Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 25. september 2008 - Bruselj
Svobodni in skupnostni mediji v Evropi
 DDV z zvezi z obravnavo zavarovalnih in finančnih storitev *
 Območje svobode, varnosti in pravice 2007
 Koncentracija in pluralizem medijev v Evropski uniji
 Nadzor cen energije
 Bela knjiga o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo
 Kolektivno upravljanje avtorskih pravic na spletu

Svobodni in skupnostni mediji v Evropi
PDF 243kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o svobodnih in skupnostnih medijih v Evropi (2008/2011(INI))
P6_TA(2008)0456A6-0263/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 150 in 151 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Amsterdamske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, nekaterih s tem povezanih aktov, podpisanih dne 2. oktobra 1997 in Protokola št. 9 o sistemu javne radiodifuzije v državah članicah(1),

–   ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja, ki priznava legitimnost javne politike za priznavanje in spodbujanje pluralizma,

–   ob upoštevanju Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva)(2),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu)(3),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi)(4),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah)(5),

–   ob upoštevanju Direktive 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov(6),

–   ob upoštevanju Odločbe št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru)(7),

–   ob upoštevanju bele knjige o evropski komunikacijski politiki, ki jo je predložila Komisija (KOM(2006)0035),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 20. decembra 2007 o evropskem pristopu k medijski pismenosti v digitalnem okolju (KOM(2007)0833),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. julija 1995 o možnostih strategije zelene knjige za okrepitev evropske programske industrije v okviru avdiovizualne politike Evropske unije(8),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom "Pluralizem medijev v Evropski uniji (SEK(2007)0032),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o nevarnosti kršitev svobode izražanja in obveščanja v EU ter predvsem Italiji (člen 11(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah)(9),

–   ob upoštevanju študije Razmere na področju medijev skupnosti v Evropski uniji, ki jo je naročil Evropski parlament,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope (CM/Rec(2007)2) državam članicam o pluralnosti medijev in raznolikosti medijskih vsebin,

   ob upoštevanju deklaracije Odbora ministrov Sveta Evrope (Decl-31.01.2007E) o zaščitni vlogi medijev v demokraciji v zvezi s koncentracijo medijev,

–   ob upoštevanju skupne izjave o raznolikosti in radiodifuziji, ki so jo pripravili posebni poročevalec ZN o svobodi mnenja in izražanja, predstavnik svobode medijev OVSE, posebni poročevalec organizacije ameriških držav o svobodi izražanja in posebni poročevalec afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev o svobodi izražanja in dostopu do informacij, sprejete dne 12. decembra 2007,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0263/2008),

A.   ker so svobodni in skupnostni mediji nepridobitne organizacije in so odgovorni skupnosti, ki so ji namenjeni,

B.   ker nepridobitnost pomeni, da je glavni cilj takšnih medijev, da sodelujejo pri dejavnostih javnega in/ali zasebnega interesa brez komercialnih ali denarnih koristi,

C.   ker odgovornost skupnosti pomeni, da morajo svobodni in skupnostni mediji obveščati skupnost o svojem delovanju in odločitvah, jih upravičiti in biti kaznovani v primeru morebitnih kršitev,

D.   ker so med državami članicami velike razlike v zvezi z razširjanjem in vplivom svobodnih in skupnostnih medijev, ki sta največja v tistih državah članicah, ki jasno priznavajo njihov pravni status in se zavedajo njihove dodane vrednosti,

E.   ker bi morali svobodni in skupnostni mediji omogočati sodelovanje članov skupnosti pri oblikovanju vsebine in tako spodbujati dejavno prostovoljno sodelovanje pri medijski produkciji namesto pasivne uporabe medijev,

F.   ker svobodni in skupnostni mediji zelo pogosto ne predstavljajo družbene večine, ampak so namenjeni različnim manjšim posebnim ciljnim skupinam, ki jih drugi mediji prezrejo in so pogosto lokalno ali regionalno usmerjene,

G.   ker imajo svobodni in skupnostni mediji široko, a kljub temu večinoma nepriznano vlogo v medijskem prostoru, zlasti kot vir lokalnih vsebin, ter spodbujajo inovacije, ustvarjalnost in raznolikost vsebin,

H.   ker morajo imeti svobodni in skupnostni mediji jasno opredeljena pooblastila, na primer zagotavljanje družbenih koristi, kar mora izražati tudi vsebina, ki jo ustvarjajo,

I.   ker je ena od glavnih pomanjkljivosti svobodnih in skupnostnih medijev v Evropski uniji, da jih mnogi nacionalni pravni sistemi pravno ne priznavajo, poleg tega pa doslej vprašanje svobodnih in skupnostnih medijev ni bilo obravnavano v nobenem od ustreznih pravnih aktov Skupnosti,

J.   ker bi uvedba kodeksa prakse poleg pravnega priznanja pojasnila status, postopke in vlogo sektorja, s čimer bi prispevala k zanesljivosti sektorja ter zagotovila neodvisnost in preprečila kršitve,

K.   ker je internet v sektorju začel novo obdobje z novimi možnostmi in izzivi in ker pomenijo stroški prehoda z analognega na digitalni prenos veliko breme za svobodne in skupnostne medije,

L.   ker je bilo leto 2008 razglašeno za evropsko leto medkulturnega dialoga, kar pomeni, da imajo mediji v Uniji zlasti pomembno vlogo pri zagotavljanju posebej ustreznih sredstev izražanja in informacij za manjše kulturne subjekte v družbi kot celoti ter pri nadaljevanju medkulturnega dialoga v letu 2008 in pozneje,

M.   ker so svobodni in skupnostni mediji pomembno sredstvo krepitve moči državljanov in spodbujanja državljanov k dejavnemu sodelovanju v civilni družbi; ker bogatijo družbeno razpravo, saj predstavljajo sredstvo notranjega pluralizma idej; ker koncentracija lastništva ogroža poglobljeno medijsko pokritje vprašanj lokalnih interesov za vse skupine v skupnosti,

1.   poudarja, da so svobodni in skupnostni mediji učinkovito sredstvo za krepitev kulturne in jezikovne raznolikosti, družbene vključenosti ter lokalne identitete, zaradi česar je sektor zelo raznolik;

2.   poudarja, da svobodni in skupnostni mediji pomagajo krepiti identiteto posebnih interesnih skupin, medtem ko članom teh skupin hkrati omogočajo, da sodelujejo z drugimi družbenimi skupinami, s čimer imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in pluralizma v družbi ter prispevajo k medkulturnemu dialogu;

3.   poudarja tudi, da svobodni in skupnostni mediji spodbujajo medkulturni dialog z izobraževanjem splošne javnosti, bojem proti negativnim stereotipom in popravljanjem podobe, ki jo ustvarjajo množični mediji v zvezi s skupnostmi znotraj družbe, ki jim grozi izključitev, kot so begunci, migranti, Romi ter druge etnične in verske manjšine; poudarja, da so svobodni in skupnostni mediji eno od obstoječih sredstev, ki olajšajo vključevanje priseljencev in tudi omogočajo prikrajšanim članom družbe, da postanejo dejavni udeleženci s sodelovanjem pri razpravah, ki so zanje pomembne;

4.   poudarja, da lahko imajo svobodni in skupnostni mediji pomembno vlogo v programih usposabljanja, pri katerih sodelujejo zunanje organizacije, vključno z univerzami, in strokovno neusposobljeni člani skupnosti ter delujejo kot dragoceno vozlišče za delovne izkušnje; poudarja, da usposabljanje ljudi na področju digitalnih, spletnih ter uredniških znanj in spretnosti, tako da sodelujejo pri dejavnostih svobodnih in skupnostnih medijev, zagotavlja koristna ter prenosljiva znanja in spretnosti;

5.   poudarja, da svobodni in skupnostni mediji delujejo kot pobudnik za lokalno ustvarjalnost, ker umetnikom in ustvarjalnim podjetnikom zagotavljajo javno platformo za preskušanje novih zamisli in konceptov;

6.   meni, da svobodni in skupnostni mediji prispevajo k cilju izboljšanja medijske pismenosti državljanov prek njihovega neposrednega vključevanja v oblikovanje in razširjanje vsebin ter spodbuja enote skupnosti na šolah, da pri mladih razvijajo občutek za skupnost, povečajo medijsko pismenost ter oblikujejo sklope spretnosti, ki se lahko potem uporabijo za sodelovanje pri svobodnih in skupnostnih medijih;

7.   poudarja, da svobodni in skupnostni mediji pomagajo krepiti pluralnost medijev, ker zagotavljajo dodatne vidike obravnavanja vprašanj, ki so bistvena za neko skupnost;

8.   poudarja, da so v primeru prenehanja delovanja ali neobstoja storitev javnih in komercialnih medijev na nekaterih območjih, vključno z oddaljenimi območji, ter zaradi težnje komercialnih medijev k zmanjševanju lokalnih vsebin, svobodni in skupnostni mediji edini vir lokalnih novic in informacij ter edini glas lokalnih skupnosti;

9.   pozdravlja dejstvo, da lahko svobodni in skupnostni mediji državljane bolj ozavestijo o obstoječih javnih službah in lahko spodbujajo sodelovanje državljanov pri javni razpravi;

10.   meni, da lahko svobodni in skupnostni mediji delujejo kot uspešno sredstvo približevanja Unije državljanom, tako da so usmerjeni na posebne ciljne skupine; priporoča državam članicam, da dejavneje sodelujejo s svobodnimi in skupnostnimi mediji, da bi z državljani vzpostavile tesnejši dialog;

11.   opozarja, da je dobra kakovost svobodnih in skupnostnih medijev bistvena za izkoriščenje njihovega potenciala, in poudarja, da brez ustreznih finančnih sredstev takšna kakovost ni mogoča; ugotavlja, da so finančni viri svobodnih in skupnostnih medijev zelo različni, v splošnem pa dokaj omejeni, in priznava, da bi dodatna sredstva in digitalna prilagoditev sektorju svobodnih in skupnostnih medijev omogočili razširitev njegovega profila inovacij ter zagotovitev novih in nujnih storitev, ki prispevajo k dodani vrednosti obstoječih analognih storitev;

12.   ugotavlja, da sektor nima potrebne podpore, ki je potrebna, da bi si lahko bolj prizadeval za izboljšanje svoje zastopanosti v EU in pri nacionalnih nosilcih odločanja ter stika z njimi;

13.   poudarja, da morajo biti svobodni in skupnostni mediji politično neodvisni;

14.   poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo elemente iz resolucije, tako da opredelijo svobodne in skupnostne medije kot medije, ki:

   a) so nepridobitni in neodvisni od nacionalne in lokalne oblasti, sodelujejo predvsem pri dejavnostih javnega interesa in interesa civilne družbe ter si prizadevajo za jasno opredeljene cilje, ki vedno vključujejo družbene koristi in prispevajo k medkulturnemu dialogu;
   b) so odgovorni skupnosti, ki so ji namenjeni, kar pomeni, da morajo skupnost obveščati o svojem delovanju in odločitvah, jih upravičiti in biti kaznovani v primeru morebitnih kršitev, tako da storitve še naprej nadzirajo interesi skupnosti in da se prepreči nastanek mrež "od zgoraj navzdol";
   c) omogočajo sodelovanje članov skupnosti pri ustvarjanju vsebine, pri čemer lahko ti sodelujejo pri vseh vidikih delovanja in upravljanja, vendar morajo biti osebe, ki so odgovorne za uredniške vsebine, ustrezno strokovno usposobljene;

15.   svetuje državam članicam, brez negativnega vpliva na tradicionalne medije, da pravno priznajo svobodne in skupnostne medije kot ločeno skupino poleg komercialnih in javnih medijev, če tega še niso naredile,;

16.   poziva Komisijo, da svobodne in skupnostne medije upošteva kot nadomestno možnost, rešitev od spodaj navzgor za povečanje pluralnosti medijev pri oblikovanju kazalnikov za pluralnost medijev;

17.   poziva države članice k dejavnejši podpori svobodnih in skupnostnih medijev, da se zagotovi pluralnost medijev, če ta podpora ne škoduje javnim medijem;

18.   poudarja vlogo, ki jo lahko imajo lokalni, regionalni in nacionalni organi pri podpori ter spodbujanju svobodnih in skupnostnih medijev, tako da zagotovijo ustrezno infrastrukturo, skupaj s podporo v okviru programov za spodbujanje izmenjave najboljših praks, na primer programa Skupnosti "Regije za gospodarsko spremembo" (prej Interreg);

19.   poziva države članice, da dajo na voljo spekter televizijskih in radijskih analognih in digitalnih frekvenc, ob upoštevanju da se storitve svobodnih in skupnostnih medijev ne ocenjujejo glede na oportunitetne stroške ali upravičene stroške dodeljevanja spektra, ampak glede na njihovo družbeno vrednost;

20.   priznava, da ima na eni strani le majhen delež sektorja znanje in izkušnje, da zaprosi za pomoč EU in jo izkoristi, medtem ko na drugi strani finančni uradniki ne poznajo potenciala svobodnih in skupnostnih medijev;

21.   priznava, da bi lahko sektor bolje izkoristil programe financiranja Skupnosti, če prispevajo k ciljem svobodnih in skupnostnih medijev, prek izvajanja niza posebnih programov, kot sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad, ter možnost izobraževanja in usposabljanja novinarjev s programi vseživljenjskega učenja in drugimi programi; vendar poudarja, da morajo sredstva izhajati predvsem iz nacionalnih, lokalnih in drugih virov;

22.   poziva svobodne in skupnostne medije, naj ustanovijo evropsko internetno platformo, prek katere bodo razširjali koristne in pomembne informacije za sektor ter tako spodbujali mrežno povezovanje in izmenjavo najboljših praks;

23.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 340, 10.11.1997, str. 109.
(2) UL L 108, 24.4.2002, str. 33.
(3) UL L 108, 24.4.2002, str. 7.
(4) UL L 108, 24.4.2002, str. 21.
(5) UL L 108, 24.4.2002, str. 51.
(6) UL L 332, 18.12.2007, str. 27.
(7) UL L 108, 24.4.2002, str. 1.
(8) UL C 249, 25.9.1995, str. 219.
(9) ULC 104 E, 30.4.2004, str. 1026.


DDV z zvezi z obravnavo zavarovalnih in finančnih storitev *
PDF 406kWORD 124k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z obravnavo zavarovalnih in finančnih storitev (KOM(2007)0747 – C6-0473/2007 – 2007/0267(CNS))
P6_TA(2008)0457A6-0344/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0747),

–   ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0473/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0344/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive – akt o spremembi
Uvodna izjava 1
(1)  Sektor finančnih storitev pomembno prispeva k rasti, konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest, vendar pa lahko svojo nalogo izpolnjuje samo pod nevtralnimi pogoji konkurence na notranjem trgu. Treba je zagotoviti okvir, ki omogoča pravno gotovost glede obravnave finančnih produktov v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV) ter njihovega trženja in upravljanja.
(1)  Sektor finančnih storitev pomembno prispeva k rasti, konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest, vendar pa lahko svojo nalogo izpolnjuje samo pod nevtralnimi pogoji konkurence na notranjem trgu. Treba je zagotoviti okvir, ki omogoča takšne nevtralne pogoje glede obravnave finančnih produktov v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV) ter njihovega trženja in upravljanja.
Sprememba 2
Predlog direktive – akt o spremembi
Uvodna izjava 2
(2)  Trenutna pravila, ki urejajo oprostitve plačila DDV za finančne in zavarovalne storitve, določena v Direktivi Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, so zastarela ter so pripeljala do neenotne razlage in uporabe. Zapletenost pravil in razlike v upravnih praksah ustvarjajo pravno negotovost za gospodarske subjekte in davčne organe. Ta negotovost je pripeljala do pomembnih pravdnih postopkov in povečala upravno breme. Zato je treba pojasniti, katere zavarovalne in finančne storitve so oproščene, in s tem ustvariti večjo pravno gotovost ter zmanjšati upravno breme za gospodarske subjekte in organe.
(2)  Trenutna pravila, ki urejajo oprostitve plačila DDV za finančne in zavarovalne storitve, določena v Direktivi Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, so zastarela ter so pripeljala do neenotne razlage in uporabe. Zapletenost pravil in razlike v upravnih praksah ustvarjajo pravno negotovost za gospodarske subjekte in davčne organe ter ne zagotavljajo enakih konkurenčnih pogojev v EU. Ta negotovost je pripeljala do pomembnih pravdnih postopkov in povečala upravno breme. Zato je treba pojasniti, katere zavarovalne in finančne storitve so oproščene, in s tem ustvariti večjo pravno gotovost in enake konkurenčne pogoje v EU ter zmanjšati upravno breme za gospodarske subjekte in organe.
Sprememba 3
Predlog direktive – akt o spremembi
Uvodna izjava 5
(5)  Zavarovalne storitve in finančne storitve zahtevajo podobne oblike posredovanja. Zato je ustrezno, da se posredovanje pri zavarovalnih storitvah in posredovanje pri finančnih storitvah obravnavata enako.
(5)  Zavarovalne storitve in finančne storitve zahtevajo podobne oblike posredovanja. Zato je ustrezno, da se posredovanje pri zavarovalnih storitvah in posredovanje pri finančnih storitvah obravnavata enako, vključno s posredovanjem zastopnika, ki ni v pogodbenem razmerju ali v kakršnem koli drugem neposrednem stiku z nobeno od strank zavarovalne ali finančne transakcije, h katere sklenitvi je prispeval. V takšnih primerih mora davčno izvzetje enotno zajemati vse dejavnosti, ki so značilne za posrednike zavarovalnih ali finančnih storitev, vključno s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi, ki se opravijo po sklepu pogodbe.
Sprememba 4
Predlog direktive – akt o spremembi
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Za dejavnosti, ki sestavljajo upravljanje investicijskih skladov, je primerno, da še naprej sodijo med izvzetja, če jih izvajajo tretji gospodarski subjekti.
Sprememba 5
Predlog direktive – akt o spremembi
Uvodna izjava 7
(7)  Izvajalci zavarovalnih in finančnih storitev so vse bolj sposobni razdeliti vstopni DDV na nastale stroške točno glede na obdavčljivi promet. Kjer storitve, ki jih opravljajo, temeljijo na provizijah, zlahka določijo davčno osnovo za te storitve. Zato je ustrezno, da se za take subjekte razširi možnost izbire obdavčitve.
(7)  Izvajalci zavarovalnih in finančnih storitev so vse bolj sposobni razdeliti vstopni DDV na nastale stroške točno glede na obdavčljivi promet. Kjer storitve, ki jih opravljajo, temeljijo na provizijah, zlahka določijo davčno osnovo za te storitve. Zato je ustrezno, da se za take subjekte razširi možnost izbire obdavčitve, ki preprečuje kakršno koli zaskrbljenosti glede dvojne obdavčitve, ki lahko izhaja iz usklajevanja take obdavčitve z nacionalnimi davki na zavarovalne in finančne storitve.
Sprememba 6
Predlog direktive – akt o spremembi
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Svet mora pri sprejemanju ukrepov iz Direktive 2006/112/ES, ki ureja pravico do izbire obdavčenja, zagotoviti njihovo enotno uporabo na notranjem trgu. Dokler Svet takšnih pravil ne bo sprejel, morajo biti države članice sposobne sprejeti podrobna pravila za uresničevanje te možnosti. Države članice morajo o osnutkih ukrepov v zvezi s tem obvestiti Komisijo šest mesecev pred njihovim sprejetjem. V tem obdobju mora Komisija osnutke ukrepov oceniti in izdati priporočilo.
Sprememba 7
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1– točka 1 – točka a
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135 – odstavek 1 – točka a
(a) zavarovanje in pozavarovanje;
(a) zavarovanje, ki vključuje pozavarovanje;
Sprememba 8
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1 – točka a
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135 – odstavek 1 – točka d
(d) menjava valute in zagotovitev gotovine;
(d) menjava valute, zagotovitev gotovine in transakcij v zvezi z terjatvami;
Sprememba 9
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1 – točka a
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135 – odstavek 1 – točka e
(e) zagotovitev vrednostnih papirjev;
(e) transakcije, ki zadevajo trgovanje z vrednostnimi papirji;
Sprememba 10
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1 – točka a
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135 – odstavek 1 – točka g a (novo)
(ga) izvedeni finančni instrumenti vseh vrst;
Sprememba 11
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135 – odstavek 1a
1a.  Oprostitev iz točk (a) do (e) odstavka 1 se uporablja za zagotovitev katerega koli sestavnega elementa zavarovalne ali finančne storitve, ki je ločena celota ter ima posebno in bistveno naravo oproščene storitve.
1a.  Oprostitev iz točk (a) do (f) odstavka 1 se uporablja za zagotovitev katerega koli sestavnega elementa zavarovalne ali finančne storitve, ki je ločena celota ter ima posebno in bistveno naravo oproščene storitve.
Sprememba 12
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135a – točka 1
(1) "zavarovanje in pozavarovanje" pomeni obvezo, na podlagi katere je oseba v primeru nastanka zavarovalnega primera drugi osebi dolžna v zameno za plačilo zagotoviti odškodnino ali ugodnost, kot to določa obveza;
(1) "zavarovanje" pomeni obvezo, na podlagi katere je ena ali več oseb v primeru nastanka zavarovalnega primera eni ali več drugim osebam dolžna v zameno za plačilo zagotoviti odškodnino ali ugodnost, kot to določa obveza;
Sprememba 13
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135a – točka 8 – uvodni del
(8) "zagotovitev vrednostnih papirjev" pomeni zagotovitev instrumentov, ki so namenjeni trgovanju, razen instrumentov, ki ustanavljajo lastninsko pravico na blagu, ali pravic iz člena 15(2), ki imajo finančno vrednost in izražajo eno ali več od naslednjega:
(8) "transakcije, ki zadevajo trgovanje z vrednostnimi papirji" pomeni zagotovitev prodaje instrumentov, ki so namenjeni trgovanju, razen instrumentov, ki ustanavljajo lastninsko pravico na blagu, ali pravic iz člena 15(2), ki imajo finančno vrednost in izražajo eno ali več od naslednjega:
Sprememba 14
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135a – točka 8 – točka c
(c) lastništvo deležev v kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v vrednostne papirje iz točke (a) ali (b), v druge oproščene finančne instrumente iz točk (a) do (d) člena 135(1) ali v drugih kolektivnih naložbenih podjemih;
(c) lastništvo deležev v investicijskih skladih iz točke 10 ali v kolektivnih naložbenih podjemih v drugih kolektivnih naložbenih podjemih;
Sprememba 15
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135a – točka 8 – točka c a (novo)
(ca) naslov za finančne, kreditne in blagovne izvedene finančne instrumente ter povezane opcije z gotovinskim plačilom;
Sprememba 16
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135a – točka 9
(9) "posredovanje v zavarovalnih in finančnih transakcijah" pomeni izvajanje storitev za pogodbeno stranko, ki jih tudi plača, kot ločenega dejanja posredovanja v zvezi z zavarovalnimi in finančnimi transakcijami iz točk (a) do (e) člena 135(1), ki ga opravi tretji posrednik;
(9) "posredovanje v zavarovalnih in finančnih transakcijah" pomeni izvajanje storitev kot ločenega, neposrednega ali posrednega dejanja posredovanja v zvezi z zavarovalnimi in finančnimi transakcijami iz točk (a) do (e) člena 135(1), ki ga opravijo tretji posredniki, če noben posrednik ni stranka v teh zavarovalnih ali finančnih transakcijah;
Sprememba 17
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135a – točka 10
(10) "investicijski skladi" pomeni kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v oproščene finančne instrumente iz točk (a) do (e) člena 135(1) in v nepremičnine;
(10) "investicijski skladi" pomeni posebej ustanovljene naložbene nosilce, oblikovane izključno z namenom zbiranja premoženja vlagateljev in vlaganja tega premoženja v različne premoženjske sklade, vključno s pokojninskimi skladi in nosilci za izvajanje in izvrševanje skupnih pokojninskih shem;
Sprememba 18
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2
Direktiva 2006/112/ES
Člen 135a – točka 11
(11) "upravljanje investicijskih skladov" pomeni dejavnosti, namenjene uresničitvi naložbenih ciljev zadevnega investicijskega sklada."
(11) "upravljanje investicijskih skladov" pomeni dejavnosti, namenjene uresničitvi naložbenih ciljev zadevnega investicijskega sklada in vključuje vsaj strateško in taktično upravljanje premoženja in prerazporeditev premoženja, vključno s svetovalnimi storitvami ter upravljanjem valut in tveganj.
Sprememba 19
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 3
Direktiva 2006/112/ES
Člen 137 – odstavek 1 – točka a
(3)  V členu 137(1) se točka (a) izbriše.
črtano
Sprememba 20
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Direktiva 2006/112/ES
Člen 137a – odstavek 1
1.  Od 1. januarja 2012 države članice odobrijo davčnim zavezancem pravico do izbire obdavčitve v zvezi s storitvami iz točk (a) do (g) člena 135(1).
1.  Od 1. januarja 2012 države članice odobrijo davčnim zavezancem v vsakem posameznem primeru pravico do izbire obdavčitve v zvezi z eno od storitev iz točk (a) do (ga) člena 135(1), ko se storitve opravljajo za druge davčne zavezance, ki imajo sedež v isti državi članici ali drugje v Skupnosti.
Sprememba 21
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Direktiva 2006/112/ES
Člen 137a – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju pravice do izbire iz odstavka 1 do ...*. Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog o podrobnih pravilih glede izvajanja te pravice do izbire in vseh drugih predlogih sprememb te direktive v zvezi s tem.
_______________________
* Tri leta po začetku veljavnosti Direktive .../.../ES.
Sprememba 22
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Direktiva 2006/112/ES
Člen 137a – odstavek 2
2.  Svet sprejme potrebne ukrepe za izvajanje odstavka 1 v skladu s postopkom iz člena 397. Dokler Svet ne sprejme takih ukrepov, lahko države članice določijo podrobna pravila o uresničevanju pravice do izbire iz odstavka 1.
2.  Svet sprejme potrebne ukrepe za izvajanje odstavka 1 v skladu s postopkom iz člena 397. Dokler Svet ne sprejme takih ukrepov, lahko države članice ohranijo obstoječa podrobna pravila o uresničevanju pravice do izbire iz odstavka 1.
Sprememba 23
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Direktiva 2006/112/ES
Člen 137b – točka 1
(1) skupina sama in vsi njeni člani imajo sedež ali stalno prebivališče v Skupnosti;
(1) skupina sama ima sedež v Skupnosti;
Sprememba 24
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Direktiva 2006/112/ES
Člen 137b – točka 3
(3) člani skupine opravljajo storitve, oproščene na podlagi člena 135(1)(a) do (g), ali druge storitve, v zvezi s katerimi niso davčni zavezanci;
(3) člani skupine opravljajo storitve, oproščene na podlagi člena 135(1)(a) do (ga), ali druge storitve, v zvezi s katerimi niso davčni zavezanci;
Sprememba 25
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Direktiva 2006/112/ES
Člen 137b – točka 4
(4) skupina opravlja storitve samo za svoje člane in so nujne, da članom omogočijo, da opravljajo storitve, oproščene v skladu s členom 135(1)(a) do (g);
(4) skupina opravlja storitve, ki so nujne, da članom omogočijo, da opravljajo storitve, oproščene v skladu s členom 135(1)(a) do (ga);
Sprememba 26
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Direktiva 2006/112/ES
Člen 137b – točka 5
(5) skupina od svojih članov zahteva samo natančno povračilo njihovega deleža skupnih stroškov brez kakršnih koli preračunov transfernih cen za namene neposrednega obdavčenja."
(5) skupina od svojih članov zahteva samo natančno povračilo njihovega deleža skupnih stroškov; preračuni transfernih cen za namene neposrednega obdavčenja ne smejo vplivati na izvzetje skupine iz prometnega davka.
Sprememba 27
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 169 – točka c
(4a)  V členu 169 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
"(c) transakcij, ki so oproščene v skladu s točkami (a) do (ga) člena 135(1), če ima prejemnik sedež zunaj Skupnosti ali če so te transakcije neposredno povezane z blagom, namenjenim za izvoz iz Skupnosti."
Sprememba 28
Predlog direktive – akt o spremembi
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2007. Komisiji takoj predložijo besedila teh določb ter tabelo za primerjavo teh določb in te direktive.
1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, ob zagotavljanju, da bodo končni potrošniki imeli koristi od preoblikovanja veljavnega sporazuma o DDV. Komisiji takoj predložijo besedila teh določb ter tabelo za primerjavo teh določb in te direktive.

Območje svobode, varnosti in pravice 2007
PDF 322kWORD 71k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o letni razpravi o napredku v letu 2007 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice (člena 2 in 39 Pogodbe EU)
P6_TA(2008)0458B6-0425/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 6 in 39 Pogodbe EU ter členov 13, 17 do 22, 61 do 69, 255 in 286 Pogodbe ES, ki so glavni pravni temelj za razvoj Evropske unije in Skupnosti kot območja svobode, varnosti in pravice,

–   ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor B6-0006/2008 in B6-0007/2008,

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je zagotavljanje svobode, varnosti in pravice za svoje državljane prvenstveno pristojnost držav članic; ker mora Unija od začetka veljavnosti Maastrichtske pogodbe in še bolj od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe prispevati k uresničitvi istih ciljev, pri čemer mora upoštevati pričakovanja državljanov Unije glede zaščite temeljnih pravic in uporabe načel pravne države v Uniji ter lojalnega in učinkovitega sodelovanja med državami članicami,

B.   ker je ratifikacija Lizbonske pogodbe bistven in nujen predpogoj za to, da Unija postane območje svobode, varnosti in pravice, saj vsebuje temeljne izboljšave glede zakonitosti in učinkovitosti ukrepov EU,

C.   ker je bil na pripravljalnem srečanju dne 26. novembra 2007 z nacionalnimi parlamenti in med zadnjo razpravo na plenarnem zasedanju dne 31. januarja 2008 izpostavljen pomen dobre priprave na prehod na nov pravni okvir, ki bo temeljil na ratifikaciji Lizbonske pogodbe z dne 13. decembra 2007, ki bo spremenila Pogodbo EU in uvedla Pogodbo o delovanju Evropske unije,

D.   ker pravo območje svobode, varnosti in pravice še zdaleč ni vzpostavljeno ter da so v zvezi s tem še vedno prisotne velike težave in ovire, kar je potrjeno v sporočilu Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom "Poročilo o izvajanju haaškega programa leta 2007 (KOM(2008)0373),

E.   ker kot poudarja to poročilo in kljub sprejetju številnih pomembnih ukrepov, program, ki je bil določen na Evropskem svetu v Haagu leta 2004, hudo zamuja, in da zlasti:

   še vedno obstaja resno pomanjkanje medsebojnega zaupanja in predvsem solidarnosti med državami članicami, zlasti kar zadeva politiko o zakonitem in nezakonitem priseljevanju ter policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah,
   te težave vplivajo tudi na prenos maloštevilnih sprejetih ukrepov, saj je bil napredek očitno nezadosten na naslednjih področjih: vizumska politika, izmenjava informacij med organi kazenskega pregona in sodnimi organi, preprečevanje in boj proti organiziranemu kriminalu, krizno upravljanje znotraj Evropske unije, policijsko in carinsko sodelovanje ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah;

F.   ker države članice v okviru svojih pripravljalnih dejavnosti v zvezi s prihodnjim programom območja svobode, varnosti in pravice za obdobje 2010–2014 omenjajo enake težave, ob priznavanju, da je pravni red na področju notranjih zadev, ki je bil razvit korak za korakom, nujno nestrukturiran in zato težko razložljiv državljanom Unije; ker ga včasih težko razumejo celo strokovnjaki in ker se nekateri instrumenti prekrivajo, pravna podlaga za nekatere ukrepe pa se nahaja v različnih aktih; in ker končno postaja spremljanje pravilnega izvajanja direktiv ES v kar 27 državah članicah tudi vedno težje in dolgotrajno,

G.   ker je Parlament podobno kot Svet prepričan, da Unija nima druge izbire, kot da vztraja pri izvajanju območja svobode, varnosti in pravice, ki zadeva bistvo nacionalnih ustavnih redov, ter da "imajo države članice poseben interes za ohranjanje dialoga med seboj, pa tudi z evropskimi institucijami,

H.   ker pa je v tem obdobju tranzicije do zaključka ratifikacije Lizbonske pogodbe pred koncem leta 2009 treba sprejeti nekatere splošne ukrepe, ki bi kljub zgledovanju po Lizbonski pogodbi še vedno lahko bili sprejeti v skladu z veljavnimi pogodbami ter v skladu s členom 18 Dunajske konvencije o pogodbenem pravu in ki bi lahko zmanjšali negativni vpliv omenjenih težav; ker bi šlo predvsem za ukrepe v zvezi z:

   upoštevanjem postopkov, struktur in odločitev institucij ter načel in ciljev iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je bila razglašena dne 12. decembra 2007 v Strasbourgu(1),
   spodbujanjem preglednosti pri odločanju na ravni Unije in nacionalni ravni, zlasti v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, v skladu z nedavno sodbo Sodišča Evropskih skupnosti glede preglednosti zakonodaje (zadeva Turco(2)),
   učinkovitim sodelovanjem nacionalnih parlamentov pri vzpostavitvi in izvajanju območja svobode, varnosti in pravice, vključno glede ocenjevanja teh politik v drugih državah članicah in agencij Evropske unije,
   spoštovanjem dejstva, da ima pri sklepanju mednarodnih pogodb pravo Skupnosti prednost pred pravom EU (člen 47 Pogodbe EU), zlasti ko gre za sankcije, ki zadevajo prebivalce tretjih držav ali ko obstaja nevarnost diskriminacije državljanov Unije (odprava vizumov); Parlament bi moral biti sistematično vključen v sklepanje mednarodnih pogodb EU, ki so povezane s pravosodnim in policijskim sodelovanjem v kazenskih zadevah,
   krepitvijo lojalnega sodelovanja in solidarnosti med državami članicami pri izvajanju politik in ukrepov, ki jih je sprejela Unija, z okrepitvijo in demokratizacijo mehanizmov medsebojnega ocenjevanja, ki so že bili predvideni pri schengenskem sodelovanju in pri boju proti terorizmu;
   tesnejšim sodelovanjem v prvem stebru, če bi bilo potrebno soglasje nemogoče doseči (glej razpravo v zvezi s predlogom Komisije z dne 17. julija 2006 za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih (KOM(2006)0399)),
   preseganjem začetne faze in negotovosti pri pobudah agencij, ki jih je ustanovila Unija, ter sodelovanja med nacionalnimi upravami;
   izvajanjem prave komunikacijske politike, ki bo državljanom Unije omogočila, da bodo bolje obveščeni o pobudah, ki nastanejo na ravni Unije in nacionalni ravni, ter da bodo poznali odgovorne organe Unije in nacionalne organe, na katere se lahko brez poseganja v pravico dostopa do sodišča obrnejo glede zadev, ki bi lahko vplivale na njihove temeljne pravice,
  I. ker je v tem prehodnem obdobju v interesu državljanov Unije nujno treba upoštevati izboljšave, ki jih prinaša Lizbonska pogodba na področju:
   varstva temeljnih pravic, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah,
   sodnega nadzora Sodišča Evropskih skupnosti, vključno nad akti o policijskem in pravosodnem sodelovanju,
   demokratičnega nadzora s širitvijo postopka soodločanja Parlamenta ter pridružitvijo nacionalnih parlamentov k zakonodajnemu postopku Unije in oceni njegovega vpliva, vključno politiko, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice,

J.   ker v skladu z veljavnimi pogodbami uporaba pravnih sredstev, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice, s strani državljanov Unije ostaja bolj omejena kot na drugih področjih dejavnosti EU, ker so pooblastila Sodišča Evropskih skupnosti omejena, zlasti na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ter ker določene države članice še naprej omejujejo dialog med sodišči EU in nacionalnimi sodišči na tem področju; ker naj bi Svet do obdobja po ratifikaciji Lizbonske pogodbe preložil sprejetje vseh ukrepov, ki bi lahko vplivali na temeljne pravice;

1.   poziva Evropski svet, Svet in Komisijo:

   a) da od zdaj naprej začnejo s postopkom opredelitve prednostnih nalog naslednjega večletnega programa za območje svobode, varnosti in pravice v obdobju 2010–2014, na temelju ambicioznega in skladnega pristopa, ki presega uradna razmišljanja posameznih ministrov in se zgleduje po ciljih in načelih iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;
   b) da sodelujejo s Parlamentom v dialogu z nacionalnimi parlamenti o prednostnih nalogah za obdobje 2010–2014, pri čemer naj upoštevajo težave, ki so nastale pri izvajanju programov iz Tempereja in Haaga, dejavnosti, ki so se začele v Svetu, ter prve strateške informacije Evropskega sveta v zvezi s priseljevanjem in azilom ter integracijo; ta prva faza dialoga bi se morala zaključiti med letno razpravo Parlamenta glede napredka, doseženega v letu 2008 na območju svobode, varnosti in pravice, Komisija pa bi morala po tem pripraviti sporočilo, pri čemer bi novoizvoljeni Parlament in Evropski svet ob pravem času sprejela dokončni program;
   c) da se s Parlamentom sporazumejo o seznamu besedil ali predlogov, ki bi lahko ali bi morali biti prednostno sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, v vsakem primeru pa pred koncem tega parlamentarnega obdobja;
  d) da dosežejo napredek pri pogajanjih o predlogih, ki zadevajo policijsko in pravosodno sodelovanje (ki bo spadalo v postopek soodločanja), in skušajo najti politično soglasje s Parlamentom ter zagotovijo, ko je doseženo soglasje:
   da se uradno sprejetje prenese na čas po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe ali
   da Svet sprejme sklepe ali okvirni sklep v času veljavnosti sedanje Pogodbe EU ter se zaveže, da jih bo ponovno sprejel v času veljavnosti v okviru Pogodbe EU, kakor bo spremenjena z Lizbonsko pogodbo, kar bi omogočilo popoln sodni nadzor Sodišča Evropskih skupnosti; če je politično soglasje že doseženo, se Evropski parlament lahko obveže, da ne bo ponovno sprožil pogajanj o isti vsebini, kot se to zgodi pri postopkih sprejemanja uradnih uzakonitev(3);

2.   v prehodnem obdobju predlaga prednostne naloge na področjih, ki spadajo k postopku soodločanja/privolitve:

Na področju temeljnih pravic in državljanstva

Glede evropskega pravosodnega prostora

Glede varstva meja

Glede preseljevanja in azila

   opredelitev preglednejših meril na ravni Unije, zlasti kadar bi ukrepi EU lahko omejili ustavno zaščitena jamstva v državah članicah (člen 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin(EKČP)) ter revizija ukrepov EU, ki jih je Sodišče razveljavilo (glej zadeveT-228/02, Organisation des Modjahedines du peuple d'Iran proti Svetu, T-47/03, Sison proti Svetu, T-253/04, KONGRA-GEL in drugi proti Svetu, T-229/02, PKK proti Svetu, o črnih seznamih),
   sistematično upoštevanje vpliva zakonodaje EU na temeljne pravice ter nacionalne izvedbene ukrepe, zlasti na področju boja proti terorizmu, ob upoštevanju odgovorov s tega področja, ki so jih Komisiji nedavno poslale države članice,
   začetek pripravljalnih pogovorov za pogajalski mandat za pristop EU k EKČP (člen 6(2) Pogodbe EU),
   pregled programa dejavnosti Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki so jih navedle institucije in zlasti Parlament glede policijskega in pravosodnega sodelovanja ter spoštovanja načel EU (člen 7 Pogodbe EU) (glej medinstitucionalno deklaracijo, ki je bila sprejeta ob sprejetju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(4)),
   predložitev zakonodajnega predloga za zmanjšanje neposredne in posredne diskriminacije, ki vpliva na pretok državljanov Unije, dostop do pravnega varstva v državi, ki ni država izvora, ter konzularno in diplomatsko zaščito v tretjih državah (člen 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije),
   predlog o preglednosti in zaupnosti informacij in dokumentov, ki jih obravnavajo institucije EU,
   predlog o varstvu podatkov (ki bi predvidel združitev določb, ki so trenutno razdeljene po stebrih) kot odziv zaradi zaskrbljenosti zaradi hitrega zniževanja standardov varstva podatkov v Uniji, zlasti kar zadeva čezatlantske prenose podatkov, ter spodbuditi Svet, da prilagodi Okvirni sklep o varovanju podatkov v tretjem stebru s priporočili Parlamenta,
   okrepitev notranjih struktur institucij, ki skrbijo za zaščito temeljnih pravic v Uniji, zlasti pri Svetu (preoblikovanje začasne delovne skupine o temeljnih pravicah in državljanstvu, ki deluje v okviru Sveta, v stalno skupino, kot je predlagalo slovensko predsedstvo),
   z upravnim sodelovanjem (člen 66 Pogodbe ES) okrepitev dialoga med državami članicami, vzajemno poznavanje pravnih sistemov, začetek postopka dialoga, ki bi združil nacionalne in Evropski parlament, zlasti kadar bi obstajale težave pri izvajanju strategij in ukrepov EU, ki zadevajo območje svobode, varnosti in pravice,
   revizija zakonodajnega predloga o pravicah oseb v kazenskem postopku (člen 69 A Pogodbe o delovanju Evropske unije),
   zakonodajni predlog o pravicah žrtev kriminalnih dejanj in terorizma (člen 69 A Pogodbe o delovanju Evropske unije),
   izboljšanje medsebojnega priznavanja ukrepov, sprejetih v nenavzočnosti, in dokazov (člen 69 A Pogodbe o delovanju Evropske unije) med državami članicami,
   povezava kazenskih evidenc,
   revizija statusa Europola, Eurojusta in evropske pravosodne mreže glede na nove pravne osnove,
   sprejetje ustreznih ukrepov za zagotavljanje brezhibnega začetka uporabe druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ter veljavnosti sklepov iz Prümske pogodbe(5),
   okrepitev Frontexa in ocena vpliva novih predlogov Komisije o nadzoru nad mejami,
   izboljšanje informiranosti Frontexa o sporazumih, ki jih sklene s tretjimi državami, in o poročilih o oceni skupnih operacij ter zagotovitev, da se ob mejnih kontrolah spoštujejo človekove pravice; sprememba mandata Frontexa, da se vključijo operacije reševanja na morju,
   vzpostavitev strukturiranega sodelovanja med Frontexom in visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (UNHCR), da se poenostavijo operacije, ob upoštevanju varovanje človekovih pravic,
   hitro in ambiciozno delovanje Komisije in Sveta za spodbuditev napredne strategije EU o:
   - zakonitem preseljevanju: prihodnji paket o zakonitem preseljevanju (predlogi o postopku enotne zahteve za modro karto, sezonskih delavcih, premeščanju znotraj podjetja, plačanem pripravništvu in drugi),
   - nezakonitem preseljevanju: predlogi, ki vključujejo sankcije in načrt EU za preseljevanje,
   - azilu: izvrševanje faze II, vključno z revizijo Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah(6) in Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite(7), ter ustanovitev evropske podporne pisarne za azil,
   - razvoju politike Skupnosti o preseljevanju in azilu, ki bo temeljila na odprtju kanalov za zakonito preseljevanje in na opredelitvi skupnih standardov za zaščito temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil v Uniji,
   - vključitvi vseh določb Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1990, v sklepe in okvirne sklepe EU;

3.   pozdravlja predlog za dopolnitev protidiskriminacijskega paketa in poziva Svet, naj deluje v duhu Lizbonske pogodbe ter vključi priporočila Parlamenta;

4.   meni, da je že sedaj treba na strukturiran način vključiti nacionalne parlamente in civilno družbo v oblikovanje zakonodajnih ukrepov in ocenjevanje politike v državah članicah; v zvezi s tem poziva Komisijo in Svet, naj s Parlamentom ponovno pregledata mreže, agencije in instrumente, katerih naloga je oceniti vpliv politike območja svobode, varnosti in pravice in spodbuditi tesnejše sodelovanje z evropsko civilno družbo;

5.   poudarja, da bo Lizbonska pogodba priznala vlogo Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih sporazumov o politiki na območju svobode, varnosti in pravice; zato zahteva:

o
o   o

   da se pravočasno obrnejo nanj glede vseh sporazumov s tretjimi državami, ki ne bodo sklenjeni do 31. decembra 2008,
   da se ga redno seznanja s pogajanji, ki še potekajo,
   da se nujno opravi razprava o zunanji razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice, saj Unija dejansko pri vrsti vprašanj sodeluje v policijskih in pravosodnih zadevah s tretjimi državami, zlasti Združenimi državami, s pomočjo dvostranskih sporazumov, tako pa se obidejo formalni demokratični postopki odločanja in parlamentarni nadzor;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter naj te parlamente pozove, naj mu do 15. novembra 2008 predložijo svoje pripombe in predloge, in sicer pravočasno za letno razpravo o napredku v letu 2008 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice.

(1) UL C 303, 14.12.2007, str. 1.
(2) Sodba z dne 1. julija 2008 v skupni zadevi C 39/05 P in C-52/05 P, Kraljevina Švedska in Maurizio Turco proti Svetu Evropske unije.
(3) Odstavek 4 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešeni metodi dela za uradno uzakonitev zakonodajnih besedil (UL C 102, 4.4.1996, str. 2).
(4) UL L 53, 22.2.2007, str. 1.
(5) Pogodba z dne 27. maja 2005 med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko in Republiko Avstrijo o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, predvsem pri zatiranju terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije.
(6) UL L 326, 13.12.2005, str. 13.
(7) UL L 304, 30.9.2004, str. 2.


Koncentracija in pluralizem medijev v Evropski uniji
PDF 155kWORD 94k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji (2007/2253(INI))
P6_TA(2008)0459A6-0303/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju Protokola k Amsterdamski pogodbi o sistemu javne radiodifuzije v državah članicah(1) (protokol k Amsterdamski pogodbi),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom "Pluralizem medijev v Evropski uniji" (SEK(2007)0032),

–   ob upoštevanju Direktive 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2002 o koncentraciji medijev(3),

–   ob upoštevanju Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005 (konvencija Unesca o kulturni raznolikosti),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o nevarnosti kršitev svobode izražanja in obveščanja v EU ter predvsem v Italiji (člen 11(2) Listine o temeljnih pravicah)(4),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije(5) iz leta 2001,

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 25. januarja 1999 o storitvah javne radiodifuzije(6),

–   ob upoštevanju priporočila Rec(2007)3 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam z dne 31. januarja 2007 o nalogi javnih medijev v informacijski družbi,

–   ob upoštevanju priporočila Rec1466(2000) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27. junija 2000 o izobraževanju na področju medijev,

–   ob upoštevanju priporočila Rec(2007)2 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 31. januarja 2007 o pluralizmu medijev in raznolikosti medijskih vsebin,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o medobratovalnosti digitalnih interaktivnih televizijskih storitev(7),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za svoboščine in pravice državljanov, pravosodje in notranje zadeve (A6-0303/2008),

A.   ker je Evropska unija potrdila svojo zavezanost varovanju in spodbujanju pluralizma medijev kot glavnega stebra pravice do obveščenosti in svobodnega izražanja iz člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki sta še vedno temeljni načeli za ohranjanje demokracije, državljanskega pluralizma in kulturne raznolikosti,

B.   ker je Parlament večkrat izrazil željo, da bi Komisija oblikovala trden pravni okvir tako na področju medijev kot v informacijski družbi kot celoti, da se zagotovi ustrezna raven zaščite pluralizma v državah članicah ter se gospodarskim subjektom omogoči, da izkoristijo priložnosti, ki jih ustvarja enotni trg,

C.   ker pojma pluralizma medijev ni mogoče omejiti na težavo koncentracije lastništva podjetij, ampak vključuje tudi vprašanja, ki zadevajo storitve javne radiodifuzije, politično moč, gospodarsko konkurenco, kulturno raznolikost, razvoj nove tehnologije, preglednost in delovne razmere novinarjev v Uniji, kot je poudarila Komisija v prej omenjenem delovnem dokumentu,

D.   ker morajo imeti storitve javne radiodifuzije na voljo potrebna sredstva in instrumente, ki jim zagotavljajo dejansko neodvisnost od političnega pritiska in tržnih sil,

E.   ker so storitve javne radiodifuzije trenutno pod pritiskom, da neupravičeno in na račun kakovosti vsebine svojega programa tekmujejo s komercialnimi postajami, da bi si zagotovile tržni delež, pri čemer cilj dejansko ni kakovost, ampak izpolnjevanje pričakovanj večine,

F.   ker je v konvenciji Unesca o kulturni raznolikosti veliko pozornosti med drugim namenjene oblikovanju pogojev, ki vodijo v raznolikost medijev,

G.   ker konvencija Unesca o kulturni raznolikosti priznava pravico podpisnic do ukrepov, katerih namen je spodbujati raznolikost medijev, vključno s storitvami javne radiodifuzije,

H.   ker imajo javni avdiovizualni mediji pri zagotavljanju pluralizma pomembno vlogo, ki jo priznavata konvencija Unesca o kulturni raznolikosti ter protokol k Amsterdamski pogodbi, ki določa, da so sistemi javne radiodifuzije v državah članicah neposredno povezani z demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami vsake družbe in potrebo po ohranjanju pluralizma medijev, pri čemer so države članice odgovorne za določanje pristojnosti razširjanja javnih televizijskih programov in zagotavljanje njihovega financiranja,

I.   ker prej omenjeno sporočilo Komisije iz leta 2001 v celoti priznava bistveno vlogo, ki jo imajo organi javne radiodifuzije pri spodbujanju pluralizma ter kulturne in jezikovne raznolikosti, ter poudarja, da bo Komisija pri obravnavi zadevnih državnih pomoči upoštevala merila, kot so pomembnost spodbujanja kulturne raznolikosti ter izpolnjevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb vsake družbe,

J.   ker prej omenjena resolucija Sveta z dne 25. januarja 1999 ponovno poudarja, da so storitve javne radiodifuzije ključnega pomena za zagotavljanje pluralizma, in zahteva, da jim države članice določijo široko pristojnost, ki izraža njihovo vlogo, da javnosti zagotovijo ugodnosti novih avdiovizualnih storitev in storitev obveščanja ter novih tehnologij,

K.   ker je bil protokol k Amsterdamski pogodbi sprejet, da bi se zagotovila pristojnost držav članic, da svoj nacionalni sistem storitev javne radiodifuzije organizirajo na način, ki ustreza demokratičnim in kulturnim potrebam njihove družbe in tako kar najbolje služi cilju ohranjanja pluralizma medijev,

L.   ker prej omenjeno priporočilo Rec(2007)3 poudarja posebno vlogo storitev javne radiodifuzije kot vira nepristranskih in neodvisnih informacij ter komentarjev, inovativnih in raznolikih vsebin, ki so v skladu z visokimi etičnimi in kakovostnimi standardi, foruma javnih razprav in sredstev za spodbujanje širšega demokratičnega sodelovanja posameznikov, ter s tem zahteva, da lahko države članice še naprej prilagajajo pristojnost, da ta doseže svoj namen v novem medijskem okolju,

M.   ker lahko le vsebina javne televizije, ki je ustrezno politično uravnotežena, zagotovi pluralizem medijev,

N.   ker izkušnje kažejo, da neomejena koncentracija lastništva ogroža pluralizem in kulturno raznolikost ter ker sistem, ki temelji le na svobodni tržni konkurenci, ne more zagotoviti pluralizma medijev,

O.   ker so se dvostebrske ureditve za zasebne in javne televizije ter avdiovizualne medijske storitve izkazale za koristne pri krepitvi pluralizma medijev in se morajo zato razvijati še naprej,

P.   ker so zaradi koncentracije lastništva zaposleni v medijih vedno bolj odvisni od lastnikov velikih medijskih hiš,

Q.   ker so nove tehnologije in zlasti prehod na digitalno tehnologijo za ustvarjanje in razširjanje avdiovizualne vsebine ter vstop novih komunikacij in storitev obveščanja na trg pomembno vplivali na količino razpoložljivih izdelkov in sredstev razširjanja; ker količinski porast medijev in storitev sam po sebi še ne zagotavlja vsebinske raznolikosti; ker so potrebna nova posodobljena sredstva za zagotavljanje pluralizma medijev in kulturne raznolikosti ter omogočanje takojšnjih in objektivnih informacij za javnost,

R.   ker trenutni telekomunikacijski zakonodajni okvir, ki odseva neposredni odnos in medsebojno odvisnost predpisov za infrastrukturo in vsebinskih predpisov, državam članicam omogoča ustrezne tehnične instrumente za zaščito medijskega in vsebinskega pluralizma, kot so pravila dostopa in pravila "obveznosti prenosa",

S.   ker spoštovanje pluralizma informacij in raznolikosti vsebin ni samodejno zagotovljeno s tehnološkim napredkom, ampak ga je treba zagotoviti s stalno aktivno politiko državnih in evropskih javnih organov,

T.   ker internet, čeprav je zelo povečal možnosti dostopa do različnih virov informacij, stališč in mnenj, še ni nadomestil tradicionalnih medijev kot odločilnih oblikovalcev javnega mnenja,

U.   ker zaradi tehnološkega razvoja založniki časopisov vse bolj razširjajo vsebine prek interneta in so zato zelo odvisni od prihodkov od (spletnega) oglaševanja,

V.   ker mediji ostajajo orodje za politično vplivanje in ker obstaja znatno tveganje, da ne bodo več zmožni opravljati svoje funkcije varuha demokracije, saj zasebne medijske hiše vodi predvsem finančni dobiček; ker to pomeni nevarnost izgube raznolikosti vsebine in mnogoterosti mnenj, zato nadzora pluralizma medijev ne gre prepustiti zgolj tržnim mehanizmom,

W.   ker so si velike medijske hiše ustvarila obsežen in pogosto prevladujoč položaj v nekaterih državah članicah in ker obstoj medijskih skupin v lasti podjetij, ki se lahko potegujejo za pridobitev javnih naročil, pomeni tveganje za neodvisnost medijev,

X.   ker je prispevek večnacionalnih medijskih hiš v nekaterih državah članicah bistven pri oživljanju medijskega prizorišča, vendar je treba izboljšati tudi delovne razmere in plačilne pogoje,

Y.   ker je treba izboljšati delovne razmere in kakovost dela za zaposlene v medijih in ker je vedno več novinarjev zaposlenih pod nestalnimi pogoji, brez socialne varnosti,

Z.   ker ima konkurenčno pravo EU precej pomanjkljive zmožnosti pri obravnavi vprašanja koncentracije medijev, ker dejavnosti, namenjene koncentraciji medijskega lastništva na vertikalni in horizontalni ravni v novih državah članicah, ne dosegajo finančnega praga, za katerega velja konkurenčna zakonodaja,

AA.   ker se lahko z uvedbo preveč omejujočih pravil o lastništvu medijev ogrozi konkurenčnost evropskih podjetij na svetovnem trgu in poveča vpliv neevropskih medijskih skupin,

AB.   ker bi morali imeti medijski potrošniki dostop do širokega spektra vsebin,

AC.   ker medijski ustvarjalci težijo k ustvarjanju kar najkakovostnejše vsebine, vendar razmere za doseganje tega niso enako zadovoljive v vseh državah članicah,

AD.   ker širjenje novih medijev (širokopasovni internet, satelitski programi, digitalna prizemna televizija itd.) in različne oblike medijskega lastništva sami po sebi niso dovolj za zagotavljanje pluralizma medijske vsebine,

AE.   ker morajo pravila v zvezi s kakovostjo vsebine in z zaščito mladoletnikov veljati na javni in komercialni ravni,

AF.   ker so medijske hiše nenadomestljiv del pluralizma medijev in ohranjanja demokracije, zato se morajo dejavneje zavzemati za prakse v zvezi s poslovno etiko in socialno odgovornostjo,

AG.   ker se v komercialnih medijih vedno pogosteje objavljajo vsebine, ki jih oblikujejo uporabniki, zlasti avdiovizualne vsebine za nominalno plačilo ali brez plačila, zaradi česar so novinarji in drugi medijski strokovnjaki izpostavljeni neprimernemu pritisku konkurence,

AH.   ker so spletni dnevniki nov pomemben prispevek k svobodi izražanja in jih medijski strokovnjaki in zasebniki vedno pogosteje uporabljajo,

AI.   ker je treba javni radioteleviziji omogočiti stabilno financiranje, delovati morajo pošteno in uravnoteženo ter treba jim je omogočiti sredstva za spodbujanje javnega interesa in socialnih vrednot,

AJ.   ker imajo države članice široke možnosti za tolmačenje pristojnosti javnih medijev in njihovega financiranja,

AK.   ker je prisotnost javnih medijev na trgu opazna le na avdiovizualnem in nelinearnem področju,

AL.   ker mora evropski avdiovizualni model še naprej temeljiti na ravnovesju med trdnimi in neodvisnimi javnimi službami ter dinamičnim komercialnim sektorjem; ker ocenjuje, da je nadaljnji obstoj tega modela nujen za vitalnost in kakovost ustvarjanja, pluralizem medijev ter spoštovanje in spodbujanje kulturne raznolikosti,

AM.  ker so včasih javni mediji v državah članicah nezadostno financirani in doživljajo politične pritiske,

AN.   ker je za naloge, ki jih posamezna država članica dodeli javni radioteleviziji, potrebno trajno financiranje in je treba zagotoviti neodvisnost, kar nikakor ne velja za vse države članice,

AO.   ker lahko imajo javni mediji v nekaterih državah članicah vodilno vlogo tako glede kakovosti kot glede občinstva,

AP.   ker postaja splošni dostop javnosti do visokokakovostnih in raznovrstnih vsebin še pomembnejši glede na tehnološke spremembe in poudarjene koncentracije v vedno bolj konkurenčnem in globaliziranem okolju; ker so javne avdiovizualne službe bistvene za oblikovanje mnenja na demokratičen način in da omogočajo spoznavanje kulturne raznolikosti ter zagotavljajo pluralnost; ker morajo poleg tega te službe imeti možnost uporabe novih platform razširjanja, da bodo lahko izpolnile svojo nalogo, to je, da bodo dosegle vse družbene skupine, ne glede na način dostopa, ki ga te skupine uporabljajo,

AQ.   ker javni mediji potrebujejo zadostna javna sredstva, da lahko z nudenjem kakovostnih kulturnih vsebin in novic tekmujejo s komercialnimi mediji,

AR.   ker so se v zadnjem desetletju pojavila nova sredstva obveščanja in ker naraščajoči delež prihodkov od reklam, ki se pretakajo v internetne družbe, povzroča zaskrbljenost tradicionalnih medijev,

AS.   ker se bosta javna in komercialna radiodifuzija v novem avdiovizualnem okolju s številnimi platformami oddajanja, skupaj z novimi udeleženci, še naprej dopolnjevali,

AT.   ker EU nima nobene pristojnosti za regulacijo koncentracije medijev, čeprav ji pristojnost na različnih področjih politike omogoča dejavno vlogo pri zaščiti in spodbujanju pluralizma medijev; ker so zakonodaja o konkurenci in zakonodaja o državni pomoči, avdiovizualna in telekomunikacijska pravila ter zunanji (trgovinski) odnosi področja, na katerih si EU lahko prizadeva in bi si morala dejavno prizadevati za politiko krepitve in spodbujanja pluralizma medijev,

AU.   ker je vedno več sporov povezanih s svobodo izražanja,

AV.   ker je v informacijski družbi medijsko izobraževanje ključno sredstvo, ki državljanom omogoča, da so obveščeni in dejavno prispevajo k demokraciji,

AW.  ker sta zaradi obsežnejšega zagotavljanja informacij (zlasti prek interneta) njihova razlaga in presoja vedno pomembnejši,

AX.   ker je treba veliko bolj podpirati spodbujanje medijske pismenosti med državljani Evropske unije,

AY.   ker evropski mediji zdaj delujejo na globaliziranem trgu, kar pomeni, da bodo obsežne omejitve v zvezi z njihovim lastništvom zmanjšale njihovo sposobnost konkurirati podjetjem iz tretjih držav, ki niso omejena na takšen način; ker je zato treba doseči ravnovesje med stalnim izvajanjem pravičnih pravil konkurence in omogočanjem pluralizma na eni strani ter zagotavljanjem potrebne prožnosti podjetij, da lahko konkurirajo na mednarodnem medijskem trgu, na drugi,

AZ.   ker živimo v družbi, v kateri smo nenehno obsuti z informacijami, takojšnjo komunikacijo in nefiltriranimi sporočili, pri čemer izbor informacij zahteva določene sposobnosti,

BA.   ker morajo biti ukrepi za okrepitev in spodbujanje pluralizma v medijih pri zunanjih odnosih EU (na področju trgovine in drugih) najpomembnejši, zlasti v zvezi z evropsko sosedsko politiko, strategijo širitve in dvostranskimi partnerskimi sporazumi,

1.   poziva Komisijo in države članice, naj ščitijo pluralizem medijev, zagotovijo, da bodo imeli vsi državljani EU dostop do svobodnih in različnih medijev v vseh državah članicah, in predlagajo izboljšave, kadar je potrebno;

2.   je trdno prepričan, da je pluralističen sistem medijev bistveni pogoj za nadaljnji obstoj demokratičnega evropskega modela družbe;

3.   ugotavlja, da na evropskem medijskem področju poteka postopna konvergenca tako z vidika medijev kot tudi trgov;

4.   poudarja, da koncentracija lastništva medijskih sistemov ustvarja okolje, ki je naklonjeno monopolizaciji oglaševalskega trga, postavlja ovire za vstop novih akterjev na trg in vodi tudi k enoličnosti medijskih vsebin;

5.   opozarja, da razvoj medijskih sistemov vedno bolj temelji na pridobivanju dobička in zato družbeni, politični ali gospodarski procesi ali vrednote, izraženi v novinarskih kodeksih ravnanja, niso ustrezno zaščiteni; zato meni, da se mora zakonodaja o varstvu konkurence prepletati z medijsko zakonodajo, da bi zagotovili dostop, konkurenco in kakovost ter bi se izognili navzkrižju interesov med koncentracijo lastništva medijev in politično oblastjo, kar škodi prosti konkurenci, enakim pogojem in pluralizmu;

6.   opozarja države članice, da si morajo pri odločitvah nacionalnih regulativnih organov prizadevati za ravnovesje med njihovimi dolžnostmi in svobodo izražanja, katere varstvo je ne nazadnje odgovornost sodišč;

7.  7 poziva Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje stalnega pravnega okvira, ki bi zagotovil visoko stopnjo zaščite pluralizma v vseh državah članicah;

8.   zato poziva k ravnovesju med javno in zasebno radiotelevizijo v tistih državah članicah, kjer javna radiotelevizija obstaja, in k zagotavljanju povezanosti zakonodaje o varstvu konkurence in medijske zakonodaje z namenom krepitve pluralizma medijev;

9.   meni, da bi moral biti glavni cilji javnih organov ustvarjanje pogojev, ki zagotavljajo visoko kakovost medijev (vključno s pogoji za javne medije), medijsko raznolikost in popolno neodvisnost novinarjev;

10.   poziva k sprejetju ukrepov za večjo konkurenčnost evropskih medijskih koncernov, da bi pomembno prispevali h gospodarski rasti, ki naj se spodbuja tudi preko boljše osveščenosti in znanja državljanov o gospodarskih in finančnih temah;

11.   poudarja vedno večji vpliv medijskih investitorjev iz tretjih držav v EU, zlasti v novih državah članicah;

12.   poziva k dosledni uporabi zakonodaje o varstvu konkurence na ravni EU in nacionalni ravni, da bi okrepili konkurenco ter novim akterjem zagotovili dostop na trg;

13.   meni, da je konkurenčno pravo EU prispevalo k omejitvi koncentracije medijev; vseeno poudarja pomen neodvisnega nadzora držav članic nad mediji in v ta namen poziva, naj bo urejanje medijev na nacionalni ravni učinkovito, jasno, pregledno in na visoki ravni;

14.   pozdravlja namen Komisije, da pripravi specifične kazalce za merjenje pluralizma medijev;

15.   poziva, da se poleg pluralizma medijev oblikujejo še druga merila za analiziranje medijev, vključno z usmerjenostjo glede demokracije, pravne države, človekovih pravic in pravic manjšin in novinarskimi kodeksi ravnanja;

16.   meni, da bi morala pravila o koncentraciji medijev poleg lastništva in produkcije medijskih vsebin urejati tudi (elektronske) kanale ter mehanizme dostopa in razširjanja vsebin na internetu, na primer iskalnike,

17.   poudarja potrebo po zagotovitvi dostopa do informacij za invalide;

18.   priznava, da ima samoregulacija pri zagotavljanju pluralizma medijev pomembno vlogo; pozdravlja obstoječe pobude industrije na tem področju;

19.   spodbuja pripravo listine za medijsko svobodo, da bi se zagotovila svoboda izražanja in pluralizem;

20.   poziva k spoštovanju svobode medijev, ki pa morajo pri svojem poročanju dosledno spoštovati in upoštevati etični kodeks;

21.   poudarja, da je treba vzpostaviti sisteme za spremljanje in izvajanje pluralizma medijev, ki bodo temeljili na zanesljivih in nepristranskih kazalnikih;

22.   poudarja, da morajo organi EU in držav članic z ustrezno ter posebno pravno in socialno varnostjo zagotoviti novinarsko in uredniško neodvisnost, zato poudarja pomen oblikovanja in enotne uporabe uredniških listin v državah članicah ter na vseh trgih, kjer delujejo medijske hiše s sedežem v EU, da bi lastnikom, delničarjem ali zunanjim organom, kot so vlade, preprečili vmešavanje v vsebino novic;

23.   poziva države članice, naj z ustreznimi sredstvi zagotovijo primerno ravnovesje med občutljivimi političnimi in socialnimi vprašanji, zlasti v zvezi s poročili in aktualnimi informativnimi oddajami;

24.   pozdravlja dinamičnost in raznolikost, ki so jo na medijsko prizorišče prinesli novi mediji, in poziva k odgovorni uporabi vse nove tehnologije, na primer mobilne televizije kot platforme za komercialne in javne medije ter medije skupnosti;

25.   spodbuja odprto razpravo o vsem, kar je povezano s statusom spletnih dnevnikov:

26.   podpira zaščito avtorskih pravic na ravni spletnih medijev, v katerih morajo tretje strani, kadar navajajo izjave, navesti njihov vir;

27.   priporoča, da se medijska pismenost uvrsti med evropske ključne sposobnosti, in podpira razvoj evropskega temeljnega učnega načrta za medijsko pismenost, pri tem pa poudarja njihovo vlogo pri premagovanju kakršnekoli oblike digitalnega razkoraka;

28.   vztraja, da mora biti namen medijskega izobraževanja državljanom omogočiti, da bodo lahko kritično presojali in uporabljali vedno večji obseg posredovanih informacij, kakor je določeno v prej omenjenem priporočilu Rec1466(2000); meni, da bo takšen učni proces državljanom omogočil, da bodo lahko oblikovali sporočila in izbrali najprimernejši medij za njihovo posredovanje, s čimer bodo v celoti uveljavljali svoje pravice v zvezi s svobodo obveščanja in izražanja;

29.   poziva Komisijo, da pri sprejemanju evropskega pristopa k medijski pismenosti ustrezno upošteva standarde kritične presoje vsebine in izmenjave najboljših praks v zvezi s tem;

30.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo podporo objektivnemu okviru za izdajanje dovoljenj za oddajanje na področju kabelske in satelitske televizije ter na trgih analognega in digitalnega oddajanja na podlagi preglednih in pravičnih meril, da se oblikuje sistem pluralne konkurence in preprečijo zlorabe s strani podjetij, ki imajo monopolni ali prevladujoči položaj;

31.   opozarja Komisijo, da je bila že večkrat pozvana, naj pripravi direktivo, katere cilj bi bil zagotoviti pluralizem, spodbujati in ohranjati kulturno raznolikost, kot je opredeljena v konvenciji Unesca o kulturni raznolikosti, kakor tudi zaščititi dostop vseh medijskih podjetij do tehničnih elementov, ki jim omogočajo stik z vsemi državljani;

32.   poziva države članice, naj podprejo visokokakovostne storitve javne radiodifuzije, ki bi lahko dejansko nadomestile programsko shemo komercialnih postaj in tudi brez tekmovanja za pridobivanje tržnih deležev in prihodkov iz oglaševanja dosegle večjo razpoznavnost v evropskem prostoru kot temelj za ohranjanje pluralizma medijev, demokratičnega dialoga in zagotavljanja dostopa vseh državljanov do visokokakovostnih vsebin;

33.   poziva Komisijo in države članice, naj podprejo večje sodelovanje med evropskimi regulativnimi organi ter okrepijo uradne in neuradne razprave in izmenjave mnenj med regulativnimi organi na področju radiodifuzije;

34.   priporoča, da javni mediji v državah članicah, kadar je to primerno, odražajo večkulturno naravo regij;

35.   spodbuja razkritje lastništva vseh medijev, da bi pripomogli k doseganju večje preglednosti namenov in razlogov izdajatelja radiotelevizijskega programa in založnika;

36.   spodbuja države članice, naj zagotovijo, da bo uporaba nacionalnega konkurenčnega prava za medije, pa tudi za internetni sektor in sektor komunikacijske tehnologije, olajšala in spodbudila pluralizem medijev; poziva Komisijo, da pri izvajanju pravil o varstvu konkurence EU upošteva njihov vpliv na pluralizem medijev;

37.   priporoča, da se pravila za državno pomoč oblikujejo in izvajajo na tak način, da bodo lahko javni mediji in mediji skupnosti v dinamičnem okolju izpolnili svojo vlogo, ter da se hkrati zagotovi, da bodo javni mediji pregledno in odgovorno izvajali nalogo, ki so jim jo zaupale države članice, in ne bodo zlorabili javnih sredstev v politične ali gospodarske namene;

38.   poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva konvencijo Unesca o kulturni raznolikosti in prej omenjeno priporočilo Rec(2007)3, ko se bo odločala o nujnosti revizije prej omenjenega sporočila Komisije iz leta 2001; poziva Komisijo, naj, če se odloči za revizijo obstoječih smernic, za vse predlagane ukrepe ali pojasnila ovrednoti njihov vpliv na pluralizem medijev in ustrezno upošteva pristojnosti držav članic;

39.   priporoča Komisiji uporabo postopka revizije prej omenjenega sporočila Komisije iz leta 2001, če se ji to zdi primerno, kot načina za krepitev pomembne vloge zagotavljanja pluralizma medijev v EU, ki jo imajo storitve javne radiodifuzije;

40.   meni, da morajo avdiovizualni mediji poleg tradicionalnih programov razviti nove storitve obveščanja in medije ter da morajo biti sposobni povezati se z vsakim digitalnim omrežjem in platformo, da izpolnijo svojo nalogo v dobi digitalne tehnologije;

41.   pozdravlja, da nekatere države članice izvajajo določbe, ki od ponudnikov kabelske televizije zahtevajo, da v ponudbo vključijo državne programe in javnim ponudnikom dodelijo del digitalnega spektra;

42.   poziva Komisijo, naj upošteva širše razumevanje pristojnosti storitev javne radiotelevizije v skladu z dinamičnimi in dolgoročnimi razlagami protokola k Amsterdamski pogodbi, zlasti v zvezi z neomejenim sodelovanjem storitev javne radiodifuzije pri tehnološkem razvoju in iz tega izhajajočih oblikah ustvarjanja in posredovanja vsebin (v obliki linearnih in nelinearnih storitev); to mora kot del pristojnosti storitev javne radiodifuzije vključevati tudi ustrezno financiranje;

43.   ponovno poudarja, da mora uredba uporabe spektra upoštevati cilje javnega interesa, kot je pluralizem medijev, zato ne more bit del režima, ki je v celoti tržno zasnovan; poleg tega meni, da bi morale države članice še naprej imeti odgovornost pri odločanju o dodeljevanju frekvenc, da zadovoljijo posebne potrebe svojih družb, zlasti v zvezi z zaščito in spodbujanjem pluralizma medijev;

44.   priporoča, da se med revizijo sistema Telecom-Package pravila "obveznosti prenosa" ohranijo in, kadar je potrebno, razširijo;

45.   se strinja s prej omenjenim priporočilom Rec(2007)2 v zvezi s pluralizmom medijev, da je treba ponudnikom vsebin zagotoviti enakopraven dostop do elektronskih komunikacijskih mrež;

46.   opozarja na svojo prej omenjeno resolucijo z dne 13. novembra 2007, saj je medobratovalnost bistvena za zagotavljanje pluralizma medijev;

47.   se zavzema za uravnotežen pristop k dodeljevanju digitalne dividende, da se zagotovi enakopraven dostop vsem akterjem, s tem pa ohrani pluralizem medijev;

48.   je zaskrbljen zaradi prevlade nekaterih velikih spletnih akterjev, kar omejuje nove udeležence na trgu ter tako ovira ustvarjalnost in podjetništvo v tem sektorju;

49.   poziva k večji preglednosti v zvezi z osebnimi podatki in informacijami o uporabnikih, ki jih zbirajo internetni iskalniki, ponudniki elektronske pošte in spletne socialne mreže;

50.   meni, da uredbe na ravni EU v zadostni meri zagotavljajo dostopnost elektronskih programskih vodnikov in podobnih pripomočkov za pregled ter iskanje, vendar bi se lahko preučili dodatni ukrepi v zvezi s tem, kako so predstavljene informacije o razpoložljivih programih, da se zagotovi enostavna dostopnost storitev splošnega interesa; poziva Komisijo, naj s postopki posvetovanja ugotovi, ali so za zagotovitev pluralizma medijev potrebne minimalne smernice ali sektorska zakonodaja;

51.   poziva k zagotavljanju ravnovesja med javnopravno in zasebno radiotelevizijo ter dosledne uporabe zakonodaje o varstvu konkurence in medijske zakonodaje za krepitev pluralizma medijev;

52.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 340, 10.11.1997, str. 109.
(2) UL L 332, 18.12.2007, str. 27.
(3) UL C 25 E, 29.1.2004, str. 205.
(4) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 1026.
(5) UL C 320, 15.11.2001, str. 5.
(6) UL C 30, 5.2.1999, str. 1.
(7) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0497.


Nadzor cen energije
PDF 121kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o nadzorovanju cen energije
P6_TA(2008)0460RC-B6-0428/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 29. septembra 2005 o odvisnosti od nafte(1) in z dne 19. junija 2008 o krizi v ribiškem sektorju zaradi naraščanja cen goriva(2),,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 13. junija 2008 o soočanju z izzivom višjih cen nafte (KOM(2008)0384),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008,

–   ob upoštevanju sporazuma z neuradnega zasedanja sveta ECOFIN, ki je potekalo 12. in 13. septembra 2008 v Nici,

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker so poleti leta 2008 cene nafte realno dosegle najvišjo raven doslej, zvišale so se tudi cene drugih energetskih proizvodov, cene goriva za potrošnike pa so sledile trendu, ki so ga začele cene surove nafte; ker se je pritisk na cene nafte zaradi šibkega ameriškega dolarja še povečal,

B.   ker bodo po ocenah cene nafte srednjeročno in dolgoročno ostale visoke, to pa bo negativno vplivalo na inflacijo in rast gospodarstva v EU,

C.   ker višje ravni cen ogrožajo kupno moč državljanov EU, pri čemer najhujše posledice doletijo gospodinjstva z najnižjimi dohodki in energetsko intenzivne industrijske sektorje,

D.   ker na porast cen energije vpliva več zapletenih nizov dejavnikov: strukturni premik pri ponudbi nafte in povpraševanju po njej, vse manjše število in obseg novih naftnih polj, omejena širitev proizvodnje nafte, geopolitični dejavniki, manj naložb v tehnološki napredek, visoki stroški naložb in pomanjkanje kvalificirane delovne sile v glavnih državah proizvajalkah; ker nekatere države proizvajalke nafte naravne vire pogosto izrabljajo v politične namene,

E.   ker so boljša preglednost in zanesljivost ter pogostejše objavljanje podatkov o komercialnih zalogah nafte pomembni za učinkovito delovanje naftnih trgov,

F.   ker so sedanji finančni pretresi prisilili vlagatelje v iskanje alternativnih naložb in so prispevali k večji kratkoročni cenovni nestabilnosti,

G.   ker je gospodarstvo EU še vedno zelo odvisno od uvoza nafte in so morebitna nova polja večinoma na "nekonvencionalnih nahajališčih", zaradi česar se povišajo stroški naložb v njihov razvoj,

H.   ker bi skupna evropska zunanja energetska politika, temelječa na solidarnosti in raznovrstnosti ter spodbujanju trajnosti, ustvarila sinergije, ki bi zagotovile varnost oskrbe za Evropsko unijo in povečale njeno moč, sposobnost ukrepanja na področju zunanje politike in verodostojnost kot svetovnega akterja,

1.   poudarja, da bodo potrebe po energiji rasle tudi v prihajajočih desetletjih, v kolikor ne bo prišlo do usklajenega preobrata v energetski politiki in porabi energije na svetovni ravni; izraža zaskrbljenost nad zvišanjem cen energije, zlasti zaradi negativnih posledic za svetovno gospodarstvo in potrošnike ter ovir, ki jih povzroča za uresničevanje ciljev lizbonske strategije;

2.   poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo gospodarstvu EU omogočili, da ostane konkurenčno in se prilagodi okolju z novimi cenami energije;

3.   poziva k močni politični zavezanosti za sprejetje konkretnih ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po energiji, spodbujanje obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, povečevanje raznolikosti oskrbe z energijo ter zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv; meni, da so ti ukrepi najustreznejši odgovor na visoke cene energije, saj bi povečali stabilnost na energetskih trgih, omogočili dolgoročne stroškovne prednosti za potrošnike in izpolnili cilje Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in z njo povezanega Kjotskega protokola; se strinja, da morajo tem strateškim ukrepom slediti ustrezna finančna sredstva za področje raziskav in razvoja;

4.   meni, da morajo države članice sprejeti kratkoročne in ciljno usmerjene ukrepe, da se ublaži negativni učinek na najrevnejša gospodinjstva; hkrati meni, da se je treba izogibati ukrepom, ki bi povzročili višjo inflacijo, saj lahko poslabšajo vzdržnost javnih financ in jih višje cene nafte lahko izničijo;

5.   ponavlja svoje stališče iz prve obravnave z dne 18. junija 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo(3) in z dne 9. julija 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom(4); meni, da bi morala Komisija predložiti sporočilo o reševanju težav zaradi pomanjkanja energije v Evropski uniji; poziva države članice, naj oblikujejo nacionalne opredelitve pomanjkanja energije in razvijejo nacionalne akcijske načrte za njegovo odpravo; poziva Komisijo, naj nadzoruje in usklajuje podatke, ki jih zagotavljajo države članice, poleg tega pa zagotovi spoštovanje obveznosti univerzalne storitve in obveznosti javnih služb;

6.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo predlagana Listina o pravicah potrošnikov energije jasno določala pravice potrošnikov; poziva nacionalne regulativne organe, da uporabljajo pooblastila, ki so jim na voljo za pomoč potrošnikom;

7.   je seznanjen s padcem cen surove nafte, ki so se v zadnjih nekaj tednih znižale na 100 ameriških dolarjev na sodček, s čimer je bil prekinjen trend njihovega nepretrganega naraščanja; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da potrošniki še vedno plačujejo visoke cene energije, ki v celoti ne odražajo znižanj cen surove nafte; poziva Komisijo, naj spremlja gibanje cen, zlasti kako podražitve in pocenitve vplivajo na potrošnike;

8.   poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost s pravili EU o konkurenci in se zlasti osredotoči na preiskovanje protikonkurenčnih praks v sektorju plina, električne energije, rafiniranja nafte in distribucije do točk potrošnje ter boj proti takšnim praksam;

9.   poziva Komisijo, naj preuči povezavo med cenami nafte in plina v dolgoročnih pogodbah o plinu ter pripravi ustrezen politični odziv;

10.   poziva ECOFIN, naj uvede znižan davek na dodano vrednost za energetsko učinkovite izdelke in storitve;

11.   podpira ukrepe, ki bi energetsko intenzivnim industrijskim in storitvenim sektorjem olajšali proces prilagajanja na večjo energetsko učinkovitost; vendar poziva Komisijo, naj spremlja učinek teh ukrepov in ustrezno ukrepa, če pride do izkrivljanja konkurence;

12.   poleg tega poudarja, da obnovljivi viri energije skupaj z ukrepi za smotrno ravnanje z energijo, med njimi pobude za izboljšanje energetske učinkovitosti gospodinjstev, zmanjšujejo odvisnost Evrope od uvoza energije ter posledično tudi s tem povezana politična in gospodarska tveganja;

13.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imeli pri oblikovanju energetske politike EU prednost varčevanje z energijo, energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije, zlasti v okviru prihajajočega drugega strateškega pregleda energetske politike;

14.   meni, da bi morala imeti Evropska investicijska banka pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju sredstev za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije ter projekte raziskav in razvoja, s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih;

15.   ugotavlja, da so se davčni prihodki iz energije v nekaterih državah članicah povečali zaradi nedavnih podražitev nafte; poudarja, kako pomembna je ustrezna davčna politika, kot sredstvo za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, odziv na podnebne spremembe in uvedbo pobud za naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljivo energijo in okolju prijazne proizvode;

16.   poziva Komisijo, naj po natančni preučitvi učinkov, ki bi jih davčni ukrepi lahko imeli na inflacijo, nove naložbe ter na prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in energetsko učinkovito gospodarstvo EU, predstavi svoj predlog o pregledu Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije(5) (t.i. Direktiva o obdavčitvi energije);

17.   poudarja pomen boljše preglednosti in zanesljivosti podatkov o naftnih trgih in komercialnih zalogah nafte; meni, da je treba izboljšati razumevanje razvoja cen naftnih proizvodov; poziva k pravočasni reviziji zakonodaje Skupnosti o varnostnih zalogah nafte;

18.   poudarja, da bi morala EU v zvezi z energetsko politiko nastopati enotno; ponovno poudarja pomen skupne energetske politike EU in zavezanosti k evropski sosedski politiki; meni, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo pri energetskem dialogu s državami, ki so najpomembnejše dobaviteljice nafte in plina; pozdravlja zamisel o srečanju na visoki ravni med državami porabnicami in državami proizvajalkami nafte in plina, katerega cilj je izboljšanje stabilnosti cen nafte in predvidljivosti pri oskrbi ter plačevanje nafte v evrih;

19.   spodbuja podjetja iz EU, naj bodo bolj proaktivna, in sicer z dodatnimi naložbami, ter naj pri novih tehnologijah prevzamejo vodilno vlogo na področju strokovnega in inženirskega znanja, da bi za glavne države proizvajalke ostala ključni partner; poudarja, da so naložbe še posebej potrebne za razvoj rafinerijske panoge in raziskovanja, s čimer bi lahko bili kos povečanemu povpraševanju;

20.   ugotavlja, da je treba izboljšati družbeno odgovornost podjetij v glavnih naftnih družbah, da bi se več zasebnih naložb v energijskem sektorju preusmerilo v programe varčevanja z energijo in alternativne energetske tehnologije ter raziskave in razvoj;

21.   poziva države članice, naj uskladijo politične ukrepe za spopadanje z višjimi cenami energije; poziva Komisijo, naj pripravi študijo na podlagi najbolj uspešnih ukrepov, ki jih države članice izvajajo za soočanje z izzivi visokih cen energije;

22.   poziva Svet, naj si prizadeva za čimprejšnjo dosego sporazuma o nadaljnjih pomembnih ukrepih za resnično liberaliziran notranji energetski trg, saj bo to zmanjšalo ranljivost EU zaradi cen nafte in povečalo varnost oskrbe; v zvezi s tem izraža močno podporo dokončnemu oblikovanju notranjega energetskega trga EU;

23.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 580.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0308.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0294.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0347.
(5) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.


Bela knjiga o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo
PDF 315kWORD 96k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o Beli knjigi o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (2007/2285(INI))
P6_TA(2008)0461A6-0256/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 30. maja 2007 o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (KOM(2007)0279),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2007 o spodbujanju zdrave prehrane in telesne dejavnosti(1),

–   ob upoštevanju drugega evropskega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o politiki na področju hrane in prehranjevanja za obdobje 2007–2012, ki ga je sprejel regionalni odbor WHO za Evropo v Beogradu od 17. do 20. septembra 2007, in Evropske listine o boju proti debelosti, ki jo je sprejel regionalni urad WHO leta 2006,

–   ob upoštevanju ciljev evropske ministrske konference WHO, ki je potekala v Istanbulu od 15 do 17. novembra 2006, in Evropske listine o boju proti debelosti,

–   ob upoštevanju globalne strategije o prehrani, telesni dejavnosti in zdravju, ki jo je sprejela 57. svetovna zdravstvena skupščina 22. maja 2004,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 2. in 3. junija 2005 o debelosti, prehranjevanju in telesni dejavnosti,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 5. in 6. decembra 2007 o začetku izvajanja strategije EU o vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo,

–   ob upoštevanju publikacije regionalnega urada WHO za Evropo iz leta 2006 o telesni dejavnosti in zdravju v Evropi: dokazi za ukrepanje,

–   ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 11. julija 2007 o športu (KOM(2007)0391),

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 25. septembra 2007 z naslovom "Za novo kulturo mobilnosti v mestih" (KOM(2007)0551),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0256/2008),

A.   ker prekomerna telesna teža in debelost ter s prehrano povezane bolezni dosegajo epidemične razsežnosti in spadajo med glavne vzroke smrtnosti in bolezni v Evropi,

B.   ker je znanstveno dokazano, da sta učinek in stopnja nevarnosti bolezni, vezanih na prehranjevanje, različna pri moških in ženskah,

C.   ker ima po podatkih WHO več kot 50 % odraslega prebivalstva v Evropi prekomerno telesno težo ali je debelih,

D.   ker je debelih več kot 5 milijonov otrok in jih ima prekomerno telesno težo skoraj 22 milijonov, te številke pa hitro naraščajo in glede na napovedi naj bi imelo do leta 2010 vsako leto dodatnih 1,3 milijona otrok prekomerno telesno težo ali naj bi postalo predebelih,

E.   ker naj bi se 6 % vladnih izdatkov za zdravstveno varstvo v nekaterih državah namenjalo za bolezni, povezane z debelostjo in prekomerno telesno težo; ker so posredni stroški, na primer zaradi zmanjšane produktivnosti in bolniških dopustov, bistveno višji;

F.  F ker je znanstveno dokazano, da je trebušna debelost eden od glavnih kazalcev številnih, s težo povezanih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen tipa 2,

G.  G ker se prehranske navade, pridobljene v otroštvu, pogosto prenesejo v odraslo dobo ter so raziskave pokazale, da je bolj verjetno, da bodo debeli otroci postali debeli odrasli,

H.   ker evropski državljani živijo v okolju, ki spodbuja debelost ter v katerem je sedeči življenjski slog povečal tveganje za debelost,

I.   ker je slaba prehrana glavni dejavnik tveganja za druge bolezni, povezane s prehrano, ki so glavni vzroki smrtnosti v EU, vključno z boleznimi srca in ožilja, rakom, sladkorno boleznijo in kapjo;

J.   ker poročilo WHO o zdravju v Evropi iz leta 2005 analitično kaže, da je veliko smrti in bolezni posledica sedmih glavnih dejavnikov tveganja, od katerih je šest (povišan krvni tlak, holesterol, indeks telesne mase, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, pomanjkanje telesne dejavnosti in prekomerno uživanje alkohola) povezanih s prehrano in telesno dejavnostjo, in ker je treba za zmanjšanje visokega števila smrti in bolezni istočasno vplivati na vse dejavnike zdravja,

K.  K ker je telesna dejavnost v kombinaciji z zdravo in uravnoteženo prehrano najpomembnejši način preprečevanja prekomerne telesne teže; ker je zaskrbljujoče, da eden od treh evropskih državljanov v svojem prostem času sploh ni telesno dejaven, medtem ko evropski državljan v povprečju sedi več kot pet ur na dan; ker številni evropski državljani nimajo uravnotežene prehrane,

L.   ker se je v osnovnih in srednjih šolah število učnih ur, namenjenih telovadbi, v zadnjem desetletju zmanjšalo ter so pri ustanovah in opremi velike razlike med državami članicami,

M.   ker želi WHO z Evropsko listino o boju proti debelosti v naslednjih štirih do petih letih doseči vidni napredek v boju proti debelosti otrok, njegov namen pa je obrniti sedanji trend najpozneje do leta 2015,

N.  N- ker mora imeti zdrava prehrana določene količinske in kakovostne lastnosti glede na potrebe posameznika ter biti vedno v skladu z načeli prehranjevanja,

O.   ker mora zdrava prehrana vsebovati naslednje kategorije meril: (1) vsebnost hranil in energijske vrednosti (hranilna vrednost), (2) zdravstvena in toksikološka merila (varnost hrane), (3) naravne lastnosti živil (estetske/okušalne lastnosti in lastnosti, ki pospešujejo prebavo), (4) ekološka proizvodnja hrane (trajnostno kmetijstvo),

P.   ker bi se morali prekomerna telesna teža in debelost obravnavati s celostnim pristopom na različnih področjih vladne politike ter različnih vladnih ravneh, zlasti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ob strogem upoštevanju načela subsidiarnosti,

Q.   ker se ne sme spregledati vloge alkohola (zaradi njegovega velikega števila kalorij) ter kajenja, dveh dejavnikov, ki neugodno vplivata na potrebo po hrani in pijači ter sta povezana s številnimi znanimi tveganji za zdravje,

R.   ker je treba upoštevati socialne razsežnosti težave ter zlasti dejstvo, da se največ prekomerne telesne teže in debelosti zabeleži v nižjih socialno-ekonomskih skupinah; ker bi takšne okoliščine lahko privedle do povečanja neenakosti na področju zdravja in socialno-ekonomske neenakosti, zlasti za najbolj občutljive skupine prebivalstva, kot so invalidne osebe,

S.   ker socialno-ekonomske neenakosti dobivajo novo razsežnost z višanjem cen surovin (kot so žitarice, maslo in mleko), kar je brez primere tako glede količine teh proizvodov kot tudi razsežnosti povečanja cen,

T.   ker je povezava med visokimi cenami surovin in nejasnimi pravili, ki urejajo prodajo na debelo v nekaterih državah članicah, povzročila hitro rast cen osnovnih živil visoke hranilne vrednosti, kot so sadje in zelenjava ter mlečni izdelki brez sladkorja, kar obremenjuje proračune večine gospodinjstev v EU, in ker mora EU rešiti to vprašanje,

U.   ker je 15 % aktivnega prebivalstva EU invalidnih oseb in ker poleg tega študije kažejo, da so te bolj izpostavljene debelosti, med drugim zaradi patofizioloških sprememb v metabolizmu energije in telesni konstituciji ter mišične atrofije in fizičnega mirovanja,

V.   ker bi bilo treba pospešiti vse pobude različnih udeleženih strank za izboljšanje dialoga, izmenjave najboljših praks in samoregulacije, na primer prek platforme EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja, delovne skupine za šport in zdravje ter omrežja EU za spodbujanje zdrave telesne dejavnosti (HEPA),

W.   ker je treba različne tradicionalne jedi predstavljati kot del kulturne dediščine, vendar hkrati tudi zagotoviti, da bodo potrošniki poznali njihov dejanski vpliv na zdravje ter tako lažje sprejemali odločitve, ki bodo temeljile na poznavanju dejstev,

X.   ker bi morali potrošniki v Evropi imeti dostop do potrebnih informacij, da bi lahko izbirali najboljša živila za ustrezno prehrano glede na njihov življenjski slog in zdravstveno stanje,

Y.   ker bodo nedavne pobude industrije o samoregulaciji na področju oglaševanja začele reševati vprašanje uravnoteženosti ter vsebine reklamnih oglasov za hrano in pijačo; ker morajo samoregulativni ukrepi zajemati vse oblike trženja na internetu in v drugih novih medijih; ker približno polovica vseh oglasov med otroškim programom oglašuje živila, kar dokazano vpliva na kratkoročne potrošniške vzorce otrok od 2 od 11 let; ker je zaskrbljujoče, da se uporabljajo nove oblike trženja z vsemi tehnološkimi sredstvi in zlasti t. i. "oglaševanje v video igrah", vključno s prenosnimi telefoni, kratkimi sporočili, video igrami in interaktivnimi igrami na internetu; ker hkrati številni proizvajalci hrane, oglaševalska podjetja in podjetja za trženje ter združenja za varovanje zdravja in potrošnikov kažejo precejšnjo zavezanost platformi EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja ter se že lahko sklicujejo na uspešne študije in projekte,

Z.   ker podhranjenost, ki prizadene zlasti starejše ljudi, za evropske sisteme zdravstvenega varstva prinaša podobne stroške kot debelost in prekomerna telesna teža,

1.   pozdravlja zgoraj navedeno belo knjigo o prehrani kot pomemben ukrep širše strategije za ustavitev naraščanja debelosti in prekomerne telesne teže v Evropi ter za obravnavanje kroničnih bolezni, povezanih s prehranjevanjem, kot so bolezni srca in ožilja, vključno s kapjo, rakom ter sladkorno boleznijo;

2.   ponovno poziva države članice, naj priznajo debelost kot eno izmed kroničnih bolezni; meni, da je treba preprečevati stigmatizacijo posameznikov ali skupin ljudi, ki so izpostavljeni zdravstvenim težavam, povezanim s prehrano, prekomerno težo in debelostjo, zaradi kulturnih dejavnikov, bolezni, kot je sladkorna bolezen, ali zaradi patološkega uživanja hrane, kot sta anoreksija ali bulimija, ter svetuje državam članicam, naj tem ljudem omogočijo ustrezno zdravljenje v okviru nacionalnih sistemov;

3.   meni, da je celovit pristop na več ravneh najboljši način boja proti debelosti med prebivalstvom EU, in poudarja, da obstaja veliko evropskih programov (o raziskavah, zdravju, izobraževanju, vseživljenjskem učenju), ki lahko pomagajo pri reševanju te težave;

4.   meni, da politika, usmerjena h kakovosti živil, lahko pomembno prispeva k spodbujanju zdravja in zmanjšanju debelosti ter da so razumljive informacije na oznakah ključne za to, da kupci lahko izbirajo med dobro, boljšo in slabšo hrano;

5.   odobrava ustanovitev skupine na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost ter evropskih sistemov raziskav o zdravju, s pomočjo katerih se bodo zbirale fizične in biološke meritve, kot je sistem spremljanja raziskave o zdravju (HES) in evropske zdravstvene raziskave (EHIS), kot učinkovitih orodij oblikovalcev politike in vseh udeležencev pri izboljšanju znanja in izmenjave najboljših praks v boju proti debelosti;

6.   zahteva, da Komisija zagotovi enakovredno zastopstvo žensk in moških v bodoči skupini na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost, da bi se lahko boljše usmerili v težave ter predlagali najboljše rešitve glede na spol, to je posebej za moške in ženske;

7.   priznava, da ima samoregulacija pomembno vlogo v boju proti debelosti, ter poudarja, da je treba sprejeti jasne in konkretne cilje za vse zadevne strani ter zagotoviti njihovo neodvisno spremljanje; ugotavlja, da je včasih za bistvene in smiselne spremembe v vseh sektorjih, zlasti kadar gre za otroke, potrebna pravna ureditev, da bi se zagotovili varstvo potrošnikov in visoki standardi javnega zdravja; z zanimanjem spremlja 203 obveznosti, ki so bile sprejete v sklopu platforme EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja, da se spremeni sestava proizvodov, zmanjša oglaševanje, namenjeno otrokom, ter označijo proizvodi, da bi se spodbujala uravnotežena prehrana; meni, da bi bilo treba članstvo v platformi razširiti na proizvajalce računalniških igric in konzol ter ponudnike internetnih storitev;

8.   vseeno poziva k bolj oprijemljivim ukrepom, usmerjenim zlasti otrokom in ogroženim skupinam;

9.   poziva Komisijo, naj sprejme celovitejši pristop k prehrani ter naj podhranjenost in debelost določi za prednostni nalogi na področju prehrane in zdravja, ter ju vključi, kjer je to mogoče, v raziskovalne pobude, ki se financirajo iz skladov EU, in partnerstva na ravni EU;

10.   meni, da morajo evropski potrošniki imeti dostop do potrebnih informacij, ki jim bodo omogočile izbiro najboljših živil, potrebnih za doseganje in ohranjanje optimalne prehrane, ki je najprimernejša za njihov življenjski slog in zdravje; meni, da bi bilo treba več pozornosti posvečati izboljšanju zdravstvene pismenosti državljanov, da bi se ti lahko pravilno odločali o svoji prehrani in prehrani svojih otrok; meni, da morajo obveščanje in izobraževanje staršev o vprašanjih v zvezi s prehrano izvajati ustrezni strokovnjaki (učitelji, organizatorji kulturnih prireditev, zdravstveni delavci) na primernih mestih; je prepričan, da mora obveščanje potrošnikov, izobraževanje o prehrani in označevanje živil temeljiti na raziskavah pri potrošnikih;

11.   v zvezi s tem opozarja, da je pomembno povezati prihodnji program za uvedbo sadja v šole s širšo vzgojno strategijo, na primer s predavanji v osnovnih šolah o prehranjevanju in zdravju;

12.   poudarja temeljno vlogo, ki jo imajo starši pri kulturi prehranjevanja družine in njihov odločilni prispevek v boju proti debelosti;

13.   poziva države članice, regije in lokalne subjekte, naj bodo bolj dejavni pri razvoju skupnosti, ki spodbujajo telesno dejavnost, zlasti v sklopu urbanističnega načrtovanja, da bodo mestne oblasti spodbujale k vsakodnevni telesni dejavnosti, ter pri oblikovanju priložnosti v lokalnem okolju, ki naj ljudi pritegnejo k telesnim dejavnostim v prostem času, kar je mogoče doseči s sprejetjem lokalnih ukrepov za zmanjšanje vožnje z avtomobili in spodbujanje hoje ter z razumnim kombiniranjem poslovnega in stanovanjskega razvoja, spodbujanjem uporabe javnih prevoznih sredstev, parkov in dostopnih športnih objektov ter z zagotovitvijo kolesarskih poti in prehodov za pešce; poziva občine, naj spodbujajo vzpostavitev omrežja "mest za zdrav življenjski slog" s skupnimi ukrepi za boj proti debelosti;

14.   spodbuja države članice, naj sprejmejo koncept aktivne poti na delo ali v šolo za šolarje in delavce; spodbuja lokalne oblasti, naj ta koncept obravnavajo kot prednostno nalogo pri oceni mestnega prometa in načrtovanja;

15.   ugotavlja, da načrtovanje območij, kjer lahko otroci in mladostniki pridejo v stik z naravo, omogoča dejavnosti v prostem času, ki so drugačne od običajnih, ter istočasno poglablja domišljijo, ustvarjalnost in željo po raziskovanju;

16.   poziva športna društva, naj posvetijo posebno pozornost dejstvu, da dekleta po koncu mladostne dobe pogosto opustijo športno udejstvovanje; meni, da morajo ta društva imeti pomembno vlogo pri ohranjanju zanimanja deklet in žensk za udejstvovanje pri različnih športnih dejavnostih;

17.   poudarja, da ima zasebni sektor z razvojem novih in bolj zdravih proizvodov vlogo pri zmanjševanju debelosti, vendar ga je treba še nadalje spodbujati, da razvije jasne informacijske sisteme in izboljša označevanje ter omogoči potrošnikom, da bodo sprejemali odločitve na podlagi dejstev;

18.   poudarja, da mora EU prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju skupnega pristopa ter pri spodbujanju usklajevanja in najbolj primernih praks držav članic; je prepričan, da se lahko na področjih, kot so obveščanje potrošnikov, izobraževanje o prehrani, oglaševanje medijev, kmetijska proizvodnja in označevanje živil, zagotovi pomembna evropska dodana vrednost z navedbo vsebnosti transmaščob; poziva k razvoju evropskih kazalcev, kot so obseg pasu in drugi dejavniki tveganja v zvezi z debelostjo (zlasti trebušno debelostjo);

Prednostni cilj: otroci

19.   poziva Komisijo in vse akterje, da kot prednostno nalogo določijo boj proti debelosti že v zgodnjih življenjskih obdobjih, pri tem pa naj upoštevajo, da prehrambene navade iz otroštva pogosto trajajo veliko let;

20.   poziva k obveščevalnim kampanjam za povečanje ozaveščenosti med nosečnicami o pomembnosti uravnotežene in zdrave prehrane, optimalnega zaužitja nekaterih hranil med nosečnostjo ter ozaveščenosti žensk in njihovih partnerjev o pomembnosti dojenja; ponovno opozarja, da dojenje, prestavljanje odstavitve dojenčka, dokler ne doseže šestih mesecev starosti, navajanje otrok na zdravo prehrano in nadzorovanje velikosti obroka lahko pripomorejo k preprečevanju prekomerne teže in debelosti pri otrocih; vendar opozarja, da dojenje ni edino sredstvo za preprečevanje debelosti in da se navade uravnoteženega prehranjevanja pridobi v daljšem obdobju; poudarja, da morajo kampanje za ozaveščanje upoštevati, da je dojenje zasebna zadeva, ter spoštovati svobodno voljo in izbiro žensk;

21.   poziva države članice, naj zagotovijo, da nacionalne zdravstvene službe spodbujajo nastajanje posebnih služb, ki bi dajale nasvete o prehrani nosečim ženskam in ženskam v menopavzi, saj sta nosečnost in menopavza pomembna mejnika v življenju žensk, ki ju spremlja večja nevarnost za povečanje telesne teže;

22.   poziva države članice, da s strokovnjaki predlagajo smernice za izboljšanje telesne dejavnosti in spodbujanje izobraževanja o prehrani že v predšolskem obdobju;

23.   meni, da je treba predvsem v šolah sprejeti ukrepe za zagotovitev, da postaneta telesna dejavnost in uravnotežena prehrana del življenja otrok; poziva skupino na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost, da razvije smernice o prehranski politiki v šolah in za spodbujanje izobraževanja o prehrani ter nadaljevanje tovrstnega izobraževanja v obdobju po šoli; poziva države članice, naj v šolski učni načrt vključijo koristi uravnotežene prehrane in telesne vadbe;

24.   poleg tega poziva države članice, lokalne organe in šolske oblasti, da spremljajo ter izboljšujejo kakovost in prehranske standarde šolskih obrokov ter obrokov v vrtcih tudi s posebnim usposabljanjem in smernicami za gostinsko osebje, nadzorom kakovosti gostincev ter smernicami za zdravo hrano v jedilnicah; poudarja pomembnost prilagoditve velikosti obrokov različnim potrebam ter vključitve sadja in zelenjave v te obroke; poziva k večjemu izobraževanju o uravnoteženi prehrani ter spodbuja zmanjševanje prodaje živil in pijač z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja ter z nizko hranilno vrednostjo v šolah; svetuje, da sta namesto tega na prodajnih mestih sveže sadje in zelenjava še dostopnejša; poziva pristojne organe, naj v skladu s cilji zgoraj navedene bele knjige o športu v šolskem učnem načrtu telesni dejavnosti namenijo vsaj tri šolske ure na teden ter zagotovijo načrte za gradnjo novih javnih športnih objektov, ki bodo dostopni tudi invalidnim osebam, in ohranijo obstoječe športne objekte v šolah; pozdravlja morebitno izvedbo projekta "sadje na šoli", ki ga bo podobno kot program "mleko na šoli" finančno podprla EU; poziva k iskanju rešitev, ki bi v skladu z zahtevo nekaterih držav članic omogočale nadaljevanje brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave šolam in dobrodelnim ustanovam v letu 2008, dokler ne začne 1. januarja 2009 veljati načrt za več sadja v šolah;

25.   poziva lokalne organe v državah članicah, naj spodbujajo razpoložljivost in dostopnost objektov za prosti čas ter oblikovanje priložnosti v lokalnem okolju, ki ljudi pritegnejo k telesnim dejavnostim v prostem času;

26.   poziva države članice ter lokalne organe in šolske oblasti, naj zagotovijo možnosti zdrave prehrane v šolskih prodajnih avtomatih; meni, da je treba sponzorstvo in oglaševanje proizvodov z visoko vsebnostjo sladkorja, soli ali maščob, ki imajo nizko hranilno vrednost, v šolskih objektih odobriti na zahtevo šolskih oblasti ali z njihovim izrecnim dovoljenjem, spremljati pa ju morajo združenja staršev otrok; meni, da morajo športne organizacije in klubi dajati zgled glede telesne dejavnosti in zdrave prehrane ter poziva, da se vse športne organizacije in klubi prostovoljno zavežejo k spodbujanju uravnotežene prehrane in telesne dejavnosti, zlasti med otroki; predpostavlja, da vse športne organizacije in klubi spodbujajo uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost ter poudarja, da za prekomerno telesno težo in debelost v Evropi ne gre kriviti Evropskega športnega gibanja;

27.   pozdravlja reformo skupne ureditve trga v okviru skupne kmetijske politike, ki omogoča več sadja in zelenjave, namenjenih šolam, pri čemer se nadzirata kakovost in kemijska varnost teh proizvodov;

28.   odločno poziva EU, še posebej Svet Ecofin, naj bo prožnejša v primerih, ko države članice določijo nižje stopnje DDV za potrebe, ki so socialne, ekonomske, okoljske ali zdravstvene narave; v zvezi s tem poziva tiste države članice, ki še niso znižale stopnje DDV za sadje in zelenjavo, naj to storijo, ter opozarja, da zakonodaja Skupnosti dovoljuje takšen ukrep; poleg tega poziva k spremembi veljavne zakonodaje Skupnosti, tako da bo mogoče izkoristiti prednosti izjemno nizke stopnje DDV za sadje in zelenjavo (pod 5 %);

29.   pozdravlja pobude EU, kot je vzpostavitev spletne strani "Mali kuharski mojstri EU" in evropski dan za zdravo prehrano in kuhanje, ki je potekal 8. novembra 2007; predlaga, da se organizirajo obveščevalne kampanje za izboljšanje ozaveščenosti o razmerju med proizvodi z visoko kalorično vrednostjo in časom telesne dejavnosti, potrebnim za porabo teh kalorij;

Odločanje na podlagi informacij in razpoložljivost zdravih proizvodov

30.   meni, da je sprememba sestave proizvodov učinkovito orodje za znižanje vsebnosti maščob, sladkorja in soli v prehrani, ter poziva proizvajalce živil, naj še naprej spreminjajo sestavo visokoenergetskih proizvodov z nizko hranilno vrednostjo, da bi znižali vsebnost maščob, sladkorja in soli, hkrati pa povišali delež vlaknin, sadja in zelenjave; pozdravlja obveznosti vpeljave meril o hranilnih vrednostih pri pripravi živil, ki so jih prostovoljno sprejeli proizvajalci;

31.   poudarja, da mora biti označevanje hranilne vrednosti obvezno in nedvoumno, da bi uporabnikom olajšali izbiro glede zdrave prehrane;

32.   poziva k prepovedi umetnih trans-maščobnih kislin v vsej EU; poziva države članice, naj pri nadzoru vsebnosti snovi v živilih (npr. soli) upoštevajo dobro prakso, hkrati pa poziva Komisijo, naj pripravi program za izmenjavo najboljše prakse med državami članicami; opozarja, da je treba zagotoviti posebne izjeme za zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO), zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP) ter druge vrste tradicionalnih proizvodov, da se ohranijo originalni recepti; v skladu s tem veliko pričakuje od prihodnje zelene knjige o politiki kakovosti v kmetijstvu v smislu boljše kakovosti in sistema zaščitenih geografskih označb;

33.   poudarja, da industrijsko obdelane trans-maščobne kisline povzročajo resno, temeljito dokazano in nepotrebno tveganje za zdravje Evropejcev ter bi jih bilo treba urejati z ustrezno zakonodajno pobudo, katere namen bi bil učinkovit umik industrijsko obdelanih trans-maščobnih kislin iz živilskih proizvodov;

34.   zahteva analizo vloge umetnih ojačevalcev arome, kot so glutamati, gvanilati in inozinati, zlasti v gotovih jedeh in industrijsko proizvedenih živilih, s katero bi opredelili njihov vpliv na potrošniške vzorce;

35.   poudarja, da glede na trenutno stanje znanstvenega razvoja velja, da je prekomerno uživanje trans-maščobnih kislin (več kot 2% celotnega vnosa energije) povezano z znatno višjim tveganjem za bolezni srca in ožilja; zato globoko obžaluje, so le nekatere evropske vlade zmanjšale dodatne izpostavljenosti evropskih potrošnikov umetnim trans-maščobnim kislinam in nasičenim maščobnim kislinam, ki jih vsebuje vrsta predelanih proizvodov z nizko hranilno vrednostjo;

36.   poziva industrijo, naj pregleda velikost enojnih porcij in zagotovi večjo ponudbo manjših porcij;

37.   pozdravlja nov predlog Komisije o revizije Direktive Sveta 90/496/EGS z dne 24. septembra 1990 o označevanju hranilne vrednosti živil(2); jo poziva, naj zagotovi vidno, jasno in lahko razumljivo označevanje za potrošnike;

38.   prav tako poziva Komisijo, naj opravi obsežno raziskavo vpliva skupne kmetijske politike na zdravje ter oceni, ali je mogoče vpeljati spremembe, ki bi izboljšale prehranjevalne navade po vsej Evropi;

Mediji in oglaševanje

39.   poziva upravljavce v medijskem sektorju, naj v vseh medijih v sodelovanju z državami članicami ter športnimi organizacijami ustvarijo dodatne pobude za večjo telesno dejavnost in ukvarjanje s športom.

40.   se zaveda pomembnosti medijev pri obveščanju, izobraževanju in prepričevanju v zvezi s spodbujanjem zdrave in uravnotežene prehrane, pa tudi njihove vloge pri oblikovanju stereotipov in podobe telesa; meni, da je prostovoljni pristop iz Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah(3) v zvezi z oglaševanjem živil z nizko hranilno vrednostjo, namenjenim otrokom, korak v pravo smer in da ga je treba natančno spremljati, ter poziva Komisijo, naj predlaga strožje pogoje, če bo pregled direktive v letu 2011 pokazal na neuspeh prostovoljnega pristopa na tem področju; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo ponudnike medijskih storitev k vzpostavitvi kodeksov v zvezi z neprimerno avdiovizualno komercialno komunikacijo glede hrane in pijače, ter poziva upravljavce, naj predlagajo konkretne ukrepe na nacionalni ravni, ki bi udejanjili ali okrepili to direktivo;

41.   poziva industrijo, naj bo še posebej previdna pri oglaševanju živilskih proizvodov, posebej namenjenemu otrokom, ter poziva k zaščitenim časovnim obdobjem in omejitvam reklam za nezdrava živila, posebej namenjenih otrokom; meni da bi morale vse tovrstne omejitve vključevati tudi nove oblike medijev, kot so igre na internetu, pojavna okna in kratka sporočila;

Zdravstveno varstvo in raziskave

42.   priznava, da je treba zdravstvene delavce, zlasti pediatre in farmacevte, opozoriti na njihovo pomembno vlogo pri pravočasnem prepoznavanju bolnikov, pri katerih obstaja tveganje prekomerne telesne teže in bolezni srca in ožilja, ter meni, da bi morali ti delavci imeti pomembno vlogo v boju proti epidemiji debelosti in neprenosljivim boleznim; zato poziva Komisijo, naj oblikuje evropske antropometrične kazalce in smernice o dejavnikih kardiometaboličnega tveganja, ki so povezani s pojavom debelosti; poudarja pomembnost izvajanja sistematičnih in rednih merjenj skupaj s pregledi za druge dejavnike kardiometaboličnega tveganja, da bi se na primarni stopnji oskrbe ocenile bolezni, ki so posledica prekomerne telesne teže ali debelosti;

43.   opozarja na problem podhranjenosti, ko ima pomanjkanje, presežek ali neravnovesje pri prehrani izmerljivo škodljiv učinek na tkivo, obliko telesa in telesne funkcije; ugotavlja tudi, da je podhranjenost izredno škodljiva za posameznikovo dobrobit pa tudi za družbo in zlasti za sistem zdravstvene oskrbe, saj povečuje smrtnost, daljša bolnišnično zdravljenje, povzroča večje zaplete in niža kakovost življenja bolnikov; ponovno opozarja, da se za dodatne dneve, preživete v bolnišnici, in zdravljenje zapletov zaradi podhranjenosti vsako leto porabijo milijarde evrov javnih sredstev;

44.   opozarja, da ocene kažejo, da je 40 % bolnikov v bolnišnicah in od 40 do 80 % ljudi v domovih za ostarele podhranjenih, ter poziva države članice, naj izboljšajo količino in kakovost hrane v bolnišnicah ter domovih za ostarele, kar bo zmanjšalo čas bolnišničnega zdravljenja;

45.   je prepričan, da je treba v celoti urediti kvalifikacije zdravstvenih delavcev, kot so klinični dietetiki in strokovnjaki za prehrano;

46.   poziva Komisijo, naj spodbuja najboljše zdravniške prakse, na primer v okviru zdravstvenega foruma EU, ter obveščevalne kampanje o tveganjih, povezanih z debelostjo in trebušno debelostjo, ki opozarjajo zlasti na tveganje za bolezni srca in ožilja; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o nevarnostih domačih diet, zlasti če vključujejo uporabo sredstev proti debelosti, ki se jemljejo brez zdravniškega recepta; poziva Komisijo, naj večjo pozornost nameni težavam, kot so podhranjenost, neustrezna prehrana in dehidracija;

47.   poziva države članice k izvajanju Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih(4);

48.   poziva Komisijo in države članice, naj financirajo raziskave o povezanosti debelosti in kroničnih bolezni, kot sta rak in sladkorna bolezen, saj je treba z epidemiološkimi raziskavami ugotoviti, kateri dejavniki so najbolj povezani s povečano razširjenostjo pojava debelosti, na primer opredelitev in ocena multivariabilnih biomarkerjev v podskupinah ljudi za pojasnitev bioloških mehanizmov, ki povzročajo debelost; poziva tudi k študijam, ki bi primerjale in ocenjevale učinkovitost različnih vrst posredovanj, vključno s psihološkimi raziskavami; poziva države članice, naj vzpostavijo sistem, ki bo zagotovil dostop do storitev preprečevanja, pregledov in upravljanja prekomerne teže, debelosti in z njima povezanih kroničnih bolezni ter kakovost teh storitev;

49.   pozdravlja vključitev "sladkorne bolezni in debelosti" med prednostne naloge v okviru teme zdravja sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnoloških razvoj;

50.   spodbuja nadaljnje znanstvene raziskave trebušne debelosti in njenega spremljanja v sklopu sedmega okvirnega programa za zdravje;

51.   poziva Komisijo, naj spodbuja vseevropske obveščevalne kampanje, namenjene javnosti in zlasti zdravniški stroki, za ozaveščanje o tveganju trebušne debelosti;

52.   poziva k resnemu upoštevanju prehrambenih vidikov v vseh evropskih politikah in izbirah ravnanja.

o
o   o

53.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in kandidatk ter Svetovni zdravstveni organizaciji.

(1) UL C 250 E, 25.10.2007, str. 93.
(2) UL L 276, 6.10.1990, str. 40.
(3) Direktiva 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 (UL L 332, 18.12.2007, str. 27).
(4) UL L 183, 12.7.2002, str. 51.


Kolektivno upravljanje avtorskih pravic na spletu
PDF 203kWORD 45k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve
P6_TA(2008)0462B6-0423/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju priporočila Komisije 2005/737/ES z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve(1) (v nadaljnjem besedilu "priporočilo iz leta 2005"),

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 95 in 151 Pogodbe,

–   ob upoštevanju členov II-77 in II-82 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju člena 97a Lizbonske pogodbe,

–   ob upoštevanju mednarodnih sporazumov, ki veljajo za glasbene pravice, in sicer Rimske konvencija z dne 26. oktobra 1961 za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in RTV organizacij, Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, Konvencije WIPO o avtorski pravici z dne 20. decembra 1996, pogodbe WIPO o izvedbah in fonogramih z dne 20. decembra 1996 in Sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) z dne 15. aprila 1994,

–   ob upoštevanju pravnega reda ES ("acquis communautaire") na področju avtorske in sorodnih pravic, ki velja za glasbene pravice, in sicer Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine(2), Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo(3), Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic(4) in Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(5),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 19. julija 1995 o avtorski in sorodnih pravicah v informacijski družbi (KOM(1995)0382),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2003 o zaščiti avdiovizualnih izvajalcev(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2004 o okviru Skupnosti za družbe za kolektivno upravljanje na področju avtorskih in sorodnih pravic(7),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2004 o upravljanju avtorskih in sorodnih pravic na notranjem trgu (KOM(2004)0261),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2006 o izvajanju Lizbonskega programa Skupnosti: Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje – skupni pristop(8),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. januarja 2008 o ustvarjalnih vsebinah na spletu na enotnem trgu (KOM(2007)0836),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o svobodi izražanja na internetu(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite internetne glasbene storitve (2005/737/ES)(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o pravnih in institucionalnih vidikih uporabe instrumentov "mehkega prava"(11),

–   ob upoštevanju povzetega poročila o rezultatih spremljanja priporočila iz leta 2005(12),

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je v resoluciji z dne 13. marca 2007 Parlament pozvana Komisijo, naj pojasni, da priporočilo iz leta 2005 velja izključno za spletno prodajo glasbenih posnetkov, ter naj čim prej po obširnem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi predlaga prožno direktivo, ki naj jo sprejmeta Parlament in Svet v postopku soodločanja, in sicer z namenom ureditve kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, kar zadeva čezmejne spletne glasbene storitve, ob upoštevanju posebnosti digitalne dobe in ob varovanju evropske kulturne raznovrstnosti, manjših zainteresiranih skupin in lokalnega repertoarja, ter ki bo temeljila na načelu enakega obravnavanja,

B.   ker je Parlament v resoluciji z dne 13. marca 2007 izrazil mnenje, da bodo interesi avtorjev in s tem kulturna raznolikost v Evropi najbolje varovani z uvedbo poštenega in preglednega konkurenčnega sistema, ki ne znižuje dohodkov avtorjev,

1.   opozarja, da so glede na ozemeljski naravo avtorske pravice in kljub obstoju Direktive 2001/29/ES razmere na področju kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic za spletne storitve dejansko zapletene, zlasti zaradi pomanjkanja evropskih licenc;

2.   meni, da se je za imetnike pravic in uporabnike, zlasti izdajatelje televizijskih programov, zaradi nesprejemanja zakonodaje kljub številnim resolucijam Parlamenta in odločitve, da se bo to področje poskušalo urediti s priporočilom, ustvarilo okolje pravne negotovosti;

3.   poudarja, da je po drugi strani generalni direktorat Komisije za konkurenco na pobudo pritožbe uporabnikov posredoval z uvedbo postopka proti konfederaciji CISAC (mednarodna konfederacija društev pisateljev in skladateljev), ki med svojimi člani šteje 24 evropskih avtorskih društev; poudarja, da bo učinek odločitve v zvezi s tem tak, da bo onemogočen vsak poskus zadevnih strani, da bi si skupaj prizadevale za ustrezne rešitve, kot je denimo sistem za podeljevanje pravic na evropski ravni, in bo puščena prosta pot oligopolu določenega števila velikih avtorskih agencij, ki so z ekskluzivnimi dogovori vezani na izdajatelje, ki sodijo v svetovni repertoar; meni, da bo rezultat omejitev izbire in izumrtje malih avtorskih agencij, kar bo škodovalo manjšinskim kulturam;

4.   meni, da poročilo o rezultatih spremljanja priporočila iz leta 2005 ne odraža natančno obstoječih razmer in ne upošteva mnenja, ki ga je izrazil Parlament v resoluciji z dne 13. marca 2007;

5.   meni, da te razmere odražajo dejstvo, da je Komisija sklenila ignorirati opozorila Parlamenta, zlasti v resoluciji z dne 13. marca 2007, ki vključuje konkretne predloge za nadzorovano konkurenco, pa tudi zaščito in spodbude za manjšinske kulture v Evropski uniji;

6.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da je Parlament dejansko, kot sozakonodajalec, vključen v pobudo o ustvarjalnih vsebinah na spletu;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1) UL L 276, 21.10.2005, str. 54.
(2) UL L 376, 27.12.2006, str. 28.
(3) UL L 248, 6.10.1993, str. 15.
(4) UL L 372, 27.12.2006, str. 12.
(5) UL L 167, 22.6.2001, str. 10.
(6) UL C 67 E, 17.3.2004, str. 293.
(7) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 425.
(8) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 640.
(9) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 879.
(10) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 64.
(11) UL C 187 E, 24.7.2008, str. 75.
(12) http://ec.europa.eu/internal_market/copyright/docs/management/monitoring-report_en.pdf

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov