Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 21. oktober 2008 - Strasbourg
Sporazum med EU in Novo Zelandijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju *
 Sklenitev memoranduma o sodelovanju med Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in Evropsko skupnostjo na področju revizij/inšpekcijskih pregledov varnosti in sorodnih zadev *
 Civilna odgovornost pri uporabi motornih vozil (kodificirana različica) ***I
 Enostavne tlačne posode (kodificirana različica) ***I
 Dodatni varstveni certifikat za zdravila (kodificirana različica) ***I
 Uporaba Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priloženega Pogodbi ES (kodificirana različica) *
 Vrste sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (kodificirana različica) *
 Sistem virov lastnih sredstev Skupnosti *
 Evropski dokazni nalog za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih *
 Obnovitev staležev trsk *
 Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije
 Predlog spremembe proračuna št. 7/2008
 Uporaba Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji (Litva in Španija)
 Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah
 Vodenje in partnerstvo na nacionalni in regionalni ravni ter osnova za projekte regionalne politike
 Boljša priprava zakonodaje 2006 v skladu s členom 9 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti
 24. letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti
 Strategija za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij
 Obtožnica in začetek postopka proti Josephu Konyju na Mednarodnem kazenskem sodišču
 Program Erasmus Mundus (2009–2013) ***I
 Varnostni predpisi in standardi za potniške ladje (prenovitev) ***I
 Uporaba gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (prenovitev) ***I
 Statistiиna poroиila glede prevoza blaga in potnikov po morju (prenovitev) ***I
 Statistični podatki Skupnosti o blagovni menjavi med državami članicami ***I
 Pravo, ki se uporablja v zakonskih sporih *
 Upravljanje ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti *
 Preprečevanje trgovine z otroki

Sporazum med EU in Novo Zelandijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju *
PDF 188kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani in vlado Nove Zelandije na drugi strani (KOM(2008)0170 – C6-0292/2008 – 2008/0066(CNS))
P6_TA(2008)0478A6-0367/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2008)0170),

–   ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 1982/2006/ES z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(1),

–   ob upoštevanju člena 170 in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0292/2008),

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0367/2008),

1.   odobri sklenitev Sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Nove Zelandije.

(1) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.


Sklenitev memoranduma o sodelovanju med Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in Evropsko skupnostjo na področju revizij/inšpekcijskih pregledov varnosti in sorodnih zadev *
PDF 185kWORD 30k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi memoranduma o sodelovanju med Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in Evropsko skupnostjo na področju revizij/inšpekcijskih pregledov varnosti in sorodnih zadev (KOM(2008)0335 – C6-0320/2008 – 2008/0111(CNS))
P6_TA(2008)0479A6-0374/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2008)0335),

–   ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0320/2008),

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0374/2008),

1.   odobri sklenitev memoranduma o sodelovanju;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.


Civilna odgovornost pri uporabi motornih vozil (kodificirana različica) ***I
PDF 191kWORD 32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (kodificirana različica) (KOM(2008)0098 – C6-0144/2008 – 2008/0049(COD))
P6_TA(2008)0480A6-0380/2008

(Postopek soodločanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0098),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0144/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0380/2008),

A.   ker je po mnenju Posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi Posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Enostavne tlačne posode (kodificirana različica) ***I
PDF 190kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami (kodificirana različica) (KOM(2008)0202 – C6-0172/2008 – 2008/0076(COD))
P6_TA(2008)0481A6-0381/2008

(Postopek soodločanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0202),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0172/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0381/2008),

A.   ker je po mnenju Posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi Posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Dodatni varstveni certifikat za zdravila (kodificirana različica) ***I
PDF 191kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (kodificirana različica) (KOM(2008)0369 – C6-0244/2008 – 2008/0126(COD))
P6_TA(2008)0482A6-0385/2008

(Postopek soodločanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0369),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0244/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0385/2008),

A.   ker je po mnenju Posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi Posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Uporaba Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priloženega Pogodbi ES (kodificirana različica) *
PDF 192kWORD 32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem priloženega Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (kodificirana različica) (KOM(2008)0073 – C6-0147/2008 – 2008/0053(CNS))
P6_TA(2008)0483A6-0386/2008

(Postopek posvetovanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0073),

–   ob upoštevanju tretjega pododstavka člena 104(14), Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0147/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0386/2008),

A.   ker je po mnenju Posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi Posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Vrste sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (kodificirana različica) *
PDF 192kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere vrste sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (kodificirana različica) (KOM(2008)0367 – C6–0272/2008 – 2008/0124(CNS))
P6_TA(2008)0484A6-0379/2008

(Postopek posvetovanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0367),

–   ob upoštevanju člena 83 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0272/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0379/2008),

A.   ker je po mnenju Posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi Posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Sistem virov lastnih sredstev Skupnosti *
PDF 280kWORD 43k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2000/597/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (KOM(2008)0223 – C6-0197/2008 – 2008/0089(CNS))
P6_TA(2008)0485A6-0342/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0223),

–   ob upoštevanju člena 279(2) Pogodbe ES in člena 183 Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0197/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), zlasti izjave št. 3 o pregledu finančnega okvira, ki je priložena temu sporazumu,

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0342/2008),

1.   odobri spremenjeni predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES in v skladu z drugim odstavkom člena 119 Pogodbe Euratom;

3.   poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 1
(1)  Evropski svet je v Bruslju 15. in 16. decembra 2005 izdal več sklepov o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, kar je privedlo do sprejetja Sklepa 2007/436/ES, Euratom.
(1)  Evropski svet je v Bruslju 15. in 16. decembra 2005 izdal več sklepov o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, kar je privedlo do sprejetja Sklepa 2007/436/ES, Euratom; poleg tega poziva Komisijo, naj opravi celovit, splošen pregled, ki bo zajel vse vidike porabe EU in virov sredstev, ter poroča v obdobju 2008/2009.
Sprememba 2
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Komisija bo zato prevzela splošni pregled delovanja sistema virov lastnih sredstev, skupaj z ustreznimi predlogi, kjer bo v celoti upoštevano delo in priporočila Evropskega parlamenta, v skladu s pogoji, določenimi v izjavi št. 3 o pregledu finančnega okvira, ki je priložena Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnemu poslovodenju.1.
____________________
1 UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


Evropski dokazni nalog za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih *
PDF 455kWORD 202k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Okvirnega sklepa Sveta o evropskem dokaznem nalogu za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih (13076/2007 – C6-0293/2008 – 2003/0270(CNS))
P6_TA(2008)0486A6-0408/2008

(Postopek posvetovanja – ponovno posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka Sveta (13076/2007),

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2003)0688),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 31. marca 2004(1),

–   ob upoštevanju člena 34(2)(b) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0293/2008),

–   ob upoštevanju členov 93, 51 in 55(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0408/2008),

1.   odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

5.   če bi to besedilo ne bilo sprejeto pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, je odločen, da bo vsak prihodnji predlog pretehtal po nujnem postopku v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Osnutek Sveta   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek Sveta
Uvodna izjava 8
(8)  Načelo vzajemnega priznavanja temelji na visoki stopnji zaupanja med državami članicami. Da bi to zaupanje še spodbudili, bi moral ta okvirni sklep vsebovati pomembne zaščitne ukrepe, ki bodo ščitili temeljne pravice. Zato bi morali biti za odreditev EDN pristojni le sodniki, sodišča, preiskovalni sodniki, javni tožilci in nekateri drugi pravosodni organi, kakor jih v skladu s tem okvirnim sklepom opredelijo države članice.
(8)  Načelo vzajemnega priznavanja temelji na visoki stopnji zaupanja med državami članicami. Da bi to zaupanje še spodbudili, bi moral ta okvirni sklep vsebovati pomembne zaščitne ukrepe, ki bodo ščitili temeljne pravice. Zato bi morali biti za odreditev EDN pristojni le sodniki, preiskovalni sodniki in javni tožilci.
Sprememba 2
Osnutek Sveta
Uvodna izjava 9
(9)  Ta okvirni sklep se sprejema na podlagi člena 31 Pogodbe in se nanaša na pravosodno sodelovanje v okviru navedene določbe, njegov namen pa je pripomoči k zbiranju dokazov za postopke, iz člena 5 tega okvirnega sklepa. Čeprav imajo organi, ki niso sodniki, sodišča, preiskovalni sodniki in javni tožilci, lahko določeno vlogo pri zbiranju teh dokazov v skladu s členom 2(c)(ii), pa ta okvirni sklep ne zajema policijskega, carinskega, mejnega in upravnega sodelovanja, ki ga urejajo druge določbe Pogodb.
(9)  Ta okvirni sklep se sprejema na podlagi člena 31 Pogodbe in se nanaša na pravosodno sodelovanje v okviru navedene določbe, njegov namen pa je pripomoči k zbiranju dokazov za postopke iz člena 5 tega okvirnega sklepa. Ta okvirni sklep ne zajema policijskega, carinskega, mejnega in upravnega sodelovanja, ki ga urejajo druge določbe Pogodb.
Sprememba 3
Osnutek Sveta
Uvodna izjava 24 a (novo)
(24a)  Najbolj pomembno je čim prej sprejeti Okvirni sklep Sveta 2008/.../PNZ z dne ... o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, s katerim bo zagotovljena ustrezna raven varstva podatkov in ki bo vključeval obdelavo osebnih podatkov na nacionalni ravni.
Sprememba 4
Osnutek Sveta
Uvodna izjava 25
(25)  EDN bi moral soobstajati z veljavnimi postopki medsebojne pravne pomoči, vendar je treba takšen sočasni obstoj razumeti kot prehoden, dokler ne bodo, v skladu s haaškim programom, tudi vrste zbiranja dokazov, ki niso vključene v področje uporabe tega okvirnega sklepa, urejene z instrumentom vzajemnega priznavanja, ki bo omogočil celovito ureditev vzajemnega priznavanja in nadomestitev postopkov medsebojne pomoči.
(25)  EDN bi moral soobstajati z veljavnimi postopki medsebojne pravne pomoči, vendar je treba takšen sočasni obstoj razumeti kot prehoden, dokler ne bodo, v skladu s Haaškim programom, tudi vrste zbiranja dokazov, ki niso vključene v področje uporabe tega okvirnega sklepa, urejene z instrumentom vzajemnega priznavanja, ki bo omogočil celovito ureditev vzajemnega priznavanja in nadomestitev postopkov medsebojne pomoči. Komisija bi morala čim prej predstaviti predloge, ki bodo dopolnili okvir za vzajemno priznavanje dokazov v kazenskih postopkih, in istočasno utrditi že sprejeto zakonodajo.
Komisija naj tudi sprejme pobudo za poskus uskladitve sistemov pridobivanja dokazov v državah članicah. Uskladitev je pravzaprav najboljše izhodišče za zagotavljanje sodelovanja v kazenskih zadevah.
Sprememba 5
Osnutek Sveta
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Komisija mora čim prej pripraviti predlog za pravni instrument v zvezi s postopkovnimi jamstvi v kazenskem postopku.
Sprememba 6
Osnutek Sveta
Člen 2 – točka (c)
(c) "odreditveni organ " pomeni:
(c) "odreditveni organ " pomeni: sodnika, preiskovalnega sodnika ali javnega tožilca, ki je po nacionalnem pravu pristojen za izdajo EDN;
(i) sodnika, sodišče, preiskovalnega sodnika, javnega tožilca ali
ii) kateri koli drug pravosodni organ, kakor je opredeljen v državi izdajateljici, ki ima v posebnih primerih pristojnosti preiskovalnega organa v kazenskih postopkih in je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen odrediti pridobitev dokazov v čezmejnih primerih;
Sprememba 7
Osnutek Sveta
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
1a.  EDN je orodje, ki je na voljo tako obrambi kot tožilstvu, zato lahko oba od pristojnega pravosodnega organa zahtevata njegovo odreditev.
Sprememba 8
Osnutek Sveta
Člen 4 – odstavek 6
6.  Če odreditveni organ tako zahteva, lahko EDN, ne glede na odstavek 2, zajema tudi izjave oseb, prisotnih med izvrševanjem EDN, če imajo le te neposredno zvezo s predmetom EDN. Ustrezni predpisi države izvršiteljice, ki se uporabljajo za nacionalne primere, se uporabljajo tudi za sprejemanje takšnih izjav.
črtano
Sprememba 9
Osnutek Sveta
Člen 7 – odstavek 1 – točka (b a) (novo)
(ba) predmeti, dokumenti ali podatki naj bi bili v postopku, v okviru katerega se zahtevajo, dopustni.
Sprememba 10
Osnutek Sveta
Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
Odreditveni organ v nalogu zagotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka.
Sprememba 11
Osnutek Sveta
Člen 8 – odstavek 2
2.  Vsaka država članica lahko imenuje centralni organ ali, kadar tako določa njen pravni sistem, več centralnih organov za pomoč pristojnim organom. Država članica lahko, kadar je to potrebno zaradi notranje organiziranosti njenega pravosodnega sistema, sklene, da bo (bodo) njen(i) centralni organ(i) odgovoren(ni) za administrativno pošiljanje in prejemanje EDN in za vso s tem povezano uradno korespondenco.
2.  Vsaka država članica lahko imenuje centralni organ ali, kadar tako določa njen pravni sistem, več centralnih organov za pomoč pristojnim organom.
Sprememba 12
Osnutek Sveta
Člen 10 – odstavek 3 a (novo)
(3a)  Vse osebe, na katere se nanaša izmenjava podatkov v skladu s tem okvirnim sklepom, lahko uveljavljajo pravico do varovanja podatkov, vključno z zamrznitvijo, popravkom in izbrisom podatkov, ki se nanje nanašajo, ter dostopom do njih, pa tudi dostop do pravnih sredstev, do katerih so upravičene v skladu z zakonodajo države izdajateljice ali države izvršiteljice.
Sprememba 13
Osnutek Sveta
Člen 11 – odstavek 4
4.  Če odreditveni organ ni sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec in če EDN ni potrdil noben izmed teh organov v državi izdajateljici, lahko izvršitveni organ v konkretnem primeru odloči, da se za izvršitev EDN ne smeta opraviti preiskava ali zaseg. Pred takšno odločitvijo se izvršitveni organ posvetuje s pristojnim organom države izdajateljice.
črtano
Sprememba 14
Osnutek Sveta
Člen 11 – odstavek 5
5.  Država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa poda izjavo oziroma generalni sekretariat Sveta pozneje obvesti, da zahteva tako potrditev v vseh primerih, kadar organ izdajatelj ni sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec in kadar bi moral potrebne ukrepe za izvršitev EDN po zakonodaji države izvršiteljice v podobnem domačem primeru odrediti ali nadzirati sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec.
črtano
Sprememba 15
Osnutek Sveta
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Jamstva v zvezi z izvršitvijo
Vsaka država članica sprejme potrebne predpise, da se EDN izvrši v skladu z naslednjimi minimalnimi pogoji:
(a) izvršitveni organ uporablja kar najmanj vsiljiva sredstva za pridobitev predmetov, dokumentov ali podatkov;
(b) od fizične osebe se ne zahteva, da predloži predmete, dokumente ali podatke, ki bi lahko povzročile samoobtožbo v skladu z zakonodajo države izdajateljice ali države izvršiteljice; in
(c) odreditveni organ se nemudoma obvesti, če izvršitveni organ ugotovi, da je bil nalog izvršen neskladno z zakoni države izvršiteljice.
2.  Kadar se preiskava in zaseg zdita nujna za pridobitev predmetov, dokumentov ali podatkov, vsaka država članica ukrene vse potrebno, da nudi naslednja minimalna jamstva:
(a) preiskava prostorov se ne prične ponoči, razen če je to izjemoma nujno zaradi posebnih okoliščin primera;
(b) oseba, katere prostori se preiščejo, ima pravico do pisnega obvestila o preiskavi. V njem morajo biti navedeni vsaj razlog preiskave, predmeti, dokumenti ali podatki, ki so zaseženi, in pravna sredstva, ki so ji na voljo; in
(c) v odsotnosti osebe, katere prostori se preiskujejo, se obvestilo iz točke (b) tej osebi dostavi tako, da se pusti v prostorih ali na kakšen drug primeren način.
Sprememba 16
Osnutek Sveta
Člen 12
Izvršitveni organ izpolni vse formalnosti in postopke, ki jih odreditveni organ izrecno navede, razen če ta okvirni sklep določa drugače in če te formalnosti in postopki niso v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli države izvršiteljice. Ta člen ne uvaja obveznosti za uvedbo prisilnih ukrepov.
Brez poseganja v člen 11a izvršitveni organ izpolni vse formalnosti in postopke, ki jih odreditveni organ izrecno navede, razen če ta okvirni sklep določa drugače in če te formalnosti in postopki niso v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli države izvršiteljice.
Sprememba 17
Osnutek Sveta
Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
Poleg tega odreditveni organ lahko zahteva, da izvršitveni organ:
(a) zavaruje zaupnost preiskave in njene vsebine, razen kolikor to ni mogoče za izvrševanje naloga;
(b) omogoči pristojnemu organu države izdajateljice ali zainteresirani stranki, ki jo imenuje odreditveni organ, da je prisotna pri izvrševanju naloga in da ima dostop do vseh predmetov, dokumentov in podatkov, pridobljenih ob tej priložnosti, pod enakimi pogoji kot izvršitveni organ;
(c) vodi seznam imen oseb, ki so bile v stiku z dokazi od izvršitve naloga do njihovega prenosa v državo izdajateljico.
Sprememba 18
Osnutek Sveta
Člen 13 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa) če za kaznivo dejanje, na katerem temelji, v državi članici izvršiteljici velja amnestija, kadar je ta država pristojna za pregon tega dejanja po svojem kazenskem pravu;
Sprememba 19
Osnutek Sveta
Člen 13 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab) če oseba, ki je predmet EDN, po zakonodaji države članice izvršiteljice zaradi svoje starosti ne more biti kazensko odgovorna za dejanja, na katerih temelji ta nalog.
Sprememba 20
Osnutek Sveta
Člen 13 – odstavek 1 – točka e)
(e) če v enem izmed primerov iz člena 11(4) ali (5) EDN ni bil potrjen;
črtano
Sprememba 21
Osnutek Sveta
Člen 13 – odstavek 1 – točka f)
(f) če se EDN nanaša na kazniva dejanja, ki:
črtano
(i) se po zakonodaji države izvršiteljice obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali v poglavitnem ali bistvenem delu storjena na ozemlju države izvršiteljice ali na kraju, ki se kot tak šteje;
(ii) so bila storjena zunaj ozemlja države izvršiteljice, zakonodaja države izvršiteljice pa ne dovoljuje kazenskega pregona za ista kazniva dejanja, kadar so storjena zunaj njenega ozemlja.
Sprememba 22
Osnutek Sveta
Člen 13 – odstavek 2
2.  Odločitev o zavrnitvi izvršitve ali priznanja EDN v skladu z odstavkom 1 sprejme sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec države izvršiteljice. Če je EDN izdal pravosodni organ iz člena 2(c)(ii) in ga ni potrdil sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec države izdajateljice, lahko odločitev sprejme tudi kateri koli drug pravosodni organ, ki je pristojen v skladu z zakonodajo države izvršiteljice, če ta zakonodaja to omogoča.
2.  Odločitev o zavrnitvi izvršitve ali priznanja EDN v skladu z odstavkom 1 sprejme sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec države izvršiteljice.
Sprememba 23
Osnutek Sveta
Člen 13 – odstavek 3
3.  Vsako odločitev iz odstavka 1(f)(i) v povezavi s kaznivimi dejanji, storjenimi delno na ozemlju države izvršiteljice ali na kraju, ki se kot tak šteje, sprejme pristojni organ iz odstavka 2 v izjemnih okoliščinah in za vsak primer posebej, upoštevajoč posebne okoliščine vsakega posameznega primera in zlasti tega, ali se je poglavitni ali bistveni del ravnanja odvijal v državi izdajateljici ter ali se EDN nanaša na dejanje, ki ni kaznivo dejanje po zakonodaji države izvršiteljice, in ali bi bilo za izvršitev EDN treba izvesti preiskavo in zaseg.
črtano
Sprememba 24
Osnutek Sveta
Člen 13 – odstavek 4
4.  Če namerava pristojni organ uporabiti razlog za zavrnitev iz odstavka 1(f)(i), se pred sprejetjem odločitve posvetuje z Eurojustom.
črtano
Če se pristojni organ ne strinja z mnenjem Eurojusta, države članice zagotovijo, da bo svojo odločitev utemeljil ter da bo Svet o tem obveščen.
Sprememba 25
Osnutek Sveta
Člen 13 – odstavek 5
5.  V primerih iz odstavka 1(a), (g) in (h) se pristojni organ države izvršiteljice pred odločitvijo o popolnem ali delnem nepriznanju ali neizvršitvi EDN na primeren način posvetuje s pristojnim organom države izdajateljice in po potrebi prosi za takojšnje posredovanje potrebnih informacij.
5.  V primerih iz odstavka 1(a), (aa), (ab), (g) in (h) se pristojni organ države izvršiteljice pred odločitvijo o popolnem ali delnem nepriznanju ali neizvršitvi EDN na primeren način posvetuje s pristojnim organom države izdajateljice in po potrebi prosi za takojšnje posredovanje potrebnih informacij.
Sprememba 26
Osnutek Sveta
Člen 14 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Če sta za izvršitev EDN potrebna preiskava ali zaseg, se v nobenem primeru ne bo preverjala dvojna kaznivost, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je po pravu države odreditve kot najvišja mera kazni odvzema prostosti predpisan zapor najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed naslednjih vrst kaznivih dejanj:
2.  Če sta za izvršitev EDN potrebna preiskava ali zaseg, se v nobenem primeru ne bo preverjala dvojna kaznivost, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja in gre po pravu države izdajateljice za eno izmed naslednjih vrst kaznivih dejanj:
Sprememba 27
Osnutek Sveta
Člen 15 – odstavek 3
3.  Razen v primeru, da obstajajo razlogi za odložitev v skladu s členom 16 ali da izvršitveni organ z zahtevanimi predmeti, dokumenti ali podatki že razpolaga, izvršitveni organ prevzame predmete, dokumente ali podatke nemudoma oziroma, brez poseganja v odstavek 4, najpozneje v roku 60 dni po tem, ko je pristojni izvršitveni organ prejel EDN.
3.  Razen v primeru, da eden od razlogov za odložitev v skladu s členom 16 to opravičuje ali da izvršitveni organ z zahtevanimi predmeti, dokumenti ali podatki že razpolaga, izvršitveni organ prevzame predmete, dokumente ali podatke čim prej oziroma najpozneje v roku 60 dni po tem, ko je pristojni izvršitveni organ prejel EDN, in sicer brez poseganja v odstavek 4.
Sprememba 28
Osnutek Sveta
Člen 15 – odstavek 3 a (novo)
(3a)  Razen če je bilo vloženo pravno sredstvo v skladu s členom 18 ali obstajajo razlogi za odložitev v skladu s členom 16, država izvršiteljica posreduje predmete, dokumente ali podatke, pridobljene na podlagi EDN, državi izdajateljici nemudoma, ko so ti pod nadzorom izvršitvenega organa, ali, če temu ni tako, čim prej in najpozneje v roku tridesetih dni po tem, ko je izvršitveni organ prevzel dokaze.
Izvršitveni organ ob posredovanju pridobljenih predmetov, dokumentov ali podatkov navede, ali zahteva, da jih država izdajateljica vrne državi izvršiteljici takoj, ko jih ne potrebuje več.
Sprememba 29
Osnutek Sveta
Člen 15 – odstavek 4
4.  Če se pristojni izvršitveni organ v posamičnem primeru ne more držati rokov, predpisanih v odstavku 2 oziroma 3, o tem nemudoma na kakršen koli način obvesti pristojni organ države izdajateljice ter navede razloge za zamudo in predviden čas, v katerem bo lahko ukrepal.
4.  Če se pristojni izvršitveni organ v izjemnih okoliščinah ne more držati rokov, predpisanih v tem členu, o tem nemudoma pisno obvesti Eurojust in pristojni organ države izdajateljice ter navede razloge za zamudo in predviden čas, v katerem bo lahko ukrepal.
Sprememba 30
Osnutek Sveta
Člen 15 – odstavek 5
5.  Razen v primerih, ko je bilo vloženo pravno sredstvo v skladu s členom 18 ali ko obstajajo razlogi za odložitev v skladu s členom 16, mora država izvršiteljica brez nepotrebnega odlašanja posredovati predmete, dokumente ali podatke, pridobljene na podlagi EDN, državi izdajateljici.
črtano
Sprememba 31
Osnutek Sveta
Člen 15 – odstavek 6
6.  Izvršitveni organ ob posredovanju pridobljenih predmetov, dokumentov ali podatkov navede, ali zahteva, da jih država izdajateljica vrne državi izvršiteljici takoj, ko jih ne potrebuje več.
črtano
Sprememba 32
Osnutek Sveta
Člen 17 a (novo)
Člen 17a
Nadaljnja uporaba dokazov
Uporaba dokazov, pridobljenih v skladu s tem okvirnim sklepom, ne sme v nadaljnjih kazenskih postopkih v nobenem primeru posegati v pravice obrambe.
Te pravice je treba v celoti spoštovati, zlasti z vidika dopustnosti dokazov, obveznosti izročanja dokazov obrambi in pravice obrambe, da dokaze izpodbija.
Sprememba 33
Osnutek Sveta
Člen 18 – odstavek 1
1.  Države članice sprejmejo potrebne predpise, s katerimi zagotovijo pravna sredstva proti priznanju in izvršitvi EDN na podlagi člena 11, ki ščitijo zakonite interese vseh zainteresiranih strank, vključno z dobrovernimi tretjimi osebami. Države članice lahko omejijo pravna sredstva, določena v tem odstavku, na primere, v katerih je za izvršitev EDN potrebna uporaba prisilnih ukrepov. Tožba se vloži pri sodišču v državi izvršiteljici v skladu z njeno notranjo zakonodajo .
1.  Države članice sprejmejo potrebne predpise, s katerimi zagotovijo pravna sredstva proti priznanju in izvršitvi EDN na podlagi člena 11, ki ščitijo zakonite interese vseh zainteresiranih strank, vključno z dobrovernimi tretjimi osebami. Tožba se vloži pri sodišču v državi izvršiteljici v skladu z njeno notranjo zakonodajo .
Sprememba 34
Osnutek Sveta
Člen 23 – odstavek 1
1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnitev določb tega okvirnega sklepa do …
1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnitev določb tega okvirnega sklepa do ..... * in si pred tem datumom prizadevajo za sprejem okvirnega sklepa o postopkovnih pravicah pri kazenskih postopkih v Evropski uniji, pri čemer naj se upošteva mnenje Evropskega parlamenta.
Sprememba 35
Osnutek Sveta
Člen 23 – odstavek 1 a (novo)
Države članice v izjavi, deponirani pri generalnem sekretariatu Sveta, navedejo organe, ki so jih določile za nacionalne odreditvene in izvršitvene organe.
Sprememba 36
Osnutek Sveta
Člen 23 – odstavek 3
3.  Vsaka država članica, ki namerava v svojo nacionalno zakonodajo prenesti razlog za zavrnitev iz člena 13(1)(f), ob sprejetju tega okvirnega sklepa o tem z izjavo uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta.
črtano
Sprememba 37
Osnutek Sveta
Člen 23 – odstavek 4
4.  Nemčija si lahko z izjavo pridrži pravico, da izvrševanje EDN pogojuje z ugotavljanjem dvojne kaznivosti, in sicer v primerih iz člena 14(2), ki so povezani s terorizmom, računalniškim kriminalom, rasizmom in ksenofobijo, sabotažo, izsiljevanjem in oderuštvom ali prevaro, če je treba za izvršitev EDN izvesti preiskavo in zaseg, razen kadar je odreditveni organ izjavil, da kaznivo dejanje v skladu z zakonodajo države izdajateljice spada v področje kriterijev, ki so navedeni v izjavi.
črtano
Če želi Nemčija uporabiti ta odstavek, ob sprejetju tega okvirnega sklepa o tem z izjavo obvesti generalnega sekretarja Sveta. Izjava se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Sprememba 38
Osnutek Sveta
Člen 23 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Komisija vsako leto predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi tega okvirnega sklepa, v katerem obravnava zlasti uporabo postopkovnih jamstev.
Sprememba 39
Osnutek Sveta
Člen 24 – odstavek 2
2.  Nemčija na začetku vsakega koledarskega leta Svet in Komisijo obvesti o številu primerov, pri katerih je bil v preteklem letu uporabljen razlog za nepriznanje ali neizvršitev iz člena 23(4).
črtano
Sprememba 40
Osnutek Sveta
Priloga – oddelek B – točka ii a (novo)
(iia) predmeti, dokumenti ali podatki, ki se zahtevajo z nalogom, naj bi bili v postopku, v okviru katerega se zahtevajo, dopustni.
Sprememba 41
Osnutek Sveta
Priloga – oddelek C – točka d
(d) kateri koli drug pravosodni organ, kakor je opredeljen v državi izdajateljici, ki ima v posebnih primerih pristojnosti preiskovalnega organa v kazenskih postopkih in je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen odrediti pridobitev dokazov v čezmejnih primerih;
črtano
Ta EDN je potrdil sodnik ali sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec (glej dela D in O).
Sprememba 42
Osnutek Sveta
Priloga – oddelek D
D)  PRAVOSODNI ORGAN, KI EDN POTRDI (PO POTREBI)
črtano
Če ste označili točko (d) v delu C in je ta EDN potrjen, označite vrsto pravosodnega organa, ki je ta EDN potrdil:
□ (a) sodnik ali sodišče
□ (b) preiskovalni sodnik
□ (c) javni tožilec
Uradni naziv organa, ki je EDN potrdil:
.........................................................................................................................................................
Ime in priimek predstavnika:
…………………………………………………………………………………………….............
Funkcija (naziv/stopnja):
.........................................................................................................................................................
Številka zadeve:
.........................................................................................................................................................
Naslov: ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Tel. št.(klicna številka države) (številka omrežne skupine): .................................................
Št. faksa (klicna številka države) (številka omrežne skupine): .................................................
E-pošta: …..……………………….……………………………………….................
Sprememba 43
Osnutek Sveta
Priloga – oddelek E
E)  V PRIMERU, DA JE CENTRALNI ORGAN ODGOVOREN ZA ADMINISTRATIVNO POŠILJANJE IN PREJEMANJE EDN TER PO POTREBI ZA DRUGO S TEM POVEZANO URADNO KORESPONDENCO
črtano
Naziv osrednjega organa: …….……………………………………………….….……………………………………………………………………………………..……
Kontaktna oseba, če obstaja (naziv/funkcija in ime): ………………………..….…………………………………………………………………………………….…
Naslov:……………………………………………………………………………...
Številka zadeve:…………………………………………………………..….…
Tel. št.(klicna številka države) (številka omrežne skupine): .................................................
Št. faksa (klicna številka države) (številka omrežne skupine):
E-pošta:………………………………………………………………………………
Sprememba 44
Osnutek Sveta
Priloga – oddelek F
F)  Organ ali organi, ki se jih lahko kontaktira (če se je izpolnil del D ali/in del E):
črtano
□ Na organ, naveden v delu C, se je mogoče obrniti glede vprašanj o:............................................................................
□ Na organ, naveden v delu D, se je mogoče obrniti glede vprašanj o:............................................................................
□ Na organ, naveden v delu E, se je mogoče obrniti glede vprašanj o:............................................................................
Sprememba 45
Osnutek Sveta
Priloga – oddelek I - opomba
Če je EDN naslovljen na Nemčijo, lahko organ izdajatelj v skladu z izjavo, ki jo Nemčija poda v skladu s členom 23(4) Okvirnega sklepa Sveta 2007/…/PNZ z dne…* o evropskem dokaznem nalogu za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih, izpolni tudi rubriko N.1, s čimer potrdi, da kaznivo dejanje spada(-jo) v področje meril, ki ga je Nemčija za to vrsto kaznivega dejanja navedla v izjavi.
črtano
* UL: prosimo vstavite številko tega okvirnega sklepa.
Sprememba 46
Osnutek Sveta
Priloga – oddelek N – točka 1
Neobvezen podatek, ki se navede le v zvezi z Nemčijo.
črtano
□ Navedeno je, da zadevno(-a) kaznivo(-a) dejanje(-a) po pravu države izdajateljice spada(-jo) v področje meril, ki ga je Nemčija navedla v izjavi, podani v skladu s členom 23(4) Okvirnega sklepa… .

(1) UL C 103 E, 29.4.2004, str. 659.


Obnovitev staležev trsk *
PDF 386kWORD 88k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 423/2004 glede obnovitve staležev trsk in spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 (KOM(2008)0162 – C6-0183/2008 – 2008/0063(CNS))
P6_TA(2008)0487A6-0340/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0162),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0183/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0340/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če ima namen odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če ima namen bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 1
(1)  Nedavno znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) kaže, da zmanjšanje ulova trske zaradi skupnega vpliva celotnega dovoljenega ulova, tehničnih ukrepov in dopolnilnih predpisov za upravljanje ribolovnega napora zdaleč ni zadostno, da bi se na njegovi podlagi smrtnost zaradi ribolova znižala na raven, ki bi omogočila obnovitev staležev trsk, poleg tega nobeden od štirih staležev trsk, ki jih zajema Uredba (ES) št. 423/2004, ne kaže očitnih znakov obnovitve.
(1)  Nedavno znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) kaže, da zmanjšanje ulova trske zaradi skupnega vpliva celotnega dovoljenega ulova, tehničnih ukrepov in dopolnilnih predpisov za upravljanje ribolovnega napora (vključno s spremljanjem in nadzorom zaradi preprečevanja ulova in iztovarjanja trske, ulovljene z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom) zdaleč ni zadostno, da bi se na njegovi podlagi smrtnost zaradi ribolova znižala na raven, ki bi omogočila obnovitev staležev trsk, poleg tega nobeden od štirih staležev trsk, ki jih zajema Uredba (ES) št. 423/2004, ne kaže očitnih znakov obnovitve, čeprav staleži v Severnem in Keltskem morju kažejo nekaj znakov izboljšanja.
Sprememba 2
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Učinkovite mehanizme za upravljanje ribištva bi bilo treba razviti v sodelovanju z ribiško industrijo. Zato je treba v ocenjevanje in odločanje vključiti ustrezne regionalne svetovalne svete in države članice.
Sprememba 3
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 5
(5)  Uvesti je treba nove mehanizme, da se ribiče spodbudi k sodelovanju v programih za izogibanje trski.
(5)  Uvesti je treba nove mehanizme, da se ribiče in države članice spodbudi k sodelovanju v programih za izogibanje trski. Vse ujete trske bi bilo treba iztovoriti in ne zavreči, da bi omogočili ustrezno znanstveno oceno staležev.
Sprememba 4
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Verjetnost za uspeh takšnih programov za izogibanje trski bo večja, če bo pri njihovem razvoju sodelovala ribiška industrija; zato bi bilo treba programe za izogibanje trski, razvite v državah članicah, upoštevati kot učinkovito sredstvo za spodbujanje trajnosti, njihov razvoj pa bi bilo treba spodbujati vzporedno z delovanjem ustrezne zakonodaje Skupnosti.
Sprememba 5
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Države članice bi morale izvajati svoje pristojnosti za dodeljevanje dostopa do ribolova staležev trsk, da bi tako svoje ribiče spodbudile k takšnim načinom ribolova, ki bi privedli do selektivnejšega ribolova in ki so manj škodljivi za okolje.
Sprememba 6
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 2 b – točka b a (novo)
(ba) ko se bodo staleži trsk znatno okrepili, mora Komisija ponovno pregledati sistem za urejanje ribolovnega napora.
Sprememba 7
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 3
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 6 – odstavek 4
4.  Ne glede na odstavek 1(b) in (c) ter odstavek 2 Svet ne določi celotnega dovoljenega ulova na ravni, ki je več kot za 15 % manjša ali večja od celotnega dovoljenega ulova, določenega za predhodno leto.
4.  Ne glede na odstavek 1 ter odstavek 2 Svet ne določi celotnega dovoljenega ulova na ravni, ki je več kot za 15 % manjša ali večja od celotnega dovoljenega ulova, določenega za predhodno leto.
Sprememba 8
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 3
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 6 – odstavek 5 – točka b
(b) količino, ki ustreza drugim zadevnim virom smrtnosti trske, je treba po potrebi določiti na podlagi predloga Komisije.
(b) ustrezne količine, ki jo predlagajo drugi zadevni viri o smrtnosti trske, kot je znanstvena analiza, v kateri je ocenjena količina trsk, ki jih pobijejo tjulnji, skupaj z oceno vpliva podnebnih sprememb na obnovitev staleža trske, in jo je treba določiti na podlagi predloga Komisije.
Sprememba 9
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 3
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 7 – odstavek 1
1.  Vsake tri leta od začetka veljavnosti te uredbe Komisija zahteva, da STECF oceni napredek pri obnovitvi vsakega izčrpanega staleža trsk.
1.   Vsake tri leta od začetka veljavnosti te uredbe Komisija zahteva, da STECF oceni napredek na poti k obnovitvi vsakega izčrpanega staleža trsk. Poleg tega Komisija zaprosi za stališča ustreznih regionalnih svetovalnih svetov in držav članic glede učinkovitega upravljanja staležev trsk.
Sprememba 10
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 423/2004
Poglavje IV – naslov
Omejitev ribolovnega napora
Določitev ribolovnega napora
Sprememba 11
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 8 a – odstavek 2 – točka a
(a) za prvo leto uporabe te uredbe se osnova določi kot povprečni napor v kW na dan, porabljenih v letih 2005, 2006 in 2007, na podlagi svetovanja STECF;
(a) a prvo leto uporabe te uredbe se osnova določi kot povprečni napor v kW na dan, porabljenih v letih 2004, 2005 in 2006, na podlagi svetovanja STECF;
Sprememba 12
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 8 a – odstavek 3 – uvodni del
3.  Za skupine napora, ki so na podlagi letne ocene podatkov o upravljanju ribolovnega napora, predloženih v skladu s členi 18, 19 in 20 Uredbe (ES) št. xxx/2008, največ prispevale k skupnemu ulovu trsk in katerih skupni ulov na podlagi ocene zajema najmanj 80 % trsk, se največji dovoljeni ribolovni napor izračuna:
3.  Za skupine napora, ki so na podlagi letne ocene podatkov o upravljanju ribolovnega napora, predloženih v skladu s členi 18, 19 in 20 Uredbe (ES) št. xxx/2008, skupno gledano največ prispevale k skupnemu ulovu trsk in katerih zbrani ulovi na podlagi ocene zajemajo najmanj 80 % trsk, se največji dovoljeni ribolovni napor izračuna:
Sprememba 13
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 8 a – odstavek 3 – točka a
(a) kadar velja člen 6, se na osnovo uporabi enako odstotno znižanje, kot je določeno v členu 6 za smrtnost zaradi ribolova;
(a) kadar velja člen 6, se na osnovo uporabi enaka odstotna sprememba, kot je določeno v členu 6 za smrtnost zaradi ribolova;
Sprememba 14
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 8 b – odstavek 1 – uvodni del
1.  Vsaka država članica za ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, odloči o metodi za dodelitev največjega dovoljenega ribolovnega napora posameznim plovilom na podlagi naslednjih meril:
1.  Vsaka država članica za ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, odloči o metodi za dodelitev največjega dovoljenega ribolovnega napora posameznim plovilom glede na številna merila, vključno na primer:
Sprememba 15
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 8 b – odstavek 3
3.  Za vsako skupino napora skupna zmogljivost, izražena v BT in kW plovil, ki imajo posebna ribolovna dovoljenja, izdana v skladu z odstavkom 2, ni večja od zmogljivosti plovil, ki so bila dejavna leta 2007 ter so uporabljala opremo in lovila ribe na zadevnem geografskem območju.
črtano
Sprememba 16
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 8 d – uvodni del
Največji dovoljeni ribolovni napor, določen v skladu s členom 8a, sprejmejo zadevne države članice ob upoštevanju:
Največji dovoljeni ribolovni napor, določen v skladu s členom 8a, lahko sprejmejo zadevne države članice ob upoštevanju:
Sprememba 17
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 8 e – odstavek 3
3.  Prenos je dovoljen le pri skupini orodja dajalke, pri kateri je v primeru trske ulov na enoto napora večji od ulova na enoto napora skupine orodja prejemnice. Država članica, ki zahteva prenos, zagotovi potrebne informacije o ulovu na enoto napora.
3.  Prenos je načeloma dovoljen le pri skupini orodja dajalke, pri kateri je v primeru trske ulov na enoto napora večji od ulova na enoto napora skupine orodja prejemnice. Kadar gre za prenos od ene skupine orodja dajalke na drugo skupino orodja dajalke z višjim ulovom na enoto napora, se preneseni napor zmanjša s podrobneje opredeljenim korekcijskim faktorjem. Država članica, ki zahteva prenos, zagotovi potrebne informacije o ulovu na enoto napora.
Sprememba 18
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 423/2004
Člen 17
Člen 17
Postopek sprejemanja odločitev
črtano
Kadar je s to uredbo predvideno, da mora Svet sprejeti odločitev, ta odloča s kvalificirano večino na podlagi predloga Komisije.

Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije
PDF 272kWORD 40k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2008)0557 – C6-0318/2008 – 2008/2253(ACI))
P6_TA(2008)0488A6-0399/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0557 – C6-0318/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), zlasti točke 26 Sporazuma,

–   ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejete med usklajevalnim sestankom 17. julija 2008 o Solidarnostnem skladu EU,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0399/2008),

1.   odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA: SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI STA

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(2), še posebej točke 26 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(3),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker:

1)   je Evropska unija ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije ("sklad"), da bi pokazala svojo solidarnost prebivalstvu območij, ki so jih prizadele nesreče;

(2)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 dopušča uporabo sklada do letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR;

(3)  Uredba (ES) št. 2012/2002 vsebuje določbe, v skladu s katerimi se sklad lahko uporabi;

4)   je Francija vložila vlogo za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki jo je avgusta 2007 povzročil orkan Dean;

SKLENILA:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008 se uporabi Solidarnostni sklad Evropske unije, da se zagotovi znesek v višini 12 780 000 EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in sredstvih za plačila.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, ... oktober 2008

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(2) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(3) UL L 311, 14.11.2002, str. 3.


Predlog spremembe proračuna št. 7/2008
PDF 196kWORD 34k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 7/2008 za proračunsko leto 2008, Oddelek III – Komisija (14359/2008 – C6-0375/2008 – 2008/2252(BUD))
P6_TA(2008)0489A6-0412/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38 Uredbe,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, ki je bil dokončno sprejet dne 13. decembra 2007(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 7/2008 za proračunsko leto 2008, ki ga je Komisija predložila dne 15. septembra 2008 (KOM(2008)0556),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 7/2008, ki ga je Svet pripravil 20. oktobra 2008 (14359/2008 – C6-0375/2008),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0412/2008),

A.   ker predlog spremembe proračuna št. 7 k splošnemu proračunu za leto 2008 vključuje naslednje postavke:

   uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU v višini 12 780 000 EUR za prevzem obveznosti in za plačila v zvezi s posledicami orkana Dean na Guadeloupu in Martiniquu avgusta 2007,
   ustrezno zmanjšanje sredstev za plačila v višini 12 780 000 milijona EUR v vrstici 13 04 02 – Kohezijski sklad,

B.   ker je namen predloga spremembe proračuna št. 7/2008 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2008,

1.   je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 7/2008, ki je prvi predlog spremembe proračuna, namenjen izključno Solidarnostnemu skladu EU;

2.   odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 7/2008;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(2) UL L 71, 14.3.2008.
(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


Uporaba Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji (Litva in Španija)
PDF 278kWORD 44k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2008)0547 – C6-0312/2008 – 2008/2251(ACI))
P6_TA(2008)0490A6-0405/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0547 – C6-0312/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), zlasti točke 28 Sporazuma,

–   ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1927/2006 z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(2),

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0405/2008),

A.   ker je Evropska unija pripravila primerne zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno pomoč delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in za njihovo ponovno vključevanje na trg dela,

B.   ker finančna pomoč Evropske unije za presežne delavce mora delovati dinamično in biti na voljo čim hitreje in učinkoviteje v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalni seji 17. julija 2008, in ob ustreznem upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma glede sprejemanja sklepov o uporabi sredstev iz sklada,

C.   ker sta Španija in Litva s pismoma z dne 6. februarja 2008 in 8. maja 2008 zaprosili za pomoč v dveh primerih zaradi odpuščanja delavcev v avtomobilskem sektorju v Španiji in tekstilnem sektorju v Litvi(3),

1.   od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev sklada;

2.   odobri sklep, priložen tej resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA: SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(4), zlasti točke 28 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(5), zlasti njenega člena 12(3),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker:

1)   je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljnjem besedilu "sklad") ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, da se jim pomaga pri njihovi ponovni vključitvi v trg dela;

(2)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev sklada do letne zgornje meje 500 milijonov EUR,

3)   je Španija 6. februarja 2008 predložila vlogo za uporabo sklada v zvezi z odpuščanjem presežnih delavcev v avtomobilskem sektorju, zlasti delavcev, ki so postali presežni z zaprtjem podjetja Delphi Automotive Systems España, S.L.U.; ker vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka, kot je opredeljeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006;

4)   je Litva 8. maja 2008 predložila vlogo za uporabo sklada v zvezi z odpuščanjem presežnih delavcev v tekstilnem sektorju, zlasti delavcev, ki so postali presežni z zaprtjem podjetja Alytaus Tekstile; ker vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka, kot je opredeljeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006;

5)   je treba zato uporabiti sredstva sklada, da bo zagotovljen finančni prispevek za obe vlogi,

SKLENILA:

Člen 1

Za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2008 bodo uporabljena sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in sicer 10 770 772 EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in za plačila.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, ... oktober 2008

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.
(3) Prošnji ESPG/2008/002/ES/Delphi in ESPG/2008/003/LT/Alytaus Tekstile.
(4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(5) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.


Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah
PDF 260kWORD 103k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o oblikovanju Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju (2008/2131(INI))
P6_TA(2008)0491A6-0366/2008

Evropski parlament,

   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. septembra 2007 z naslovom "Oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju" (KOM(2007)0540),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. novembra 2007 o oblikovanju Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2003 z naslovom "Podnebne spremembe v okviru razvojnega sodelovanja" (KOM(2003)0085),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o napredku (2004–2006) iz leta 2007 o akcijskem načrtu EU o podnebnih spremembah in razvoju,

–   ob upoštevanju dokumenta Visokega predstavnika in Komisije Evropskemu svetu z dne 14. marca 2008 z naslovom "Podnebne spremembe in mednarodna varnost",

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. junija 2007 z naslovom "Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU" (KOM(2007)0354),

–   ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije "Evropsko soglasje"(1),

–   ob upoštevanju Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, sprejete 2. marca 2005 po forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči ("Pariška deklaracija"),

–   ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije z naslovom "Evropsko soglasje o humanitarni pomoči"(2),

–   ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 1992,

–   ob upoštevanju poročila o človekovem razvoju 2007/2008 z naslovom "Boj proti podnebnim spremembam: človeška solidarnost v razdeljenem svetu", pripravljenega v okviru razvojnega programa Združenih narodov,

–   ob upoštevanju Deklaracije o človeški razsežnosti globalnih podnebnih sprememb, sprejete v Maleju (Republika Maldivi) dne 14. novembra 2007,

–   ob upoštevanju Balijskega načrta, sprejetega na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah na Baliju (Indonezija) decembra 2007,

–   ob upoštevanju četrtega ocenjevalnega poročila z naslovom "Podnebne spremembe 2007: vplivi, prilagoditev in ranljivost", ki ga je pripravila druga delovna skupina medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC),

–   ob upoštevanju poročila Nicholasa Sterna z naslovom "Ekonomika podnebnih sprememb, Sternovo poročilo" iz leta 2006,

–   ob upoštevanju Deklaracije o vključitvi prilagajanja na podnebne spremembe v razvojno sodelovanje, ki so jo sprejeli ministri za razvoj in okolje držav članic Organizacije za mednarodno sodelovanje in razvoj 4. aprila 2006,

–   ob upoštevanju poročila Organizacije za mednarodno sodelovanje in razvoj iz leta 2007 z naslovom "Končni pregled napredka pri vključevanju prilagajanja na podnebne spremembe v dejavnosti razvojnega sodelovanja",

–   ob upoštevanju Hjoškega akcijskega okvira 2005–2015 za krepitev odpornosti držav in skupnosti na nesreče, ki ga je sprejela svetovna konferenca o zmanjševanju posledic naravnih nesreč januarja 2005 v Hyogu na Japonskem,

–   ob upoštevanju dveletnega poročila Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo "Stanje svetovnih gozdov 2007",

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila odbora za razvoj in mnenj odbora za zunanje zadeve, odbora za razvoj proračun in odbora za industrijo, raziskave in energijo (A6-0366/2008),

A.   ker podnebne spremembe v številnih državah v razvoju resno ogrožajo odpravljanje revščine, človekove pravice, mir in varnost, razpoložljivost vode in hrane ter doseganje razvojnih ciljev tisočletja,

B.   ker v nekaterih državah v razvoju zaradi pridelkov za biogorivo krčijo gozdove,

C.   ker imajo industrializirane države zgodovinsko odgovornost za podnebne spremembe in so moralno obvezane pomagati državam v razvoju pri prizadevanjih, da se prilagodijo njihovim posledicam,

D.   ker so države v razvoju najmanj prispevale k podnebnim spremembam, bodo pa najhuje občutile njihove posledice, med drugim tudi zaradi negotove preskrbe z vodo in hrano zaradi suše in dezertifikacije ter zaradi dviga morske gladine, novih izzivov v kmetijstvu, novih nevarnosti za zdravje, ekstremnih vremenskih razmer in migracijskega pritiska; ker imajo države v razvoju tudi najmanj zmogljivosti za spoprijemanje s temi posledicami,

E.   ker v zadnjem času številne industrializirane države namenjajo veliko pozornosti ukrepom za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč in ker so enake nujne potrebe v državah z nizkim dohodkom potisnjene zelo na stran,

F.   ker je uvoz nezakonito in netrajnostno posekanega lesa v EU pomemben dejavnik krčenja gozdov, zaradi česar imajo obubožane države stroške, ocenjene v višini več milijard evrov na leto,

G.   ker krčenje gozdov po ocenah povzroča 20 % skupnih emisij toplogrednih plinov, kar povzroča izgubo okoli 13 milijonov hektarov tropskih gozdov na leto; ker krčenje gozdov v tropih resno ogroža biološko raznovrstnost in način preživljanja več kot milijarde revnih prebivalcev teh gozdov, od katerih je odvisno njihovo preživetje,

H.   ker morajo konkretne posledice podnebnih sprememb pogosto reševati lokalni organi na lokalni ravni; ker je ustrezno povezovanje mednarodne, nacionalne in lokalne ravni pri pripravi politike bistveno za načrtovanje učinkovitega prilagajanja podnebnim spremembam in strategij blažitve; ker je treba izvesti veliko strukturnih sprememb, ne da bi se pri tem zanemaril pristop v korist revnim, temelječ na skupnosti,

I.   ker je vedno bolj jasno, da podnebne spremembe ogrožajo varnost, vključno s spori glede redkih naravnih virov, naravnimi nesrečami zaradi podnebnih sprememb in obsežnimi migracijskimi tokovi; ker bo razvijanje strategij za obvladovanje skupnih izzivov v zvezi s podnebjem oziroma varnostjo bistveno za zagotovitev učinkovitega prilagoditvenega odziva v državah v razvoju,

J.   ker so bila doslej mednarodna prizadevanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja tveganja nesreč omejena, razdrobljena, slabo usklajena in za države v razvoju pogosto težko dostopna, kar je v neposrednem nasprotju s cilji, zastavljenimi v Evropskem soglasju in Pariški deklaraciji,

K.   ker morajo biti ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, zmanjševanje tveganja nesreč in krepitev razvojnih zmogljivosti tesno povezani, vendar so bili doslej v dejavnostih agencij in mednarodnih institucij za razvojno sodelovanje neučinkovito uporabljeni; ker bi bil skupen in skladen pristop bistven za uspešno izvajanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah,

L.   ker je nujno vzpostaviti multidisciplinarne skupine upravljavcev v primeru nesreč, razvojnih specialistov, načrtovalcev ter strokovnjakov za prilagajanje in klimatologov, ki bi morali sprejeti najboljšo prakso za regionalni razvoj,

M.   ker je zgodnje ukrepanje pri prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju tveganja nesreč stroškovno učinkovita rešitev; ker lahko po ocenah z enim dolarjem, porabljenim za zmanjševanje tveganja nesreč, prihranimo do sedem dolarjev pri odzivih na nesreče, kar je močan argument, da se večina sredstev za pomoč porabi v začetku programskega obdobja,

N.   ker je zato treba zavrniti vsak poskus dvojnega štetja sredstev EU za doseganje razvojnih ciljev tisočletja in za izpolnitev obvez iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,

O.   ker bodo vse zamude pri sprejemanju trdnih odločitev o ukrepih, potrebnih za zmanjšanje vzrokov in posledic podnebnih sprememb, zelo povečale stroške,

P.   ker večino okoljskih problemov, vključno s tistimi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, običajno še poslabšata rast prebivalstva in večja poseljenost, saj vplivata na okoljske spremembe, te pa vplivajo nanju, pri čemer je dinamika populacije glede na rast, porazdelitev in sestavo del razvojnega procesa; in ker so na Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju leta 1994 v Kairu jasno poudarili številne koristi, ki jih prinašajo namenske, lokalno usmerjene, neprisilne demografske politike, vendar vprašanja prebivalstva kljub temu še vedno niso v celoti vključena v načrtovanje razvoja ali prilagajanja,

Q.   ker je treba obravnavati vse politike na področju kmetijstva, vode, upravljanja gozdnih virov, zdravja, infrastrukture in izobraževanja ter demografske politike, da bi dosegli vključitev prilagajanja na podnebne spremembe in njihove blažitve v razvojne politike,

R.   ker bi zmanjšanje korupcije povečalo učinkovitost prilagajanja podnebnim spremembam in prizadevanj za njihovo ublažitev,

S.   ker zgoraj navedeno poročilo o napredku iz leta 2007 o akcijskem načrtu EU o podnebnih spremembah in razvoju leta 2007 kaže, da je bil napredek pri vključevanju podnebnih sprememb v razvojne politike EU, zlasti v strateške dokumente držav in regionalne strateške dokumente, nezadosten in veliko prepočasen,

T.   ker je glede financiranja prilagajanja v državah v razvoju dandanes zeva ogromna vrzel; ker je skupni znesek sredstev, porabljenih v večstranskih mehanizmih financiranja sredi leta 2007 znašal manj kot 0,5 % letnih stroškov prilagajanja, ki naj bi bili po ocenah med 50 in 80 milijard USD letno,

U.   ker si je EU zastavila cilj, da bo postala vodilna sila v boju proti podnebnim spremembam, vendar njen proračun ne daje prednosti politikam in ukrepom, ki jih je sprejela za boj proti podnebnim spremembam,

V.   ker bo del sredstev Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah prišel iz Evropskega razvojnega sklada in tematskega programa za okolje naravne vire (v skladu s členom 13 instrumenta za razvojno sodelovanje(3)),

W.   ker se je Evropski razvojni sklad večinoma uporabljal za financiranje novih pobud; ker mora Komisija spoštovati svojo zavezanost iskanju novih virov financiranja, da se ta sklad ohrani; ker je Odbor za razvoj že večkrat sklenil, da je treba Evropski razvojni sklad vključiti v proračun EU, da se zagotovi demokratičen nadzor nad načinom njegove uporabe,

X.   ker ima Evropski parlament po členu 21 instrumenta za razvojno sodelovanje o sprejetju strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov ter členu 35(2) instrumenta za razvojno sodelovanje pravico do nadzora nad dejavnostmi Komisije, kot to določata člena 5 in 8 Sklepa 1999/468/ES,

Y.   ker mehanizem čistega razvoja doslej ni uspešno izpolnjeval potreb najrevnejših držav po naložbah v čisto tehnologijo, saj se v Afriki izvaja manj kot 3 % vseh projektov mehanizma čistega razvoja, skoraj 90 % enot potrjenega zmanjšanja emisij pa je dodeljenih za projekte, ki se izvajajo na Kitajskem ter v Indiji, Koreji in Braziliji;

1.   pozdravlja pobudo Komisije, da se oblikuje Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, saj je to pomembno priznanje, da podnebne spremembe vplivajo na razvoj; vendar jo poziva, naj dodatno pojasni izrecno dodano vrednost Globalnega zavezništva; v zvezi s tem poudarja, da mora biti usklajevanje in sodelovanje z drugimi glavnimi akterji sestavni del agende tega zavezništva, da se zagotovi čim boljše dopolnjevanje med pobudami;

2.   meni, da je Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah pomemben steber zunanjih ukrepov EU na področju podnebnih sprememb ter dopolnilno in podporno izhodišče za potekajoče procese v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola, namenjeno pospešenemu izvajanju konvencije, protokola in z njimi povezanih sporazumov;

3.   znova poudarja zaskrbljujoče ugotovitve zgoraj omenjenega z naslovom "Podnebne spremembe in mednarodna varnost", v katerih se opozarja, da je zaradi podnebnih sprememb vedno bolj ogrožena varnost EU, saj grozijo, da bodo države in regije v svetu, ki so že tako šibke in izpostavljene konfliktom, še dodatno obremenjene, ter spodkopavajo prizadevanja za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja;

4.   ugotavlja, da morajo prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam temeljiti ne le na politični spodbudi, ampak tudi na civilni družbi v razvitih državah in državah v razvoju; meni, da je treba sprožiti kampanje za obveščanje javnosti ter v šolah in na univerzah uvesti izobraževalne programe, ki bodo državljane seznanjali z analizami in ocenami podnebnih sprememb ter ponujali ustrezne rešitve, zlasti kar zadeva spremembo načina življenja za zmanjšanje emisij;

5.   poudarja, da je na področju politike EU o podnebnih spremembah in razvoju bistveno okrepljeno usklajevanje in sodelovanje med Komisijo in državami članicami; Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah je edinstvena priložnost, da se izpolnijo načela Evropskega soglasja in Pariške deklaracije ter akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju leta 1994 v Kairu; poleg tega je prepričan, da mora biti ena bistvenih vlog Globalnega zavezništva postati "klirinška hiša" za pobude držav članic;

6.   poziva EU, naj podnebne spremembe določi za jedro svoje politike razvojnega sodelovanja; meni tudi, da je treba v boju proti podnebnim spremembam obravnavati strukturne vzroke, in poziva k izvedbi sistematične ocene tveganja podnebnih sprememb, ki bi zajela vse vidike načrtovanja politike in odločanja v EU in državah v razvoju, vključno s trgovino, kmetijstvom, varnostjo preskrbe s hrano;

7.   poudarja, da mora Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah sprejeti konkretne ukrepe za obravnavanje skladnosti med vplivom podnebnih sprememb na razvoj, vključno s kmetijsko, trgovinsko in ribiško politiko EU na eni strani in problemi v zvezi z izvoznimi subvencijami, kot so vezana pomoč, dolgovi, izvozni krediti in komercialno izkoriščanje pomoči v hrani, prisilna privatizacija in liberalizacija pomembnih gospodarskih sektorjev na drugi strani;

8.   poudarja, da se je treba izogniti prekrivanju ukrepov in da je treba največ sredstev nameniti tistim, ki zagotavljajo najvišjo dodano vrednost, saj bo Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah s 60 milijoni EUR za obdobje 2008–2010 dopolnjevalo odvijajoči se proces Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja; meni, da je treba po sprejetju sporazuma o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012 ponovno pregledati cilje in sredstva Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah glede na rezultate sporazuma;

9.   meni, da sredstev izven Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja ni mogoče šteti kot del izvajanja obveznosti razvitih držav v okviru te konvencije;

10.   meni, da je 60 milijonov, doslej dodeljenih Globalnemu zavezništvu o podnebnih spremembah, veliko premalo; poziva Komisijo, naj vzpostavi dolgoročni finančni cilj za Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah v višini vsaj 2 milijardi EUR letno do leta 2010 in od 5 do 10 milijard EUR do 2020;

11.   poziva Komisijo, naj priskrbi podrobne informacije o sedanjih finančnih mehanizmih za podnebne spremembe in razvoj na nacionalni in mednarodni ravni; poziva jo, naj na podlagi teh informacij nujno predlaga, s katerimi ukrepi bi povečali finančno podporo EU za podnebne spremembe in razvoj ter zagotovili kar najboljšo uskladitev in dopolnjevanje z obstoječimi pobudami;

12.   poudarja, da je treba za temeljito obravnavanje podnebnih sprememb zagotoviti nova sredstva iz različnih proračunskih vrstic ter nove vire financiranja, na primer humanitarna sredstva kot odziv na podnebne katastrofe, sredstva v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter instrument za stabilnost v okviru preventivne varnostne politike ali kot odziv na ogroženost ali spore glede varnosti, povezane s podnebnimi spremembami, druga sredstva za zunanje ukrepe, če so potrebna, ter "zelene" davke, javno-zasebna partnerstva in druge za to namenjene inovativne finančne mehanizme;

13.   z zanimanjem sprejema sklepe predsedstva Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008 in proračunske posledice, ki jih prinašajo; meni, da so lahko te proračunske zahteve izpolnjene le z uporabo sredstev, ki jih zagotavlja Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(4); ponovno poudarja, da morajo za nove naloge biti na voljo nova sredstva;

14.   v zvezi s tem ugotavlja, da se uradna razvojna pomoč EU še vedno ne približuje cilju 0,56 % bruto nacionalnega dohodka EU do leta 2010 in da je malo verjetno, da bo EU izpolnila vse svoje obveze brez poseganja po novih inovativnih virih;

15.   poziva Komisijo, naj nemudoma poveča financiranje za Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, ki bi ga bilo mogoče na začetku po hitrem postopku doseči v tematskem programu za okolje in naravne vire ter iz desetega evropskega razvojnega sklada; obenem poudarja, da so za prilagajanje nujno potrebna dodatna sredstva, ki niso povezana z uradno razvojno pomočjo, ter da je treba v ta namen razviti inovativne finančne mehanizme;

16.   opozarja Komisijo, da je treba sredstva iz tematskega programa za okolje in naravne vire ali Evropskega razvojnega sklada za financiranje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah kot razvojne sklade uporabljati le za ukrepe, ki so združljivi z razvojno pomočjo, kot jo je opredelil odbor OECD za razvojno pomoč; vztraja, da mora biti to enkraten vir financiranja in da je treba dodatna sredstva zagotoviti iz drugih virov;

17.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da financiranje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah prek tematskega programa za okolje in naravne vire ali Evropskega razvojnega sklada ne bo ogrozilo financiranja drugih pomembnih ciljev razvojnega sodelovanja, na primer v zvezi z izobraževanjem, zdravjem, enakostjo spolov ali dostopom do vode;

18.   poudarja, da morajo države članice EU prevzeti veliko večjo odgovornost za financiranje in usklajevanje svojih razvojnih dejavnosti z Globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah;

19.   poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo, da se vsaj 25 % pričakovanih prihodkov licitiranja v sistemu EU za trgovanje z emisijami v naslednjem tržnem obdobju nameni financiranju Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah in drugih ukrepov na področju podnebnih sprememb v državah v razvoju, vključno s prizadevanji za varovanje gozdov in zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov;

20.   poziva Komisijo, naj naslednji pregled proračuna EU izkoristi kot priložnost za ponovno oceno skupnih prednostnih nalog EU glede porabe in usmeri dodatna sredstva v podnebne spremembe in razvoj na splošno, zlasti pa v Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah; to vključuje tudi prerazporeditev sredstev v okviru skupne kmetijske politike;

21.   poziva Komisijo in države članice, naj nujno izvedejo zamisel o finančnem mehanizmu za globalne podnebne spremembe in se pri tem oprejo na model obveznic Mednarodnega finančnega sklada za imunizacijo (IFFIm) in koncept porabe sredstev za pomoč v začetku programskega obdobja, da se primerno hitro zagotovijo znatna sredstva za Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah;

22.   poziva Komisijo, naj povabi zasebni sektor, da postane tesnejši partner Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, pri čemer ugotavlja, da bi lahko imela javna sredstva spodbujevalno vlogo pri naložbah in zagotavljanju dostopa do trgov in tehnologije; zlasti spodbuja Komisijo, naj vlaga v razvoj modelov javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, kot je na primer zagotavljanje varnosti vode in infrastrukture na ranljivih področjih, kjer so sedaj velike finančne vrzeli, saj podnebne spremembe vplivajo na veliko področij politike (kakor so npr. dostop do vode, javno zdravje in oskrba z energijo), kar zahteva posredovanje države in lokalnih organov; opozarja, da mora biti prednostna naloga EU krepitev zmogljivosti za javno ukrepanje na teh področjih;

23.   poziva Komisijo, naj sodeluje v partnerstvih z zasebnim zavarovalniškim sektorjem in razišče metode za povečanje pilotskih zavarovalnih shem za financiranje prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja tveganja nesreč, z obravnavanjem nacionalnih in regionalnih ter individualnih ravni zavarovanja;

24.   obžaluje, da je bila splošna udeležba vlad držav v razvoju, civilne družbe in lokalnih organov med postopkom načrtovanja programov Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah ves čas nezadostna; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo postopek odločanja prek postopkov priprave, izvajanja, razdeljevanja sredstev in ocenjevanja potekal v partnerstvu z zainteresiranimi stranmi;

25.   poziva Komisijo, naj uporabi Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah kot podporo in krepitev zmogljivosti partnerskih držav, da se opredelijo, upravljajo in ublažijo varnostne grožnje, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in spodbuja Komisijo, naj za to nameni dodatna sredstva; poleg tega Komisijo poziva, naj zagotovi, da se bo njen generalni direktorat za zunanje odnose v celoti vključil v proces načrtovanja in izvajanja Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, da se zagotovi optimalna skladnost med razvojnim sodelovanjem, politiko o podnebnih spremembah ter zunanjo in varnostno politiko;

26.   poziva Komisijo, naj uporabi Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, da se začnejo pogovori s skupnostjo donatorjev in partnerskimi državami v zvezi z naraščajočo pripravljenostjo in načrtovanjem obsežne migracije, če bi nekatere regije zaradi podnebnih sprememb postale neprimerne za bivanje;

27.   vztraja, da morajo biti učinkoviti mehanizmi poročanja, tudi podrobni kazalniki napredka in nadaljnji načrti, v skladu z Globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah;

28.   meni, da bi lahko bila posebna dodana vrednost in zmogljivost Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah vzpostavitev povezave med lokalnimi prilagoditvenimi ukrepi in globalnimi okviri podnebne in razvojne politike; v zvezi s tem pozdravlja usmeritev Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah k političnemu dialogu kot pomemben korak za povezavo programa za zmanjšanje revščine in razvojnih ciljev tisočletja s programom za podnebne spremembe; vendar poudarja, da bo Globalno zavezništvo uspešno le, če bo vključeno v skupno strategijo EU za pogajanja po letu 2012, katerih glavna prednostna naloga je močna podpora za dejavnosti blažitve in prilagajanja v državah v razvoju;

29.   spodbuja Komisijo, naj politični dialog in predvideno skupno izjavo EU/najmanj razvitih držav/majhnih otoških držav v razvoju uporabi kot forum za spodbujanje ideje o "globalni pogodbi", pri čemer bi bili tesno povezani razvojno sodelovanje in dejavnosti v zvezi s podnebnimi spremembami, upoštevana pa tudi zaskrbljenost prebivalstva kot izrecnega elementa, kot je predvideno v pobudi globalnega Marshallovega načrta;

30.   poudarja, da se morajo pospešiti prizadevanja za vključitev prilagajanja na podnebne spremembe, zmanjševanja tveganja nesreč ter ukrepov v zvezi s prebivalstvom in reproduktivnim zdravjem v razvojno pomoč Komisije in držav članic, zlasti na stopnji izvajanja, saj so ta področja s sistemskega vidika absolutno bistvena; poziva Komisijo, naj izkoristi prihajajoči vmesni pregled državnih strateških dokumentov za napredovanje na tem področju;

31.   vztraja, da mora Komisija skupaj z Globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah še naprej razvijati svoj odziv na poročilo o napredku za leto 2007 o akcijskem načrtu o podnebnih spremembah in razvoju, ki vsebuje veliko pomembnih elementov, ki se ne smejo izgubiti, vključno z ustanovitvijo "klirinških hiš" na kraju samem, da se izboljša usklajevanje in dostop do informacij;

32.   poudarja, da je imelo razvijanje in izvajanje akcijskih programov za prilagajanje prek skladov Globalnega sklada za okolje veliko pomanjkljivosti zaradi neustreznega financiranja, podcenjevanja stroškov prilagajanja, šibkih povezav s človekovim razvojem, preveč birokratskih kanalov za dostop in na projektu osnovane pristranskosti; poziva Komisijo, naj pri zagotavljanju nadaljnje podpore Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah nacionalnim akcijskim programom za prilagajanje v najmanj razvitih državah in malim otoškim državam v razvoju v celoti obravnava te pomanjkljivosti; v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da bo raziskala razvijanje zmogljivosti upravnih institucij na podlagi programa z uporabo proračunske podpore;

33.   poudarja, da je uspešna uporaba proračunske podpore za razvojno usmerjeno prilagajanje podnebnim spremembam odvisno od čim širše uporabe vseh razpoložljivih sredstev v okviru dogovorjene proračunske podpore, vključno z razpravo o prednostnih nalogah politike, dolgoročnim nadzorom in tehnično pomočjo za oblikovanje in izvajanje proračuna; nadalje poudarja, da je treba dejavno vključevati civilno družbo in lokalne skupnosti; Komisijo poziva tudi, naj pripravi dopolnilne ukrepe za primere, ko proračunska pomoč ni ustrezna ali ko ne koristi revnim ali najranljivejšim;

34.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo načrtovane raziskave Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah v zvezi s prilagajanjem v državah v razvoju jasno temeljile na načelu "od spodaj navzgor", da bodo usmerjene k revnim in najbolj ranljivim, upoštevale potrebe lokalnih skupnosti ter se izvajale v sodelovanju z zadevnimi ljudmi; poudarja, da je treba rezultate raziskav prilagajanja v dostopnih sredstvih obveščanja sporočiti ciljnim skupinam;

35.   poziva Komisijo, naj nameni znatna sredstva raziskavam o ekonomiki prilagoditve v državah v razvoju, vključno z izboljšanjem razumevanja prihodnjih stroškov potrebnega prestrukturiranja trgovinske, kmetijske in varnostne politike ter institucij; priznava, da pomanjkanje znanja na teh področjih ovira učinkovitost dejavnosti prilagajanja ter financiranje javnih in zasebnih udeležencev;

36.   poudarja pomembnost prenosa znanja in tehnologije, vključno s tehnologijo za zmanjšanje tveganja nesreč, državam partnericam Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; v ta namen poziva Komisijo, naj spodbuja spletno "knjižnico" pomembnih podatkov o prilagoditvah na podnebne spremembe in pospeši program izmenjave strokovnjakov za prilagajanje podnebnim spremembam med temi državami;

37.   ponovno poudarja pomen skladnosti politik in poziva Komisijo, naj ob pregledu proračuna EU in ob vmesnem pregledu različnih razvojnih instrumentov obravnava vprašanje vključitve vprašanja podnebnih sprememb v prizadevanja za zmanjševanje revščine;

38.   poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni vplivu podnebnih sprememb na kmetijstvo in gozdarstvo pa tudi prilagoditvi kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj uporabi Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah za podporo okolju prijaznih kmetijskih politik, pri čemer naj se da prednost zagotovitvi varne prehrane; poziva jo tudi, naj pomaga vzpostaviti ustrezen institucionalni in finančni okvir za revne na podeželju, katerih preživetje je odvisno od kmetijstva;

39.   poudarja, da na kmetijstvo v revnih državah v razvoju neposredno in močno vplivajo podnebne spremembe, ki imajo lahko dramatične posledice za varnost preskrbe s hrano; zato poziva Komisijo, naj uporabi Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah za razvoj kmetijskih politik in proizvodnih metod, ki bi bolje zadovoljevale potrebe lokalnega prebivalstva in pomenile dolgoročno rešitev za hitro rast cene hrane; zlasti spodbuja Komisijo, naj podpira inovativne rešitve, kot je ustvarjanje zelenih pasov okrog mest, da se v državah v razvoju zadovoljijo osnovne potrebe mestnega prebivalstva po hrani;

40.   pozdravlja pripravljenost Komisije, da predlaga strategijo EU za zmanjševanje tveganja nesreč, kar je pomemben korak za premostitev vrzeli med prizadevanji za zmanjšanje tveganja nesreč, razvoj in prilagoditev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pojasni, kako lahko Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah olajša to integracijo na praktični ravni;

41.   poudarja, da strategija za zmanjševanje tveganja nesreč ne bo privedla do pomembnih rezultatov brez konkretnega akcijskega načrta in večje preusmeritve proračunskih sredstev v varno dolgoročno financiranje zmanjševanja tveganja nesreč in prilagajanja kot dela redne razvojne pomoči namesto sedanje kratkoročne humanitarne skrbi, ki ni obravnavana dovolj prednostno;

42.   poudarja, da so v okviru programa EuropeAid in delegacij EU zelo potrebni dodatni človeški viri, da se zagotovi uspešno izvajanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; poziva Komisijo, naj v proračunu EU za leto 2009 temu področju nameni znatna sredstva; v širšem smislu jo tudi poziva, naj občutno več sredstev nameni usposabljanju osebja o prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju tveganja nesreč v zadevnih generalnih direktoratih Komisije in delegacijah, pri tem pa se osredotoči zlasti na okrepitev praktičnega znanja;

43.   poudarja, da najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju potrebujejo izgradnjo zmogljivosti in tehnično podporo, da bi lahko bolj sodelovale v mehanizmu čistega razvoja, saj Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah zajema tudi delovanje za blažitev; Komisijo poziva, naj se dejavno udeleži mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah s ciljem okrepiti mehanizem čistega razvoja, da bi zagotovila dodano vrednost in skladnost z razvojem in podnebnimi cilji; Komisijo tudi poziva, naj se ne osredotoči izključno na mehanizem čistega razvoja kot odločilno politično orodje, ampak naj tudi zagotovi nadomestno podporo za ukrepe za blažitev, ki so primernejši za revnejše države pri čemer bodo imeli prednost ukrepi glede rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) ter nizkoogljične tehnologije;

44.   poziva Komisijo, naj nujno razvije ambiciozne dopolnilne politične pobude, zlasti glede sodelovanja na področju varstva gozdov in morja, trajnostne rabe naravnih virov in tehnologij za blažitev, kjer finančne potrebe zelo presegajo tisto, kar je zanje sedaj zagotovljeno v okviru Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; posebej poziva EU k odločnemu delovanju s finančno podporo, tehnično pomočjo, prenosom tehnologije in sodelovanjem z državami v razvoju, da se zagotovi čimprejšnja uporaba tehnologij, ki oddajajo malo toplogrednih plinov, in okolju prijaznih proizvodnih metod;

45.   poziva Komisijo, naj revidira svoj predlog o merilu trajnosti za biogorivo ter uvede strožje zahteve v zvezi s koristmi za podnebje in ekosistem, pri čemer mora upoštevati tudi negativne vplive posredne spremembe rabe zemljišč in posledice za razvoj lokalnih skupnosti; poudarja, da merilo trajnosti ne sme postati nov zaščitni ukrep, ampak ga je treba oblikovati v sodelovanju z državami v razvoju;

46.   meni, da je v tem okviru predlagani svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije izreden instrument, ki bi lahko imel pomembno vlogo pri energetsko učinkovitih projektih in spodbujanju obnovljivih virov energije v državah v razvoju;

47.   poziva Komisijo, naj nujno razvije celovito agendo za zmanjšanje krčenja in uničevanja gozdov v državah v razvoju, med drugim s spodbujanjem prostovoljnih partnerskih sporazumov v okviru programov o uveljavitvi zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT) in konkretnimi predlogi o mehanizmih za financiranje, ki bi jih predstavili na konferenci pogodbenic Konvencije o spremembi podnebja (COP 14) v Poznanju decembra 2008; ponovno poudarja pomen takih mehanizmov, ki zagotavljajo nadomestilo ne le za preprečene emisije toplogrednih plinov, ampak tudi za biološko raznovrstnost in razvojne koristi gozdov;

48.   obžaluje, da Komisija še ni pripravila jasnih in strogih predlogov za prepoved uvoza nezakonito posekanega lesa in lesnih izdelkov na trg EU; poziva Komisijo, naj takšne predloge predloži brez odlašanja;

49.   naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(2) UL C 25, 30.1.2008, str. 1.
(3) Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).
(4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


Vodenje in partnerstvo na nacionalni in regionalni ravni ter osnova za projekte regionalne politike
PDF 284kWORD 72k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o vodenju in partnerstvu na nacionalni in regionalni ravni ter osnovi za projekte regionalne politike (2008/2064(INI))
P6_TA(2008)0492A6-0356/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti členov 158 in 159 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 15 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(1) (v nadaljevanju "Splošna uredba o strukturnih skladih"), zlasti člena 11 z naslovom "Partnerstvo",

–   ob upoštevanju Teritorialne agende Evropske unije, Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih ter prvega akcijskega programa za izvajanje Teritorialne agende Evropske unije,

–   ob upoštevanju študije tematskega oddelka "Strukturne in kohezijske politike" Parlamenta z naslovom "Upravljanje in partnerstvo v regionalni politiki",

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij (COTER-IV-17) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o upravljanju in partnerstvu (EESC 1177/2008),

–   ob upoštevanju raziskovalnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z naslovom "Za uravnotežen razvoj mestnega okolja: izzivi in priložnosti" (EESC 737/2008),

–   ob upoštevanju praktičnih navodil Komisije za evropsko financiranje raziskav, razvoja in inovacij,

–   ob upoštevanju druge faze programa URBACT (2007–2013), evropskega programa za spodbujanje izmenjave izkušenj med evropskimi mesti, zlasti sedmih novih tematskih omrežij s področja upravljanja,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za nadzor proračuna (A6-0356/2008),

A.   ker so interesi in dobro počutje državljanov v središču evropskih nacionalnih in regionalnih politik, izboljšana raven vodenja in partnerstva, ki stremi k izboljšanju ravni uskladitve in sodelovanja med različnimi organi, pa prinaša koristi vsem državljanom Unije,

B.   ker je mogoče praktične rešitve v zvezi z javnimi storitvami (javni prevoz, pitna voda, socialna stanovanja in javno izobraževanje), ki jih pričakujejo naši sodržavljani, pridobiti le na podlagi dobrega upravljanja na ravni dveh komplementarnih sistemov: institucionalnega sistema, v okviru katerega se pristojnosti in proračunska sredstva porazdelijo med državo ter regionalnimi in lokalnimi organi, ter sistema partnerstva, ki združuje različne javne in zasebne akterje na določenem območju, ki se ukvarjajo z enako tematiko,

C.   ker je treba opozoriti na definicijo partnerstva iz Splošne uredbe o strukturnih skladih, v skladu s katero mora vsaka država članica organizirati partnerstvo z organi in telesi, kot so:

   a) pristojni regionalni, lokalni, mestni in drugi pristojni javni organi,
   b) gospodarski in socialni partnerji,
   c) drugi ustrezni organi, ki predstavljajo civilno družbo, okoljski partnerji, nevladne organizacije in telesa, odgovorna za spodbujanje enakosti med moškimi iz ženskami,

D.   ker mora partnerstvo upoštevati vse skupnosti in skupine in lahko prinese ugodnosti in dodano vrednost za izvajanje kohezijske politike z okrepljeno legitimnostjo, zagotovljeno preglednostjo in boljšo porabo sredstev, oceniti pa ga je treba tudi z vidika njegove družbene in državljanske vrednosti;

E.   ker bo najtesnejše možno sodelovanje različnih partnerjev pri pripravi osnutka operativnih programov omogočilo oblikovanje dokumenta, ki bo popolnoma upošteval posebnosti danega ozemlja ter zagotovil najboljši možni odgovor na zahteve in izzive na tem območju,

F.   ker je lahko okrepljeno partnerstvo z univerzami ter inštituti na ravni terciarnega izobraževanja ali inštituti za tehnologijo, pa tudi vključitev zasebnega sektorja, ugodno za strategije v okviru lizbonske agende in politike EU na področju raziskav in inovacij,

G.   ker je družbeni kapital v obliki prostovoljnega dela neločljivo povezan z regionalno gospodarsko rastjo in je pomemben dejavnik pri zmanjševanju razlik med regijami,

H.   ker se lahko na podlagi večje vključenosti partnerjev, omenjenih v Splošni uredbi o strukturnih skladih, in boljšega sodelovanja med akterji pri izvajanju programov in projektov, financiranih iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, izboljša učinkovitost kohezijske politike in poveča njen učinek,

I.   ker je treba pri celovitem pristopu ne le upoštevati gospodarski, socialni in okoljski vidik razvoja območij, temveč tudi prispevati k uskladitvi interesov različnih udeleženih akterjev ob upoštevanju posebnosti območij, s čimer se bo mogoče odzvati na izzive na lokalni in regionalni ravni,

J.   ker sta boljša usklajenost različnih področij javne politike na vseh ustreznih ravneh uprave ter uspešno vodenje bistvena za doseganje trajnostnega razvoja območij,

K.   ker je zato nujen koncept celovitega pristopa, ki ga je treba sedaj izvajati v praksi,

L.   ker je bila strukturna politika drugi največji del proračuna Evropske unije v programskem obdobju 2000–2006 in je glavno področje politike Unije v obdobju 2007–2013,

M.   ker je primerno organizirati učinkovitejše in za vse preglednejše delovanje med različnimi javnimi in zasebnimi organi, ne da bi bilo treba pri tem nujno prenesti zakonske pristojnosti in ustanoviti nove skupnosti, da bi bile vse zainteresirane strani na podlagi sodelovanja učinkovitejše,

N.   ker je treba razmisliti o možnosti udeležbe regionalnih in lokalnih organov, in sicer čim prej pred pogajanji o zakonodaji Skupnosti, še zlasti pa v okviru pogajanj o prihodnjem kohezijskem zakonodajnem paketu,

O.   ker pomeni pojem gravitacijskih območij upoštevanje ustreznih ključnih območij pri obravnavi vprašanj, ki so bistveno povezana z vsakdanjim življenjem državljanov (prevoz, javne storitve, kakovost življenja, zaposlitev in lokalne ekonomske dejavnosti, varnost itd.),

P.   ker lahko uporaba pravilnega prostorskega načrtovanja prispeva k učinkovitemu upravljanju,

Q.   ker je poznavanje projektnega vodenja s strani akterjev izvajanja kohezijske politike bistveno za izboljšanje in olajšanje upravljanja,

R.   ker je treba upoštevati tudi pozitivne izkušnje iz uporabe novih metod upravljanja in partnerstva, vključno s tistimi, ki so že bile uspešno preizkušene v programih evropskih skladov, kot so metoda LEADER in globalna nepovratna sredstva (iz členov 42 in 43 Splošne uredbe o strukturnih skladih),

S.   ker ustrezne komunikacijske strukture in strategije na vseh stopnjah politike, izvajanja in ocenjevanja, zasnovane v tesnem sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi, s spodbujanjem širjenja informacij med vse sloje družbe, povečuje preglednost, udeležbo za vse in polno lastništvo,

Upravljanje in skladi Skupnosti

1.   poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj v celoti izrabijo možnosti, ki jih ponujajo različni skladi Skupnosti (strukturni skladi, Okvirni program Skupnosti za raziskave in razvoj ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) in ki spodbujajo regionalni in mestni razvoj, z namenom olajšati združeno financiranje;

2.   poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj v sedanjem programskem obdobju bolj delujejo na podlagi celovitega pristopa;

3.   predlaga, naj bo uporaba celovitega pristopa v prihodnji kohezijski politiki obvezno načelo; meni, da bo treba to načelo uporabiti v določenem časovnem obdobju;

4.   predlaga ocenitev možnosti za združitve različnih skladov Skupnosti v prihodnji kohezijski politiki za obdobje po letu 2013, zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, da bi se kohezijska politika poenostavila in postala učinkovitejša;

5.   ugotavlja, da sta preglednost in jasnost postopkov dejavnika dobrega upravljanja, zato poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi ter ob upoštevanju predlogov potencialnih prejemnikov nemudoma preučijo (v časovnem obdobju, ki ga bo določila Komisija), kako je mogoče poenostaviti in racionalizirati postopke ter jasneje porazdeliti pristojnosti za izvajanje kohezijske politike, da bi se zmanjšalo upravno breme za zadevne posameznike in organe;

6.   poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo člena 56 Splošne uredbe strukturnih skladih, ki omogočajo prispevke v naravi za projekte, ki jih sofinancira Evropska unija;

Upravljanje in partnerstvo

7.   poziva Komisijo, naj izdela in Parlamentu predloži poročilo o izvajanju načela partnerstva v državah članicah pri pripravi nacionalnega strateškega referenčnega okvira in operativnih programov, v katerem naj navede dejavnike za uspešnost oziroma neuspešnost upravljanja in še posebej preuči, v kakšni meri so bila pri izdelavi operativnih programov upoštevana mnenja in predlogi partnerjev;

8.   poziva Komisijo, naj izdela smernice z jasno definicijo in merili za ocenitev ter z navedbo instrumentov, orodij in dobrih praks (med drugim za izbiro partnerjev), ki bodo olajšali izvajanje učinkovitih partnerstev v skladu s členom 11 Splošne uredbe o strukturnih skladih, pri čemer bo upoštevala institucionalni okvir vseh držav članic;

9.   ugotavlja, da lahko sistem partnerstva deluje le, če imajo partnerji potrebne zmogljivosti in sredstva, ter poziva organe upravljanja, naj prispevajo k okrepitvi teh zmogljivosti s tem, da partnerjem v zgodnji fazi ter v skladu s členom 11 Splošne uredbe o strukturnih skladih zagotovijo enake informacije, kot jih imajo na voljo organi, pa tudi z dodelitvijo ustreznih finančnih sredstev za tehnično pomoč pri izvajanju načela partnerstva, na primer za usposabljanje, ustvarjanje družbenega kapitala in večjo profesionalizacijo njihovih partnerskih dejavnosti;

10.   obžaluje, da za sedanje programsko obdobje iz strukturnih skladov ni bil dodeljen izmerljiv minimalni znesek sredstev za izvajanje načela partnerstva; poziva Svet in Komisijo, naj v prihodnjem zakonodajnem obdobju za izvajanje tega načela iz strukturnih skladov namenita izmerljiv minimalni znesek sredstev;

11.   ugotavlja, da ima prostovoljna dejavnost pomembno vlogo v procesu partnerstva, ter poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo in olajšajo izjemno delo prostovoljcev s prispevanjem k temu procesu ter večje vključevanje ljudi in osnovnih organizacij v lokalno demokracijo v partnerstvu na več ravneh;

12.   opozarja na obveznost posvetovanja s širšo javnostjo in organizacijami, ki predstavljajo civilno družbo, o pripravi programov, da bi bili v njih izraženi njihovi predlogi, ter poudarja, da sodelovanje civilne družbe prispeva k legitimizaciji procesa sprejemanja odločitev; ugotavlja, da prizadevanja za udeležbo javnosti v pripravah operativnih programov 2007–2013 ni izpolnila vseh pričakovanj, zato poziva Komisijo, naj opredeli dobre prakse in spodbuja njihovo uporabo, da bi se v naslednjem programskem obdobju izboljšala udeležba javnosti;

13.   poziva organe za upravljanje, naj obveščajo partnerje o tem, kako in v kolikšni meri se upoštevajo predlogi, ki so jih podali na različnih stopnjah procesa načrtovanja strukturnih skladov;

14.   opozarja, da lahko partnerstvo prispeva k učinkovitosti, uspešnosti, legitimnosti in preglednosti vseh faz priprave in izvajanja strukturnih skladov ter okrepi zavezanost in lastništvo, kar zadeva rezultate programov; zato poziva države članice in organe upravljanja, naj bolje in v zgodnji fazi vključijo partnerje v vse faze priprav in izvajanja strukturnih skladov, da bi bolje uporabili njihove izkušnje in znanje;

15.   poziva države članice, naj zagotovijo tesnejše sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem z vzpostavitvijo javno-zasebnih partnerstev za izvajanje strukturnih skladov, saj so možne koristi teh partnerstev še vedno precej slabo izkoriščene;

16.   ugotavlja, da nove države članice niso dosledno upoštevale načela partnerstva, zato bi lahko izvajanje tega načela postopoma okrepili;

17.   zahteva, da prihodnje uredbe o strukturnih skladih vsebujejo posebne določbe, na podlagi katerih bo uporaba načela partnerstva pravno zavezujoča, skupaj z jasno preverljivimi merili;

Večstopenjsko upravljanje

18.   poziva države članice, naj čim prej izdelajo konkretne ukrepe prvega akcijskega programa za izvajanje teritorialne agende Evropske unije, zlasti v skladu z razdelkom 3.1, da bi s tem okrepile večstopenjsko upravljanje;

19.   predlaga vključitev razsežnosti upravljanja v razdelek 4.1 prvega akcijskega programa za izvajanje teritorialne agende Evropske unije, ki določa, da mora Mreža za spremljanje evropskega prostorskega načrtovanja (ESPON) izdelati nove kazalnike za teritorialno kohezijo;

20.   meni, da mora uspešno upravljanje na več ravneh temeljiti na pristopu "od spodaj navzgor"; zato poziva lokalne in regionalne organe, naj preučijo možnosti za poglobitev sodelovanja in stikov z nacionalnimi vladami, pa tudi s Komisijo, ter priporoča redna srečanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih uradnikov;

21.   spodbuja države članice, naj decentralizirajo izvajanje kohezijske politike, da bi omogočile boljše delovanje sistema večstopenjskega upravljanja ob spoštovanju načel partnerstva in subsidiarnosti, ter jih poziva, naj sprejmejo potrebne zakonodajne in proračunske ukrepe za decentralizacijo;

22.   poudarja, da so zmogljivosti regionalnih in lokalnih upravnih organov ter njihova stabilnost in trajnost predpogoj za učinkovito porabo sredstev in zagotavljanje najboljših rezultatov; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne upravne strukture in človeški kapital v smislu zaposlovanja, plačila, usposabljanja, sredstev, postopkov, preglednosti in dostopnosti;

23.   poziva nacionalna računska sodišča, naj prevzamejo odločnejšo vlogo pri nadzornih mehanizmih, da bi zagotovila primerno porabo sredstev ter izvršila svoje obveznosti in delovala bolj dejavno;

24.   poziva države članice, naj upravljanje strukturnih skladov prenesejo na regionalne in lokalne organe na podlagi skupaj sprejetih pogojev in meril, ki jih bodo morali ti organi izpolniti, da bi jih tako bolje vključile v pripravo in izvajanje operativnih programov, ali naj jim vsaj dodelijo globalna nepovratna sredstva z izrabo vseh možnosti, ki jih imajo na voljo, da se bodo lahko lokalni in regionalni organi v celoti vključili v sistem upravljanja na več ravneh;

Upravljanje in teritorialna razsežnost

25.   poziva države članice, ki svoje zakonodaje še vedno niso prilagodile, da bi omogočile izvajanje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, naj to storijo čim prej;

26.   poziva Komisijo preuči, katera raven NUTS je najbolj primerna, da bi lahko ugotovila, na katerem področju je mogoče na podlagi pridobljenih izkušenj najbolje izvajati celovito politiko za razvoj območij, kar bo osnova za naslednje projekte, zlasti za:

   - gravitacijska območja, tj. mesta, primestna območja in okoliška podeželska območja;
   - območja, za katera so upravičeni posebni tematski pristopi, kot so gorski masivi, obsežna gozdna območja, nacionalni parki, porečja, obalna območja, otoške regije in okoljsko degradirana območja, da bi zanje razvili posebne pristope;

Upravljanje in institucije Evropske unije

27.   pozdravlja večje priznavanje regionalnih in lokalnih organov ter okrepitev načela subsidiarnosti v Lizbonski pogodbi, evropske institucije pa poziva, naj pričnejo razmišljati o konkretnih posledicah takšnega razvoja;

28.   ugotavlja, da v Svetu ni enote, ki bi bila posebej pristojna za kohezijsko politiko ter bi zagotavljala strateško spremljanje te politike, ki je največja proračunska postavka Unije, in poziva države članice, naj v Svetu pripravijo posebne seje ministrov, pristojnih za kohezijsko politiko;

29.   pozdravlja ustanovitev medresorskih skupin v Komisiji, kot sta skupini za vprašanja mestnih območij in celovitega pristopa; Komisijo poziva, naj razširi tovrsten prečen način dela ter Parlamentu in Odboru regij redno posreduje rezultate dela teh skupin;

30.   se zavezuje, da bo preučil prilagoditev Poslovnika Parlamenta, z začasnimi delovnimi skupinami ali telesi, čimer bi omogočil navzkrižno obravnavanje vprašanj na področjih, za katera je pristojnih več parlamentarnih odborov, zlasti v okviru delovanja delovne skupine za parlamentarno reformo;

31.   poziva Odbor regij, naj poglobi ukrepe za razvoj upravljanja v praksi s kvantitativnega, pa tudi kvalitativnega vidika;

Orodja za spodbujanje učinkovitega upravljanja in partnerstva

32.   poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo oblikovanje programov za usposabljanje na področju upravljanja in partnerstva, pri čemer bi sodelovale javne ter zasebne institucije na področju izobraževanja in usposabljanja, da bi se lahko soočili z velikimi izzivi Skupnosti;

33.   poziva države članice, naj primerno uporabijo prostorsko načrtovanje, da bi spodbujale uravnotežen regionalni razvoj;

34.   poziva izvoljene predstavnike in uslužbence državne, regionalne in lokalne javne uprave ter partnerje, ki sodelujejo pri upravljanju operativnih programov kohezijske politike v skladu s členom 11 Splošne uredbe o strukturnih skladih, naj porabijo finančna sredstva iz teh programov, da bo tehnična pomoč pridobila usposabljanje na področju upravljanja v zvezi s temi programi, zlasti projektnega vodenja; Komisijo pa poziva, naj od držav članic zahtevajo podrobno poročilo o porabi posebnih finančnih programov;

35.   meni, da bi morale evropske mreže za izmenjavo dobrih praks razširiti delovanje na področju upravljanja in partnerstev, bolj poudariti politične in strateške izkušnje iz prejšnjih programskih ciklusov in zagotoviti javni dostop do izmenjave izkušenj v vseh jezikih EU ter s tem pomagati zagotavljati, da se bodo dobre prakse dejansko izvajale;

36.   pozdravlja pobudo francoskega predsedstva Unije, da sproži postopek za oblikovanje referenčnega sistema za trajnostno in solidarno mesto, ter poziva, naj se v tem referenčnem sistemu upošteva razsežnost upravljanja in partnerstva;

37.   predlaga ustanovitev programa po zgledu programa ERASMUS za izvoljene regionalne in lokalne predstavnike;

o
o   o

38.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.


Boljša priprava zakonodaje 2006 v skladu s členom 9 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti
PDF 212kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o boljši pripravi zakonodaje 2006 v skladu s členom 9 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti (2008/2045(INI))
P6_TA(2008)0493A6-0355/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o boljši pripravi zakonodaje 2005: uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti – 13. letno poročilo(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o boljši pravni ureditvi v Evropski uniji(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o strategiji za poenostavitev zakonodajnega okolja(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o pravnih in institucionalnih vidikih uporabe instrumentov "mehkega prava"(4),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom "'Boljša priprava zakonodaje 2006" v skladu s členom 9 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti (štirinajsto poročilo)" (KOM(2007)0286),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Drugi strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji" (KOM(2008)0032),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom "Drugo poročilo o napredku strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja" (KOM(2008)0033),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Takojšnji ukrepi za leto 2008 za zmanjšanje upravnih obremenitev v Evropski uniji " (KOM(2008)0141),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom "Zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji – Poročilo o napredku 2007 in napovedi za leto 2008" (KOM(2008)0035),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0355/2008),

A.   ker mora biti zakonodajno okolje v Evropski uniji zasnovano na merilih jasnosti in učinkovitosti,

B.   ker izboljšanje regulativnih postopkov lahko pomaga pri doseganju ciljev Evropske unije,

C.   ker sta načeli subsidiarnosti in sorazmernosti temeljni načeli primarne zakonodaje, ki ju je v primeru, da zakonodaja ni v izključni pristojnosti Skupnosti, treba brezpogojno upoštevati,

D.   ker je pravilna uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti temeljnega pomena za utrditev teže in učinkovitosti zakonodaje Skupnosti, kakor tudi za približanje odločitev državljanom in s tem za boljše sprejemanje Evropske unije s strani prebivalstva, in ker sta ti načeli nujno potrebni za uresničitev utemeljenosti in namena ukrepov Skupnosti, saj omogočata državam članicam izvajanje lastnih zakonodajnih pristojnosti, v duhu sodelovanja med različnimi ravnmi upravljanja, ter posledično krepita pravno varnost,

E.   ker je sprejemanje zakonodaje Skupnosti sedaj odvisno od uporabe načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki zahtevata uvedbo postopkov usklajevanja med nacionalnimi zakonodajnimi, izvršnimi in sodnimi organi, za zagotovitev nujnosti in zakonitosti ukrepov Evropske unije,

F.   ker Komisija poudarja vrsto pomembnih vidikov za izboljšanje zakonodaje Evropske unije, kot so ocena učinka, zmanjšanje upravnih stroškov in poenostavitev, izboljšanje ter posodobitev veljavnih predpisov,

G.   ker Komisija v zvezi s tem pripisuje velik pomen vzpostavitvi odprtega dialoga med socialnimi partnerji in nacionalnimi zakonodajalci,

H.   ker je Komisija v svojem delovnem dokumentu z naslovom "Prvo poročilo o napredku glede strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja" (KOM(2006)0690) napovedala približno 50 pobud za kodifikacijo za leto 2006, vendar jih je bilo le 36 posredovanih Evropskemu parlamentu, in ker je, po drugi strani, napovedala 200 pobud za kodifikacijo za leto 2007, vendar jih je bilo zakonodajalcu posredovanih le 21,

I.   ker v svojem tekočem programu poenostavitve priloženemu zgoraj navedenem drugemu poročilu o napredku glede strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja Komisija meni, da sta si revizija ter prenova veljavnih predpisov na nekaterih področjih enakovredna (energetska učinkovitost stavb, civilno letalstvo itd.),

J.   ker se je Komisija zavezala, da bo predstavila akcijski program, ki bi upravne obremenitve podjetij v Evropski uniji zmanjšal za 25 % do leta 2012, in ker je v ta namen predlagala vrsto takojšnjih ukrepov, ki zajemajo več zakonodajnih področij,

1.   podpira namen Komisije, da izboljša kakovost zakonodaje Skupnosti in zmanjša zakonodajno breme, vključno z odpravo nepotrebne zakonodaje, ki ovira rast in zavira inovativnost; poudarja, da je na številnih področjih potrebno še več prizadevanj, da se zagotovi, da bo zakonodaja o notranjem trgu prinesla največje možne gospodarske koristi;

2.   spodbuja zakonodajo, ki temelji na načelih, ter osredotočenost na kakovost in ne na količino; meni, da je razprava o boljši pravni ureditvi priložnost za razmislek o zakonodaji kot postopku, ki je namenjen doseganju jasno določenih ciljev politik z izboljšavo zakonodaje Skupnosti, da bo pripomogla k rasti in zaposlitvam, ter s tem, da obvezuje in vključuje vse zainteresirane strani v vse faze postopka, od priprave do izvajanja;

3.   poudarja pomen načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri prizadevanjih za boljšo pripravo zakonodaje, da bi tako odpravili nepotrebno upravno breme za države članice in druge vpletene, kot tudi zagotovili širše razumevanje ukrepov, ki se jih v skladu z obema načeloma ureja samo na ravni Skupnosti, pri državljanih EU;

4.   pozdravlja prizadevanja Komisije za poenostavitev pravnega reda Skupnosti;

5.   pozdravlja izboljšavo postopkov posvetovanja med zainteresiranimi stranmi, ki jo je izvedla Komisija pri pripravi svojih zakonodajnih predlogov, in upošteva večinoma pozitivne odzive vprašanih, ki ocenjujejo delo Komisije pri spodbujanju k sodelovanju;

6.   obžaluje, da kljub izboljšavi svojih postopkov, Komisija še naprej pripravlja različne dokumente v zvezi s poenostavitvijo in boljšo pripravo zakonodaje, ki nimajo enakih seznamov strategij za poenostavitev, kar otežuje splošen pregled njene strategije; vztraja, da je treba preprečiti večanje števila teh dokumentov; poziva Komisijo, naj pripravi enotni letni dokument; poudarja, da je treba podati politično oceno in spodbuditi dobro sodelovanje na ravni Evropske unije, zlasti prek prizadevanj Parlamenta, Sveta in Komisije;

7.   meni, da objektivne presoje vpliva predstavljajo pomembno orodje za ocenjevanju predlogov Komisije, zaradi česar se zavzema za zunanjo in neodvisno preverjanje izvajanja ocen učinka;

8.   meni, da so posvetovanja in ocene učinka bistvenega pomena za boljšo zakonodajo Skupnosti ter da ne bi smeli pomeniti dodatnega upravnega bremena niti ovir, ki Komisiji preprečujejo ukrepanje; nasprotno, pomagale naj bi vzpostaviti trden pravni okvir, ki prispeva k rasti v Evropski uniji;

9.   poudarja potrebo po analizah stroškov in koristi, ki odražajo strukturo regulativnih stroškov pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo in spremembe regulativnega okvira, v katerem podjetja in posamezniki delujejo; vendar se zaveda, da take analize stroškov in koristi ne nadomeščajo politične razprave o razlogih za in proti določeni zakonodaji;

10.   meni, da bi morala Parlament in Svet pri pripravi predlogov sprememb upoštevati oceno učinka Komisije in lastne ocene učinka, da bi se izboljšala kakovost priprave zakonodaje;

11.   nadalje meni, da morajo objektivne ocene učinka temeljiti tudi na pravočasnem in celovitem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi; poziva Komisijo, naj v svoje ocene učinka vključi zadostno število scenarijev in možnosti strategij (med njimi možnost, da se ne stori ničesar, če je to potrebno) kot podlago za stroškovno učinkovite in trajnostne rešitve;

12.   upa, da bo vključitev napovedi upravnih stroškov v presoje vpliva pomagala pri izboljšanju njihove kakovosti;

13.   poudarja pomen, ki ga ima politična ocena na ravni Evropske unije za predstavnike državljanov, kot je na primer Parlament, ali predstavnike lokalnih in socialnih skupnosti, kot sta na primer Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor;

14.   izraža zadržke glede spodbujanja samoregulacije in soregulacije, kar bi bilo mogoče razumeti kot nesprejemanje zakonov, ki bi koristilo le interesnim skupinam ter pomembnim akterjem v gospodarskem življenju; zato podpira sklep Komisije, da so pravila še vedno najlažji način za doseganje ciljev Evropske unije ter za zagotavljanje pravne varnosti podjetij in državljanov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem razvije bolj usklajen pristop;

15.   poudarja, da bi morali nezakonodajni ukrepi spoštovati ravnotežje moči in vloge posameznih institucij; želi preudarno in usklajeno prispevati k takim ukrepom ter graditi na preteklih izkušnjah; poudarja potrebo po politični potrditvi takih inovativnih ukrepov;

16.   meni, da je treba okrepiti formalni zakonodajni sistem Evropske unije v okviru določb iz Pogodb in se izogniti vsem bližnjicam, tudi nezavezujoči neformalni zakonodaji;

17.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela ukrepe za odpravo zaostankov pri prevodu besedil, ki so v fazi kodificiranja, v nove uradne jezike Evropske unije; obžaluje, da je Komisija napovedala približno 50 pobud za kodifikacijo za leto 2006 in približno 200 za leto 2007, vendar jih je Evropskemu parlamentu predložila le 36 oziroma 21.

18.   poziva Komisijo, naj se drži objavljenih seznamov kodifikacij in prenovitev in naj, kolikor je mogoče, predstavi zakonodajalcu vse napovedane pobude ter utemelji tiste, ki se izpustijo; poudarja, da je bila dobra volja Parlamenta izkazana pri reformi členov 80 in 80a Poslovnika, ki omogočata hitrejši in lažji postopek sprejetja pobud poenostavitve;

19.   opominja Komisijo, da so predlogi za kodificiranje in prenovitev v Evropskem parlamentu sprejeti v razumnih rokih in da so pri drugih pobudah poenostavitve roki daljši, ker te pobude predstavljajo običajne zakonodajne predloge, katere je treba sprejeti po običajnem postopku in v običajnih rokih;

20.   ponavlja željo, da bi Komisija sprejela postopek prenovitve kot reden zakonodajni postopek, tudi če se predlaga pregled veljavnih tekstov, kar bi omogočilo celoten pregled besedila za vsak predlog, vključno s specifičnimi spremembami, z jasno navedbo novih in nespremenjenih delov;

21.   poziva Komisijo, da bi moral v primerih, ko prenovitev ni mogoča, reden zakonodajni postopek predvidevati kodifikacijo nadaljnjih sprememb zadevnega zakonodajnega akta v roku največ šestih mesecev; meni, da bi se v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje(5) skupaj s Svetom in Komisijo lahko ustanovile specifične strukture, ki bi spremljale sodelovanje interesnih skupin za spodbujanje poenostavitve;

22.   opominja, da imajo lahko nejasni in neučinkoviti instrumenti mehkega prava negativne posledice za razvoj prava Evropske unije ter za ravnovesje med institucijami, zato jih je treba uporabljati le zelo previdno – v kolikor jih predvidevajo pogodbe in nikakor ne brez upoštevanja pristojnosti, ki jih določa primarna zakonodaja – in pri tem vedno zagotavljati pravno varnost;

23.   pozdravlja odločitev Komisije, da bo nove predloge in posvetovalne dokumente posredovala neposredno nacionalnim parlamentom za pridobitev njihovega odziva kot temeljne ravni pri pripravi zakonodaje Skupnosti, s čimer se bo pripravila na določbe Lizbonske pogodbe; popolnoma podpira ta način sodelovanja, da bi izboljšali kakovost in uporabo zakonodaje Skupnosti, zlasti načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

24.   meni, da bi bilo treba prenos resno in proaktivno spremljati, da bi se izognili razhajajočim se razlagam in pretirano natančnemu izvrševanju predpisov ("gold plating"); želi, da ima Komisija skupaj z nadzorniki in skupinami strokovnjakov dejavno vlogo pri prenosu, tako na ravni Skupnosti kot na nacionalni ravni, saj lahko zgodnja analiza prepreči nastanek zamud in nepotrebnih stroškov za podjetja; poziva Komisijo, naj preuči, kakšne nadaljnje ukrepe bi bilo mogoče sprejeti, da se prepreči pretirano natančno izvrševanje predpisov, vključno z uvedbo pravice državljanov do neposredne tožbe; poziva k "naknadni oceni učinka", ki bo analizirala, kako se odločitve v državah članicah in na lokalni ravni dejansko izvajajo; podpira vse bolj ustrezno uporabo uredb; ponovno predlaga, da Parlament vzpostavi primeren postopek za spremljanje prenosa v tesnem sodelovanju z nacionalnimi partnerji;

25.   meni, da je za večjo učinkovitost odnosov z nacionalnimi parlamenti potrebno enako razumevanje pogojev, ki jih določata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; podpira pobudo Komisije v zvezi z uvedbo standardnega niza vprašanj, ki se v tem primeru uporabljajo za pripravo obrazložitev, priloženih k predlogom Komisije, kakor je navedeno v Prilogi 3 delovnega dokumenta Komisije SEK(2007)0737;

26.   pozdravlja odločitev Komisije, da bo pregledala pravni red Skupnosti na področju prava družb, računovodstva in revidiranja, in v zvezi s tem čim prej pričakuje konkretne predloge;

27.   ponavlja, da je treba zmanjšati nepotrebne upravne stroške, ki jih imajo podjetja pri usklajevanju z zahtevami po poročanju, ki jih predvidevajo tako evropska zakonodaja kot nacionalni predpisi izvajanja; odločno opozarja na to, da mora biti cilj Komisije zmanjšanje upravnih stroškov do leta 2012 za 25 % neto cilj, kar pomeni, da zmanjšanja stroškov, doseženega na nekaterih področjih, ne smejo nadomestiti novi upravni stroški; podpira spodbujanje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij; na tem področju poziva Komisijo, naj preuči in, kjer je to mogoče, zniža upravne stroške, ki na splošno bremenijo vse vključene strani, tudi če te niso podjetja;

28.   poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za poenostavitev odnosov med Komisijo in državljani, na primer na področjih javnih naročil, finančnih storitev, raziskovalnih programov, predpisov o državni pomoči in prošenj za finančna sredstva Skupnosti;

29.   opozarja na pomen razumne uporabe klavzul o pregledu, da se zagotovi ustreznost zakonodaje;

30.   ponavlja, da je pripravljen ohraniti in okrepiti sodelovanji s Svetom in Komisijo, da bi izpolnili pričakovanja državljanov in podjetij glede poenostavitve zakonodaje skupnosti, predvsem kar zadeva takojšnje predloge ukrepanja, ki so namenjeni zmanjšanju upravnih obremenitev; poudarja, da mora poenostavitev postopkov odločanja z namenom skrajšanja rokov spoštovati zahteve postopkov, določenih v pogodbah;

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 187 E, 24.7.2008, str. 67.
(2) UL C 187 E, 24.7.2008, str. 60.
(3) UL C 187 E, 24.7.2008, str. 72.
(4) UL C 187 E, 24.7.2008, str. 75.
(5) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.


24. letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti
PDF 297kWORD 73k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o spremljanju uporabe prava Skupnosti – 24. letno poročilo Komisije (2008/2046(INI))
P6_TA(2008)0494A6-0363/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju 24. letnega poročila Komisije z dne 17. julija 2007 o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2006) (KOM(2007)0398),

–   ob upoštevanju delovnih dokumentov osebja Komisije SEK(2007)0975 in SEK(2007)0976,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. septembra 2007 z naslovom "Evropa rezultatov – uporaba prava Skupnosti" (KOM(2007)0502),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 86/378/EGS z dne 24. julija 1986 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti(1),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC(2),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 96/97/ES z dne 20. decembra 1996 o spremembah Direktive 86/378/EGS o uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti(3),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(4),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(5),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(6),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o 23. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava Skupnosti (2005)(8),

–   ob upoštevanju členov 45 in 112(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0363/2008),

A.   ker je učinkovitost politik EU v veliki meri odvisna od njihovega izvajanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; ker je treba strogo nadzirati, kako države članice spoštujejo pravo Skupnosti, da bi zagotovili njegov zaželen pozitiven učinek na vsakodnevno življenje državljanov,

B.   ker za ustrezno spremljanje uporabe prava Skupnosti ni dovolj, da se oceni le obseg njegovega prenosa, temveč je treba oceniti tudi njegovo kakovost in prakse, ki so jih države članice sprejele za njegovo uporabo,

C.   ker je skupno število postopkov, ki jih je Komisija sprožila za ugotavljanje kršitev, v prejšnjih letih stalno naraščalo in je leta 2005 znašalo 2 653, leta 2006 pa je rahlo upadlo in sicer na 2 518; ker pristop desetih novih držav članic na število registriranih kršitev očitno ni vplival;

D.   ker je število postopkov, ki so bili v primeru EU-25 leta 2006 sproženi zaradi neobveščanja o ukrepih o prenosu, v primerjavi z letom 2005 padlo za 16 %, s 1 079 na 904, in sicer zaradi zmanjšanja števila direktiv, ki so imele rok tega leta (s 123 leta 2005 na 108 leta 2006), ter zaradi hitrejšega obveščanja s strani držav članic,

E.   ker statistični podatki, ki jih je Komisija navedla za leto 2006, kažejo, da sodišča v številnih državah članicah ne želijo uporabljati postopka predhodnega odločanja, ki ga predvideva člen 234 Pogodbe ES; ker je to morda posledica še vedno neustreznega poznavanja prava Skupnosti,

F.   ker načelo enakosti pred zakonom predvideva, da naj bi imeli državljani Unije dostop do enakih pogojev enakosti ne le na podlagi zakonodaje Evropske unije, pač pa tudi na podlagi zakonodaje, prenesene v nacionalno zakonodajo; ker bi bilo zaželeno, da bi države članice ob zapadlosti rokov za prenos evropske zakonodaje v svojih uradnih listih navedle, kateri nacionalni predpisi urejajo uporabo zadevne zakonodaje in kateri nacionalni organi so odgovorni za njihovo izvajanje,

G.   ker pritožbe državljanov pri gradnji "Evrope državljanov" niso le simboličnega značaja, temveč so izmerljivo in učinkovito sredstvo za spremljanje uporabe prava Skupnosti,

H.   ker so peticije, naslovljene na Parlament, dragoceno sredstvo za odkrivanje kršitev prava Skupnosti in ker je v zadnjih letih njihovo število pomembno naraslo in jih je bilo leta 2006 predloženih okoli 1000,

I.   ker se v peticijah najpogosteje pojavljajo problemi, povezni s priznanjem izobrazbe in poklicnih kvalifikacij, z davki, s pravico do prostega gibanja po ozemlju držav članic in z diskriminacijo,

J.   ker je bilo leta 2006 pri Evropskem varuhu človekovih pravic vloženo 3 830 pritožb, kar je stabilna številka; ker 75 % pritožb, ki so bile naslovljene na varuha človekovih pravic, ni sodilo v njegove pristojnosti, temveč so zanje pristojne nacionalne ali pa regionalne oblasti v državah članicah in ker se je, tako kot v prejšnjih letih, 70 % pritožb, ki jih je varuh človekovih pravic obravnaval, nanašalo na Komisijo,

K.   ker je načelo nediskriminacije eden izmed temeljev evropskega integracijskega procesa in je neposredno povezano z delovanjem notranjega trga, pri čemer se posebej izpostavlja načelo prostega gibanja oseb, storitev, blaga in kapitala, ter ker zagotavlja enake pravice in priložnosti za vse državljane Unije,

L.   ker državljanstvo Unije, kot ga vzpostavlja Maastrichtska pogodba, državljanom omogoča, da se prosto gibljejo po ozemlju držav članic, ter jim zagotavlja številne politične pravice, in ker so institucije EU varuhi teh pravic,

M.   ker je bil 30. april 2006 določen kot rok za prenos Direktive 2004/38/ES, ki posplošuje pravico do prostega gibanja na ozemlju držav članic,

N.   ker se študenti pri prostem pretoku in dostopu do visokošolskega izobraževanja v drugih državah članicah Evropske unije še vedno srečujejo z ovirami, kakršne so denimo upravne ovire ali sistemi kvot (diskriminatoren odnos do tujih študentov, ki se želijo vpisati na univerze), in ker EU lahko posreduje le v primerih diskriminacije na podlagi nacionalnosti,

O.   ker iz člena 39 Pogodbe ES izhaja, da predvideva prost pretok delovne sile odpravo vsakršne diskriminacije delavcev iz ostalih držav članic pri zaposlovanju, plačilu in ostalih pogojih dela in zaposlitve ter da vsebuje iz tega izhajajoče sekundarno pravo Skupnosti vrsto določb za učinkovit boj proti tej obliki diskriminacije,

P.   ker je stopnja uporabe prava Skupnosti v določeni državi članici, tudi na področju zaščite okolja, neposredno povezana z njeno sposobnostjo, da črpa sredstva, ki so na voljo za osnovne naložbe ter infrastrukturne in prenovitvene projekte,

Poročilo za leto 2006 in ukrepi, sprejeti v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 21. februarja 2008

1.   pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije z dne 5. septembra 2007 in njena prizadevanja za izboljšanje tekočih delovnih metod, da bi med prednostne naloge uvrstili upravljanje tekočih postopkov in jih pospešili; obžaluje, da Komisija še ni odgovorila ali se odzvala na zgoraj navedeno resolucijo Parlamenta z dne 21. februarja 2008, v kateri Parlament Komisijo poziva, naj posreduje natančne podatke o različnih vidikih uporabe prava Skupnosti, s posebnim poudarkom na oblikovanju nove, prej omenjene metode dela;

2.   je globoko zaskrbljen, da bi nova metoda dela, ki predvideva napotitev pritožb, ki jih prejme Komisija, zadevni državi članici (prvi odgovorni za nepravilno uporabo prava Skupnosti), odvzela institucionalno odgovornost Komisiji, ki je, kot to predvideva člen 221 Pogodbe ES, "varuh pogodb"; ugotavlja, da je Komisija pogosto zadnja instanca, na katero se državljani lahko obrnejo, ko opazijo nepravilno uporabo prava Skupnosti; zahteva od Komisije, da Parlamentu do novembra 2008 predloži prvo poročilo o postopkih in izidih iz prvih šestih mesecev pilotskega projekta, ki se je začel 15. aprila 2008 in ki vključuje 15 držav članic;

3.   poudarja, da je v skladu s členom 211 Pogodbe ES Komisija tista institucija, ki je odgovorna, da se določbe Pogodbe in ukrepi, ki jih institucije sprejmejo v skladu s Pogodbo, izvajajo, po členu 226 pa je pooblaščena tudi za ukrepanje proti vsaki državi članici, ki ne izpolnjuje obveznosti iz Pogodbe;

4.   poziva Komisijo, naj uporabi načelo, po katerem mora biti vsa pošta, ki razkriva kršitev prava Skupnosti, zabeležena kot pritožba, razen v izjemnih okoliščinah, predvidenih v točki 3 priloge k sporočilu Komisije z dne 20. marca 2002 o odnosih s tožnikom v zadevi kršitev prava Skupnosti (KOM(2002)0141); poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o načinu, na podlagi katerega bo to načelo mogoče upoštevati, ko bo v veljavi nova metoda; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti in se z njim posvetuje o vseh spremembah meril o izjemah, ki opravičujejo neizvajanje beleženja pritožb;

5.   ugotavlja, da sta pri postopkih za ugotavljanje kršitev največja problema čas (povprečno 20,5 meseca od evidentiranja zadeve v določenem roku do pošiljanja pisma o predložitvi Sodišču v skladu s členom 226 Pogodbe ES) ter nezadostna uporaba člena 228; poziva Komisijo, naj si prizadeva za skrajšanje precej dolgega roka za obravnavo pritožb ali peticij ter za iskanje praktičnih rešitev problemov, ki se pojavljajo pri odločanju od primera do primera, pri čemer naj preuči, ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti alternativnih metod, kot je SOLVIT, ki se je včasih ne spodbuja dovolj;

6.   ugotavlja, da se je pri preverjanju leta 2006 pokazalo, da je zelo naraslo število kršitev, ki jih je spremljalo vztrajno neizvrševanje sodb Sodišča, ter izpostavlja dva primera, ko so bile proti državam članicam uvedene finančne kazni; poziva Komisijo, naj bo bolj odločna pri uporabi člena 228 Pogodbe ES, da zagotovi ustrezno izvrševanje sodb Sodišča;

7.   poziva Komisijo, naj v zvezi s še vedno perečim problemom, ko države članice ne izpolnjujejo rokov za prenos direktiv, pripravi seznam direktiv, pri katerih je stopnja uporabe najnižja, ter navede razloge zanje;

8.   pozdravlja napore določenih generalnih direktoratov Komisije, zlasti generalnega direktorata za okolje, ki si prizadevajo za izboljšano spremljanje skladnosti, ki ga predvidevajo direktive, obenem pa izraža nezadovoljstvo z odgovori Komisije v zvezi z zaupnostjo študij o skladnosti; ponovno poziva Komisijo, da na svojem spletišču objavi študije, ki so bile na zahtevo več generalnih direktoratov izvedene za ovrednotenje skladnosti ukrepov na nacionalni ravni z zakonodajo Skupnosti;

9.   opozarja, da nacionalna sodišča v večini držav članic ne sodelujejo dovolj s Sodiščem in niso pripravljena uporabljati načela primarnosti prava Skupnosti; nadalje opozarja na izredno pomembno vlogo postopka predhodnega odločanja pri ustrezni uporabi prava Skupnosti;

10.   v zvezi s tem podpira prizadevanja Komisije, da opredeli področja prava Skupnosti, za katera bi bilo koristno dodatno usposabljanje nacionalnih sodnikov, pravnih strokovnjakov in javnih uslužbencev;

Medinstitucionalno sodelovanje

11.   meni, da so sporazumi o uporabi prava Skupnosti in tesno sodelovanje med Komisijo, Svetom, Evropskim varuhom človekovih pravic in pristojnimi odbori Evropskega parlamenta bistvenega pomena za učinkovito ukrepanje v vseh primerih, ko se je predlagatelj peticije upravičeno pritožil zaradi kršitve prava Skupnosti;

12.   poudarja, da so peticije, čeprav le redke izmed njih (4 v letu 2006) opozarjajo na dejanske kršitve prava Skupnosti, neprecenljiv vir informacij o temeljnih zahtevah državljanov Unije in bi jih morala Komisija uporabljati kot kazalce pri zakonodajnih ukrepih;

13.   poudarja, da je treba državljane bolje obveščati, da bi vsakega, ki želi vložiti pritožbo usmerili k organu, ki je na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti najbolj usposobljen za reševanje zadeve; meni, da bi bilo treba v institucijah EU spodbujati dobro upravljanje in storitve, da bi bili državljani deležni ustrezne obravnave in bi lahko v celoti uživali svoje pravice;

14.   predlaga, da Komisija razmisli o možnosti, da bi svoja predstavništva v državah članicah povabila k opazovanju in spremljanju izvajanja na kraju samem;

15.   poudarja potrebo po razpravi o predhodno obravnavani zamisli o skupnem sprejemnem mestu za vse pritožbe državljanov in težave, povezane s spremljanjem uporabe prava Skupnosti, saj ima državljan trenutno v ta namen na voljo več možnosti (peticije, pritožbe, varuh človekovih pravic, SOLVIT itd.), zaradi česar bi centraliziran signalizacijski sistem lahko v predvidenih rokih dal bolj ciljno usmerjene rezultate;

16.   pozdravlja dejstvo, da so letnim poročilom Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti priložene priloge z obsežnejšimi informacijami o podatkih iz poročila in z osnovnimi statističnimi podatki;

17.   ugotavlja, da bi morali stalni odbori Evropskega parlamenta pri spremljanju uporabe prava Skupnosti igrati bolj aktivno vlogo; prepričan je, da bi morali odbori imeti zadostno upravno podporo, da bi to vlogo lahko izvajali učinkovito; naproša delovno skupino, zadolženo za reformo Parlamenta, odbor za proračun in ostale pristojne organe Evropskega parlamenta, da ocenijo možnost ustanovitve posebne delovne skupine znotraj sekretariata posameznega odbora, da bi tako zagotovili stalno in učinkovito spremljanje uporabe prava Skupnosti;

Sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti

18.   poziva k tesnejšemu sodelovanju med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, da bi spodbujali in okrepili učinkovito spremljanje uporabe prava Skupnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; meni, da imajo nacionalni parlamenti pomembno vlogo pri spremljanju uporabe prava Skupnosti in tako pomagajo krepiti demokratično legitimnost Evropske unije in jo približevati ljudem;

19.   opozarja, da morajo biti v skladu s protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov, priloženim Amsterdamski pogodbi, vse politike v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice deležne posebne pozornosti nacionalnih parlamentov in Konference odborov za evropske zadeve (COSAC); meni, da bi morala biti ta pozornost prisotna tako v začetni fazi procesa odločanja kot v fazi izvajanja evropske zakonodaje, tako da lahko evropski in nacionalni zakonodajalec uvajata nujne ukrepe v sektorjih, kjer je pristojnost deljena; posledično poziva parlamentarne odbore, pristojne na nacionalni in evropski ravni, da vzpostavijo stalne stike glede specifičnih zakonodajnih zadev, da bi tako združili vse informacije, ki lahko pripomorejo k preglednemu in učinkovitemu zakonodajnemu postopku na evropski in nacionalni ravni; pozdravlja organizacijo posebnih srečanj med evropskimi zakonodajalci, podobnim srečanju s predstavniki nacionalnih parlamentov, ki je potekalo 6. aprila 2008 ob reviziji okvirne odločitve o boju proti terorizmu in ki je omogočilo ovrednotenje ne samo težav z uporabo veljavne evropske zakonodaje, temveč tudi oceno primernosti predlogov sprememb, ki jih preverja Svet;

20.   poudarja, da bi ureditev iz Lizbonske pogodbe za spremljanje skladnosti z načelom subsidiarnosti nacionalnim parlamentom dodelila precej pomembnejšo vlogo pri sprejemanju zakonodaje Skupnosti;

Boj proti diskriminaciji v Evropski uniji

21.   poudarja, da pojem državljanstva bistveno razširja domet načela o nediskriminaciji;

22.   je seznanjen z nedavnim povečanjem števila sodb Sodišča, ki temeljijo na pojmu državljanstva Unije in se nanašajo na pravico do prostega gibanja, v skladu s katero država članica svojih državljanov, ki so izkoristili pravico do selitve in prebivanja v drugi državi članici, ne sme obravnavati manj ugodno kot druge državljane;

23.   poziva države članice, naj spoštujejo pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, vključno s pravico do glasovanja in kandidiranja na volitvah v Evropski parlament, ki je še posebej pomembna v luči volitev leta 2009;

24.   ugotavlja, da je prejel peticije s pritožbami, da nekatere države članice kršijo Direktivo 2004/38/ES; opozarja, da je navedena direktiva temeljnega pomena pri zagotavljanju prostega gibanja državljanov Unije po ozemlju držav članic; poudarja, da naj bi Komisija v drugi polovici leta 2008 predložila poročilo o izvajanju navedene direktive;

25.   poziva Komisijo, naj pozorno spremlja prenos direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES in nadzoruje, ali je prenesena zakonodaja, ki so jo sprejele države članice, v skladu z določbami direktiv, ter naj s postopki za ugotavljanje kršitev in neizpolnjevanja predpisov še naprej vrši pritisk na države članice, da bodo te v celoti izpolnjevale svoje obveznosti za čim hitrejši prenos direktiv; meni, da bi moral pristojni odbor Parlamenta igrati vlogo pri stalnem spremljanju obveznosti držav članic, ki izhajajo iz navedenih direktiv;

26.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija 2. julija 2008 v skladu s strategijo politike za leto 2008 sprejela predlog (KOM(2008)0426) horizontalne direktive, ki bi uporabljala načelo enakega obravnavanja tudi izven okvira zaposlovanja in zagotavljala enak dostop do blaga, storitev, stanovanj, izobraževanja, socialne zaščite in ugodnosti, ter meni, da predlog pomembno prispeva k trenutnemu protidiskriminacijskemu paketu;

27.   poziva Komisijo, naj temeljito preuči primere, ko države članice za izobraževanje študentov iz drugih držav uporabljajo omejitve, ki ne temeljilo na državljanstvu, da bi študentom omogočili prosto gibanje in enako obravnavo v visokošolskih sistemih držav članic;

28.   poziva še zlasti države članice, ki so najbolj upravičene do strukturnih skladov iz večletnega finančnega okvira za obdobje 20072013, naj nacionalno zakonodajo hitro uskladijo s standardi EU, še posebej na področju zaščite okolja, ter naj oblikujejo razpisne postopke, ki bodo državljanom pregledni, da bi tako učinkovito uporabili razpoložljive strukturne sklade in pospešili družbeni in gospodarski razvoj na regionalni ravni;

o
o   o

29.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 225, 12.8.1986, str. 40.
(2) UL L 145, 19.6.1996, str. 4.
(3) UL L 46, 17.2.1997, str. 20.
(4) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(5) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(6) UL L 269, 5.10.2002, str. 15.
(7) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0060.


Strategija za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij
PDF 375kWORD 77k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij (2008/2103(INI))
P6_TA(2008)0495A6-0354/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2008 z naslovom "Evropske agencije – smernice za prihodnost" (KOM(2008)0135),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2004 o sporočilu Komisije: "Skupni okvir za evropske regulativne agencije"(1),

–   ob upoštevanju osnutka Medinstitucionalnega sporazuma z dne 25. februarja 2005 o skupnem okviru za evropske regulativne agencije (KOM(2005)0059),

–   ob upoštevanju ustnega vprašanja z razpravo, ki sta ga Svetu skupaj zastavila Odbor za ustavne zadeve in Odbor za proračun, in odgovora Sveta na zasedanju dne 15. novembra 2005 (O-0093/2005),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2005 o zaključku razprave o vprašanju za ustni odgovor Svetu o osnutku Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predstavila Komisija(2),

–   ob upoštevanju sklepa, ki ga je 17. aprila 2008 sprejela konferenca predsednikov,

–   ob upoštevanju pisma, ki ga je v zvezi z ustanovitvijo medinstitucionalne delovne skupine na politični ravni predsednik Komisije poslal predsedniku Evropskega parlamenta in predsedujočemu Svetu 7. maja 2008,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0354/2008),

A.   ker prizadevanja Komisije in Parlamenta za določitev pravno zavezujočega okvira za evropske regulativne agencije niso obrodila sadov,

B.   ker pri osnutku Medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005 ni bilo mogoče opaziti znatnega napredka, saj mu je Svet nasprotoval na institucionalni in politični ravni, Komisija pa se je odločila, da predlog umakne in ga nadomesti z vabilom k sodelovanju v medinstitucionalnem dialogu, ki bo privedel do skupnega pristopa,

C.   ker imajo regulativne agencije, čeprav so na prvi pogled podobne "mikroinstitucijam", velik vpliv na evropsko upravljanje,

D.   ker je treba še opredeliti vsaj bistvene strukturne značilnosti regulativnih agencij, če naj bi bile te priznan parainstitucionalen parameter Evropske unije,

E.   ker Komisija predlaga ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine, katere naloga bo opredeliti skupni okvir regulativnih agencij in pristojnosti vseh organov Evropske unije v zvezi s temi agencijami,

F.   ker mora Komisija izvesti horizontalno oceno regulativnih agencij do konca obdobja 2009–2010 in Parlamentu in Svetu čim prej predložiti poročilo o njenih zaključkih,

G.   ker je treba pozdraviti odločitev Komisije, da ne bo predlagala ustanovitve novih agencij, dokler medinstitucionalna delovna skupina ne bo dokončala svojega dela,

H.   ker se Komisija ne bi smela oddaljiti od smernic osnutka Medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005 o spremembah temeljnih aktov, ki urejajo obstoječe regulativne agencije, da bi se te lahko prilagodile novemu pristopu,

I.   ker že obstaja skupni okvir(3) za izvajalske agencije, ki jim je bila zaupana naloga upravljanja programov Skupnosti za omejeno obdobje,

Splošni vidiki

1.   meni, da predlog Komisije pomeni priznanja vredno pobudo, in izjavlja, da je prek svojih predstavnikov pripravljen sodelovati pri delu medinstitucionalne delovne skupine, vendar hkrati meni, da je "skupni pristop" pod njegovimi pričakovanji v zvezi s sklenitvijo Medinstitucionalnega sporazuma; ugotavlja, da to ne izključuje razvoja drugih oblik razumevanja, ki bi jih predlagala delovna skupina;

2.   poziva Svet, naj v vlogi ene od vej proračunske oblasti konstruktivno prispeva k delovanju delovne skupine;

3.   poziva Svet in Komisijo, naj skupaj s Parlamentom čim prej vzpostavita delovni program medinstitucionalne delavne skupine, da bo ta lahko začela delovati jeseni 2008;

4.   meni, da bi moral delovni program medinstitucionalne delavne skupine vključevati zlasti naslednje:

   izjavo o področjih, na katera mora biti osredotočena horizontalna ocena, ki jo mora Komisija zaključiti do konca leta 2009,
   določitev objektivnih meril, s katerimi bo mogoče oceniti potrebo po obstoju agencij, ob upoštevanju mogočih nadomestnih rešitev,
   redno ter usklajeno in jasno oceno dela agencij in njihovih rezultatov, vključno z zunanjo oceno, zlasti prek analiz stroškov in koristi,
   oceno, ali je stroškovno učinkovitejše, če določene naloge namesto služb Komisije opravljajo agencije,
   oceno o izgubljenih koristi, ker so nekatere dejavnosti izvajale posebne regulativne agencije in ne službe Komisije,
   sprejetje ukrepov za večjo preglednost agencij, zlasti prek približevanja njihovih temeljnih strukturnih značilnosti,
   opredelitev meja glede avtonomije agencij in nadzora, ki se nad njimi izvaja, ter zlasti opredelitev oblike in obsega dolžnosti Komisije glede dejavnosti teh agencij, seveda ob upoštevanju dejstva, da Komisija nosi le toliko odgovornosti, kolikor lahko dejansko vpliva na dejavnosti agencij,
   imenovanje predstavnikov v mehanizme nadzora, ki ga Svet in Komisija izvajata nad agencijami, ter razgovore s kandidati pred pristojnim odborom Parlamenta,
   imenovanje izvršnih organov agencij, zlasti njihovih direktorjev, ter določitev vloge Parlamenta v zvezi s tem;
   potrebo po enotnem pristopu agencij glede predstavitve njihovih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom ter predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju;
   enotno zahtevo za direktorje vseh agencij, da pripravijo in podpišejo izjavo o zanesljivosti, vključno s pridržki, če je to potrebno,
   usklajen model, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in ki bi jasno razlikoval med
   - letnim poročilom o poslovanju, delu in dosežkih organa, ki bi bil namenjen splošni javnosti,
   - finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
   - poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
   - izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere direktor meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
   opredelitev načel za ugotavljanje ali in v kolikšni meri so pristojbine in plačila lahko vir financiranja za agencije;
   izvajanje rednih preverjanj, ali so obstoječe agencije potrebne, in določitev meril za ugotavljanje, kdaj je regulativna agencija izpolnila svoj namen in se jo lahko razpusti;

5.   obžaluje pomanjkanje splošne strategije pri ustanavljanju agencij EU; ugotavlja, da se agencije ustanavljajo za vsak posamezen primer, kar vodi v nepregledno strukturo regulativnih agencij, izvajalskih agencij in drugih organov Skupnosti, ki so vsak zase primer sui generis;

6.   je seznanjen s stališčem Komisije, da je ustanovitev regulativnih agencij, ki je sicer včasih izvedena na podlagi sodelovanja Evropskega parlamenta, izraz sodelovanja med državami članicami, katerega bistvo je interoperabilnost in skupno izvajanje pristojnosti, ki bi, v primeru, da bi bile podeljene le organom Skupnosti, lahko bile sporne z vidika centralizacije;

7.   poziva Svet in Komisijo, naj si skupaj s Parlamentom prizadevata za vzpostavitev jasnega, skupnega in skladnega okvira glede položaja, ki bo v prihodnosti v okviru evropskega upravljanja namenjen agencijam;

8.   meni, da je treba zagotoviti preglednost regulativnih agencij, zlasti glede njihovega delovanja, zagotavljanja in dostopnosti informacij ter načrtovanja in odgovornosti njihovih ukrepov;

9.   meni, da mora biti prednostna naloga pri iskanju medinstitucionalnega dogovora izboljšati njegovo delovanje in optimizirati dodano vrednost regulativnih agencij s tem, da se kot pogoji določijo večja preglednost, jasen demokratični nadzor in večja učinkovitost;

10.   meni, da je nujno določiti minimalna skupna pravila in načela glede strukture, delovanja in nadzora vseh regulativnih agencij, ne glede na njihovo naravo;

11.   meni, da bo sodelovanje pri dejavnostih regulativnih agencij treba zagotoviti z oblikovanjem uradnih postopkov posvetovanja in dialoga z zainteresiranimi stranmi;

12.   meni, da strukturna in funkcionalna raznolikost agencij sproža tudi zapletena vprašanja glede regulativnih parametrov, dobrega upravljanja in institucionalnega približevanja v smislu centralizacije-decentralizacije;

13.   meni, da morajo biti načela dobrega upravljanja zagotovljena s skupnim pristopom glede postopkov za izbor osebja, določitve proračuna in upravljanja sredstev, učinkovitega upravljanja in ocen učinkovitosti;

14.   bo preučil, ali odločitev Komisije, da ne podpre predlogov za ustanovitev novih regulativnih agencij, velja tudi za dva predloga, ki se še obravnavata v sektorjih energije in telekomunikacij;

15.   poudarja, da je treba vzpostaviti parlamentarni nadzor nad sestavo in delovanjem regulativnih agencij, pri čemer bo temeljno, da:

   agencije Parlamentu predložijo letno poročilo,
   se direktorja vsake agencije pred njegovim imenovanjem po možnosti povabi pred pristojni odbor Parlamenta, in da
   Parlament podeli razrešnico za izvrševanje proračuna agencij, ki prejemajo finančna sredstva Skupnosti;

16.   poziva Komisijo, da pravočasno predloži zaključke horizontalne ocene regulativnih agencij, in sicer pred koncem obdobja 2009–2010, da jih bo lahko upoštevala medinstitucionalna delovna skupina;

17.   poziva Komisijo, naj opredeli merila, da se bodo ti rezultati lahko primerjali, in določi jasna pravila za prenehanje mandata agencij v primeru neučinkovitosti;

18.   poziva predsednika in konferenco predsednikov, da prednost namenita vprašanju sestave delovne skupine, ki jo predlaga Komisija, in meni, da je primerno, da Parlament v skupini zastopajo predsedniki ali poročevalci Odbora za ustavne zadeve, Odbora za proračun in še dveh drugih odborov, ki imajo praktične izkušnje na področju nadzora nad delom regulativnih agencij;

19.   ponovno poudarja, da sta Parlament in Komisija v osnutku Medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005 pozvala, naj se odločitev o sedežu agencije vključi v temeljni akt;

Vplivi na proračun

20.   želi poudariti, kako pomembno je, da se na sistematični osnovi na medinstitucionalni ravni zagotovi uporaba postopka, določenega v točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(4), in poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno spremljanje skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije z dne 13. julija 2007 o decentraliziranih agencijah;

21.   je prepričan, da je nujno potreben natančen postopek za uporabo te določbe; meni, da bi takšen postopek lahko nudil priložnost za vključitev nekaterih pomembnih vidikov osnutka Medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005, v zvezi s katerim je bil postopek ustavljen, morda skupaj z nekaj prilagoditvami okvirne finančne uredbe za agencije(5);

22.   meni, da Evropska unija ne bi smela oklevati pri preusmerjanju sedanje težnje k zunanjemu izvajanju nalog Komisije in bi morala oblikovati jasna pravila za končanje mandata decentraliziranih agencij, če bi ocenjevanja pokazala, da decentralizirano upravljanje ni stroškovno učinkovito in uspešno;

23.   podpira namen Komisije, da ne bo predlagala novih decentraliziranih agencij, dokler postopek ocenjevanja ni končan, zlasti ker bi bilo zaradi meja sedanjega večletnega finančnega okvira brez temeljitega ponovnega načrtovanja trenutno izredno težko financirati nove organe Skupnosti;

24.   meni, da so s proračunskega vidika za program medinstitucionalne delovne skupine o prihodnosti agencij EU ključni naslednji elementi :

Oblikovanje opredelitve agencij

25.   v zvezi s tem opozarja na opredelitev "agencije" po trialogu z dne 7. marca 2007, na katerem je bilo dogovorjeno, da bo za uporabo točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 opredelitev "agencije" določena glede na to, ali je bil zadevni organ ustanovljen po členu 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6) (Finančna uredba);

26.   želi poudariti, kako pomembna je jasna in skladna splošna terminologija v zvezi z agencijami, ki jo je treba oblikovati za skupno uporabo; opozarja, da so "regulativne agencije" zgolj podskupina decentraliziranih agencij;

Nove agencije – povezava med zakonodajnimi postopki in proračunskimi pristojnostmi

27.   meni, da je treba razpravljati o problemih v zvezi z datumi ter s pravnimi in postopkovnimi vidiki, ki bi se lahko pojavili, če ne bo pravočasno sklenjen sporazum o financiranju nove agencije v skladu s točko 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, vzporedno z odločitvami, ki jih je sprejel zakonodajalec; meni, da je prav tako treba razmisliti o nekaterih postopkovnih zaščitnih ukrepih, da se zagotovi polno sodelovanje proračunskega organa pri vseh vprašanjih, ki vplivajo na proračun, kot na primer razširitev seznama nalog agencij;

28.   poudarja, da je Parliament v svoji zgoraj omenjeni resoluciji že leta 2005 pozval, da je treba, preden se predlaga ustanovitev nove agencije, opraviti obvezno analizo stroškov in koristi, ki bi se morala osredotočiti zlasti na vprašanje, ali "je agencija (vključno z morebitnimi stroški za spremljanje in usklajevanje) bolj stroškovno učinkovita, kot če bi zadevne naloge opravile same službe Komisije", pa tudi na vprašanja, kot so mandat in delovne metode agencije ali stopnja njene neodvisnosti od Komisije, saj je to za zakonodajalca pogosto še posebej pomembno;

Obstoječe agencije – spremljanje

29.   poudarja potrebo po rednem in usklajenem ocenjevanju in nadzoru – pri čemer se je treba izogniti podvajanju in prekrivanju – da bi se ocenila dodana vrednost obstoječih decentraliziranih agencij, ki ne sodijo več pod točko 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; to razume kot nadaljevanje prejšnjega dela, čemur je sledila skupna izjava o agencijah Skupnosti, o kateri so se sporazumeli na trialogu 18. aprila 2007 in ki pravi, da bodo redno ocenjevali obstoječe agencije Skupnosti, pri čemer se bodo zlasti osredotočili na njihove stroške in koristi ter podrobno pojasnili uporabljena merila za izbiro agencij, ki jih bodo ocenjevale;

30.   ugotavlja, da bi morala opravljena analiza odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj v zvezi s stroški in koristmi in bi se med drugim lahko opravila v skladu z naslednjimi merili:

   Ustreznost: V kolikšni meri so cilji, začrtani v ustanovitveni uredbi agencije, ustrezali ravni javne porabe, odobrene v proračunu?
   Uspešnost: Kakšen učinek (vpliv) je imela dejavnost agencije?
   Učinkovitost (stroškovna učinkovitost): Kako ekonomično so se posamezni vnosi pretvorili v donose in rezultate? Ali so bili (pričakovani) učinki doseženi ob sprejemljivih stroških, zlasti glede vključenega osebja in notranje organizacije?

31.   poudarja, da mora Komisija z ozirom na skupne proračunske posledice agencij prepričljivo dokazati, da je evropska uprava prek agencij stroškovno najučinkovitejša, najuspešnejša in najustreznejša možnost za izvajanje evropskih politik sedaj in v bližnji prihodnosti;

Splošni skupni okvir

32.   vztraja, da je treba oblikovati minimalne skupne standarde, med drugim v zvezi z vlogo in politično odgovornostjo Komisije glede agencij, podporo, ki jo nudijo države gostiteljice, ter pravočasno in pregledno odločitvijo o sedežu agencije, kar bi lahko vključevale ustanovitvene uredbe agencij;

33.   opozarja, da morajo biti dejavnosti agencij urejene z jasno določenimi zahtevami glede odgovornosti, v skladu z določbami Finančne uredbe; poudarja obveznosti agencij v zvezi s postopkom podelitve razrešnice;

34.   poleg tega meni, da je najpomembnejše, da se poskusijo opredeliti nekatera skupna pravila za predstavitev proračuna agencij, da bi bili proračunski kazalniki, kot so stopnje izvajanja agencij ali posamezni deleži, ki sestavljajo njihove prihodke in odhodke, preglednejši in bolj primerljivi; meni, da bi bilo splošni prikaz subvencij agencijam v proračunu EU morda treba prilagoditi nalogam in vlogam nove generacije agencij;

35.   poudarja, da je po podatkih Komisije iz njenega zgoraj omenjenega sporočila trenutno 29 regulativnih agencij, ki zaposlujejo okrog 3 800 uslužbencev, pri čemer je letni proračun približno 1 100 milijonov EUR, vključno s prispevkom Skupnosti, ki znaša približno 559 milijonov EUR;

36.   vztraja, da mora biti postopek revizije/razrešitve v sorazmerju s celotnim proračunom agencij; zlasti ugotavlja, da se sredstva, ki so na voljo Evropskemu računskemu sodišču, niso povečala v skladu s številom agencij v zadnjih letih;

37.   ponavlja poziv, izražen v odstavku 7 resolucij z dne 22. aprila 2008 o razrešnicah v zvezi z izvrševanjem proračuna agencij, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;

38.   meni, da bi morale vse agencije skupaj z organizacijsko shemo predložiti pregled števila stalnega in začasnega osebja ter nacionalnih strokovnjakov ter navesti spremembe glede na prejšnji dve leti;

39.   opozarja na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 5/2008 o dobrem finančnem upravljanju agencij s posebnim poudarkom na revizijah smotrnosti poslovanja;

40.   poziva Komisijo, da združi administrativne funkcije manjših agencij in tako ustvari zahtevano kritično maso, da bodo lahko agencije zadovoljivo upoštevale veljavne predpise o javnih naročilih ter Finančno uredbo in kadrovske predpise(7);

41.   poziva Komisijo, naj opravi kritični pregled proračunskih zahtevkov agencij, saj večina agencij zahtevanih sredstev ne porabi;

o
o   o

42.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter in vladam držav članic.

(1) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 119.
(2) UL C 285 E, 22.11.2006, str. 123.
(3) Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).
(4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(5) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 72).
(6) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(7) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter o posebnih ukrepih institucij, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).


Obtožnica in začetek postopka proti Josephu Konyju na Mednarodnem kazenskem sodišču
PDF 219kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o vložitvi obtožnice in začetku postopka proti Josephu Konyju pred Mednarodnim kazenskim sodiščem
P6_TA(2008)0496B6-0536/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti njegovega člena 86, in začetka veljavnosti statuta 1. julija 2002,

–   ob upoštevanju dejstva, da je dne 14. junija 2002 Uganda ratificirala Rimski statut,

–   ob upoštevanju dejstva, da se je leta 2003 ugandski predsednik Yoweri Museveni obrnil na Mednarodno kazensko sodišče v zvezi z Gospodovo odporniško vojsko (LRA), kar je bil prvi primer od ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča, da se je država pogodbenica obrnila na to sodišče,

–   ob upoštevanju sklepa tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 29. julija 2004, da začne preiskavo o razmerah v severni Ugandi,

–   ob upoštevanju naloga za prijetje Josepha Konyja, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče izdalo dne 8. julija 2005 in dopolnilo dne 27. septembra 2005 (Št. ICC-02/04-01/05-53. ),

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav(AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000(1), kakor je bil spremenjen s Sporazumom o spremembi partnerskega sporazuma, podpisanim v Luksemburgu dne 25. junija 2005(2) ("Sporazum iz Cotonouja"), zlasti njegovega člena 8 o političnem dialogu in člena 11(6) o spodbujanju krepitve miru in mednarodne pravičnosti,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/494/PNZ z dne 13. junija 2002 o vzpostavitvi evropske mreže kontaktnih točk v zvezi z osebami, odgovornimi za genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva(3) in svojega stališča z dne 9. aprila 2002 o evropski mreži kontaktnih točk(4),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/335/PNZ z dne 8. maja 2003 o preiskavi in sodnem pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov(5) in svojega stališča z dne 17. decembra 2002 o pregonu vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost(6),

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 o Mednarodnem kazenskem sodišču(7) in akcijskega načrta Sveta o zasledovanju tega skupnega stališča,

–   ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju in pomoči med Mednarodnim kazenskim sodiščem in EU, podpisanim dne 10. aprila 2006, ki je začel veljati dne 1. maja 2006(8),

–   ob upoštevanju dodatnega poročila generalnega sekretarja ZN o otrocih in oboroženem spopadu v Ugandi z dne 23. junija 2008,

–   ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah o otrocih v oboroženih spopadih,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, zlasti resolucij z dne 22. maja 2008 o Sudanu in Mednarodnem kazenskem sodišču(9), z dne 3. julija 2003 o kršenju človekovih pravic v severni Ugandi(10) in z dne 6. julija 2000 o ugrabitvi otrok s strani Gospodove odporniške vojske (Lord's Resistance Army (LRA))(11),

–   ob upoštevanju sklepa Office of Foreign Assets Control (OFAC) ministrstva za finance Združenih držav Amerike z dne 28. avgusta 2008, v katerem se izreka nove sankcije zoper Josepha Konyja z njegovo uvrstitvijo na črni seznam (tako imenovano "Specially Designated Nationals List"),

–   ob upoštevanju izmenjave mnenj o Mednarodnem kazenskem sodišču v Odboru za razvoj Evropskega parlamenta dne 15. septembra 2008,

–   ob upoštevanju člena 91 in člena 90 svojega Poslovnika,

A.   ker je v juliju 2005 Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje Josepha Konyja, predsednika in poveljnika LRA, zaradi 33 točk domnevnih zločinov zoper človečnost in vojnih zločinov, ki je bil dopolnjen septembra 2005; ker so bili nalogi za prijetje izdani tudi zoper druge najvišje poveljnike LRA, med katerimi so Vincent Otti, Okot Odhiambo in Domic Ongwen,

B.   ker se med 33 točkami kazenske obtožnice zoper Josepha Konyja 12 točk nanaša na vojne zločine in zločine zoper človečnost, vključno z umori, posilstvi, zasužnjevanjem ter nečloveškimi dejanji povzročanja hudih telesnih poškodb in bolečin, 21 točk pa na vojne zločine, vključno z umori, krutim ravnanjem s civilnim prebivalstvom, napadom, namerno uperjenim proti civilnemu prebivalstvu, plenjenjem, vključno z napeljevanjem k posilstvu in prisilnim novačenjem otrok,

C.   ker se LRA v regiji že od leta 1986 domnevno bojuje proti vladi Ugande,

D.   ker se od leta 1986 v severni Ugandi odvijajo siloviti oboroženi upori, običajno v imenu LRA,

E.   ker sta avgustu 2006 vlada Ugande in LRA podpisali dogovor o prekinitvi sovražnosti,

F.   ker je bilo v letu 2005 na višku nasilja v severni Ugandi razseljenih približno 1,6 milijona ljudi, ki so živeli v notranjih taboriščih, na desetine tisoče otrok pa je moralo zaradi varnosti vsako noč spati v mestnih središčih; ker kljub temu, da bi se od leta 2006 polovica notranje razseljenega prebivalstva lahko vrnila na svoje domove ali v njihovo bližino, ostajajo razmere kritične za veliko število notranje razseljenih oseb, ki se ne želijo vrniti na domove, dokler ne bo sklenjen dokončni mirovni sporazum,

G.   ker so pogubne posledice tega spopada, zaradi katerega je bilo ugrabljenih več kot dvajset tisoč otrok in je povzročil veliko človeškega trpljenja, zlasti med civilnim prebivalstvom, kakor tudi očitna kršenja človekovih pravic, veliko razseljevanje prebivalstva ter zlom družbenih in gospodarskih struktur, razlog za globoko zaskrbljenost; ker je ugrabitev otrok in njihovo izkoriščanje kot sužnje za spolne namene ali vojake vojni zločin in zločin proti človečnosti,

H.   ker je samo v letu 2008 LRA domnevno izvedla 200 do 300 ugrabitev v Srednjeafriški republiki, južnem Sudanu in Demokratični republiki Kongo ter tako na enak nasilen način prizadela novo generacijo žrtev,

I.   ker je v juliju 2008 LRA v Nabangi napadla Sudansko osvobodilno vojsko in pri tem ubila 22 njenih vojakov,

J.   ker se Joseph Kony že večkrat ni pojavil v Jubi in še vedno zavrača podpis dokončnega mirovnega sporazuma, dokler skupina za skupno zvezo ne bo našla rešitve za naloge za prijetje Mednarodnega kazenskega sodišča in nekaj drugih vprašanj v okviru sporazuma; ker je pogajanja o dokončnem mirovnem sporazumu vodil posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za območja, ki jih zaseda LRA, nekdanji predsednik Mozambika Joaquim Chissano,

K.   ker je Joseph Kony uporabil premor v času mirovnega procesa za ponovno sestavo in organiziranje svojih enot LRA v Demokratični republiki Kongo,

L.   ker države pogodbenice niso bile sposobne prijeti Konyje in drugih poveljnikov LRA, LRA sedaj krepi svoje vrste na račun ugrabitev,

M.   ker je v septembru 2008 glede na podatke UNICEF LRA v mestih Kiliwa in Duru v Demokratični republiki Kongo domnevno ugrabila 90 kongoških šolarjev in napadla mnogo drugih krajev ter tako na tem območju povzročila veliko razseljevanje,

N.   ker ima Mednarodno kazensko sodišče odločilno vlogo pri preprečevanju in omejevanju velikih kaznivih dejanj, ki spadajo v njegovo pristojnost, ter je temeljno sredstvo za spodbujanje spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, kar prispeva k svobodi, varnosti, pravičnosti in pravni državi ter k ohranjanju miru in krepitvi mednarodne varnosti,

O.   ker spadajo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost, zlasti genocidi, zločini proti človečnosti in vojni zločini, storjeni po 1. juliju 2002,

P.   ker imajo države pogodbenice po Rimskem statutu same dolžnost, da preganjajo take zločine na podlagi svojih nacionalnih pristojnosti ter da podprejo posredovanje Mednarodnega kazenskega sodišča, ko države ne morejo izpolniti svojih dolžnosti,

Q.   ker so vse države članice EU, razen Češke republike, ratificirale Rimski statut,

R.   ker so se v skladu z zgoraj navedenim sporazumom o sodelovanju med EU in Mednarodnim kazenskim sodiščem, da se olajša obveznost sodelovanja in pomoči, pogodbenice sporazumele, da se vzpostavijo ustrezni redni stiki med Mednarodnim kazenskim sodiščem in kontaktno točko Evropskega parlamenta za sodišče,

S.   ker bi se morala EU in njene države članice močno truditi, da čim večje število držav sodeluje v Mednarodnem kazenskem sodišču, ter stalno imeti v mislih ta cilj med pogajanji (dvostranskimi ali večstranskimi) in v političnem dialogu s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami,

T.   ker bi bilo treba Mednarodnemu kazenskemu sodišču nameniti pozornost pri zunanjih odnosih EU, ratifikacija in izvajanje Rimskega statuta pa bi morala biti vključena v pogovore o človekovih pravicah in politični dialog (zlasti na srečanjih na vrhu in srečanjih na visoki ravni) s tretjimi državami, vključno z razvojnim sodelovanjem, kot je v okviru Sporazuma iz Cotonouja,

1.   poziva vlado Ugande in vlade sosednjih držav, zlasti Demokratične republike Kongo, naj popolnoma sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem pri njegovih preiskavah in pregonu; zlasti poziva k takojšnjemu sodelovanju za prijetje in predajo Josepha Konyja in drugih oseb, obtoženih s strani Mednarodnega kazenskega sodišča;

2.   globoko obžaluje zadržanost pri prizadevanjih za spodbujanje prijetja Josepha Konyja in drugih oseb, obtoženih s strani Mednarodnega kazenskega sodišča; ponovno opozarja vlado Ugande, da je kot pogodbena stranka Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča dolžna v celoti sodelovati s sodiščem;

3.   ugotavlja, da Rimski statut predvideva, da ko so osebe enkrat predane Mednarodnemu kazenskemu sodišču, vlada Ugande lahko zahteva, da se zadeva vrne na ugandska sodišča, če Mednarodno kazensko sodišče meni, da so ugandska sodišča sposobna in voljna resnično raziskati in kazensko preganjati osumljence LRA, na katere se nanašajo nalogi za prijetje;

4.   poziva ugandsko vlado, naj z LRA ne sklene nikakršnega sporazuma, ki bi obšel mednarodno pravo;

5.   poziva države članice EU, Afriške unije ter zlasti sosedske države Ugande, da dosledno pristopijo k izvajanju nalogov za prijetje;

6.   zahteva brezpogojno in takojšnjo izpustitev vseh oseb, ki jih je ugrabila LRA, zlasti otrok, ki lahko postanejo sužnji za spolne namene ali so prisiljeni se bojevati za LRA;

7.   poziva mednarodno skupnost, naj opravi raziskave o domnevnih nedavnih zlorabah LRA v Srednjeafriški republiki, Demokratični republiki Kongo in južnem Sudanu ter naj poroča o neobjavljenih raziskavah ZN in njihovih izsledkih o zlorabah v Srednjeafriški republiki;

8.   poziva vlade na tem področju, misijo ZN v Demokratični republiki Kongo (MONUC) ter druge mednarodne opazovalce v mirovnih pogovorih, naj prek povečanega nadzora regionalnih meja sledijo premikom LRA in s tem seznanijo javnost ter naj nadzorujejo in prepovejo pretok orožja in drugo preskrbo LRA; poziva k razvijanju učinkovitih načrtov za izvajanje nalogov za prijetje Mednarodnega kazenskega sodišča s sočasnim zmanjšanjem tveganja za življenja civilistov, brez čezmerne uporabe sile, vključno z uporabo MONUC;

9.   poziva države članice EU, zlasti tiste, ki so bile vključene v mirovni proces v Ugandi in Jubi, naj se uskladijo z regionalnimi vladami, s sekretariatom ZN ter mirovnimi silami, da bi se izvršili nalogi za prijetje Mednarodnega kazenskega sodišča za vodje LRA;

10.   opozarja na dejstvo, da je pravica skupni cilj EU in Afriške unije;

11.   opozarja, da so se po Rimskem statutu države pogodbenice same zavezale, da prekinejo z nekaznovanjem največjih kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ter da prispevajo k preprečevanju takšnih dejanj; močno verjame, da Mednarodno kazensko sodišče in ad hoc sodišča prispevajo k procesu sprave in miru;

12.   izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja dejanskih prizadevanj, da bi se preprečilo, da bi mednarodna pomoč prišla v roke LRA ter tako omogočila Josephu Konyju ponovno oboroževanje; zahteva, da se prekine oskrbovalna mreža LRA; poziva vlado Sudana, naj preneha financirati in nuditi vojaško podporo LRA;

13.   poziva EU in mednarodne donatorje, naj podprejo razorožitev, demobilizacijo in reintegracijo nekdanjih vojakov LRA, povratek razseljenih ljudi ter odškodnino za žrtve;

14.   pozdravlja tesne in redne stike med visokimi uradniki Mednarodnega kazenskega sodišča in EU; ugotavlja, da EU močno podpira sodelovanje pri Rimskem statutu in njegovo izvajanje; poudarja, da ima vodstvo EU bistven pomen pri krepitvi mandata Mednarodnega kazenskega sodišča;

15.   močno verjame, da na dolgi rok Mednarodno kazensko sodišče prispeva k preprečevanju novih grozot; poudarja, da neuspeh pri aretaciji Josepha Konyja prispeva k nadaljevanju grozot in zlorabi človekovih pravic; poudarja, da ne more priti do miru in sprave brez pravice za žrtve;

16.   priporoča, naj skupna parlamentarna skupščina AKP-EU pazljivo spremlja razmere v severni Ugandi ter kršenje človekovih pravic s strani LRA;

17.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za območje Velikih jezer, posebnemu predstavniku EU za Afriško unijo, vladi Ugande, vladam držav članic EU in članic Varnostnega sveta ZN, institucijam Afriške unije ter tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 27.
(3) UL L 167, 26.6.2002, str. 1.
(4) UL C 127 E, 29.5.2003, str. 130.
(5) UL L 118, 14.5.2003, str. 12.
(6) UL C 31 E, 5.2.2004, str. 83.
(7) UL L 150, 18.6.2003, str. 67.
(8) UL L 115, 28.4.2006, str. 50.
(9) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0238.
(10) UL C 74 E, 24.3.2004, str. 879.
(11) UL C 121, 24.4.2001, str. 401.


Program Erasmus Mundus (2009–2013) ***I
PDF 271kWORD 54k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o akcijskem programu za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2009–2013) (KOM(2007)0395 – C6-0228/2007 – 2007/0145(COD))
P6_TA(2008)0497A6-0294/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0395),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 149(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0228/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odborov za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0294/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   meni, da morajo biti finančna sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu, združljiva z zgornjo mejo naslova 1a novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da se bo o letnem znesku odločalo v okviru letnega proračunskega postopka v skladu z določbami točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1);

3.   ugotavlja, da mandat izvajalske Agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ne ustreza predlaganemu podaljšanju programa Erasmus Mundus; poudarja, da bo agencija lahko izvajala program šele, ko bo njen mandat ustrezno podaljšan v skladu z veljavnimi predpisi;

4.   ugotavlja, da bi bil okvirni skupni znesek 460 milijonov EUR, predlagan za financiranje akcije 2 v tem programu, krit iz finančnih sredstev posameznih instrumentov zunanje politike;

5.   poudarja, da financiranje dejavnosti, predvidenih v akciji 2, ne sme škodovati drugim dejavnostim, ki se financirajo iz posameznih instrumentov; ponovno poudarja svoje stališče, da se lahko nove akcije financirajo iz proračuna EU le, če se zagotovijo dodatna finančna sredstva za to; poziva Komisijo, naj Parlamentu vsako leto pošlje poročilo, v katerem bodo predstavljeni podrobni podatki o dejavnostih iz akcije 2 in razčlenjeni po finančnih instrumentih ter zadevnih regijah in državah;

6.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 21. oktobra 2008 z namenom sprejetja Sklepa št .../2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o akcijskem programu Erasmus Mundus 2009–2013 za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami

P6_TC1-COD(2007)0145


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1298/2008/ES.)

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


Varnostni predpisi in standardi za potniške ladje (prenovitev) ***I
PDF 192kWORD 33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (prenovitev) (KOM(2007)0737 – C6-0442/2007 – 2007/0257(COD))
P6_TA(2008)0498A6-0300/2008

(Postopek soodločanja: prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0737),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0442/2007),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematični prenovitvi pravnih aktov(1),

–   ob upoštevanju obvez, ki jih je predstavnik Sveta podal v pismu z dne 3. septembra 2008, o sprejetju predloga v skladu s členom 251(2) Pogodbe ES in priporočili posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije,

–   ob upoštevanju členov 51 in 80a svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0300/2008),

A.   ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Uporaba gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (prenovitev) ***I
PDF 271kWORD 57k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (prenovitev) (KOM(2007)0736 – C6-0439/2007 – 2007/0259(COD))
P6_TA(2008)0499A6-0297/2008

(Postopek soodločanja – prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0736),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0439/2007),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–   ob upoštevanju obvez, ki jih je predstavnik Sveta navedel v pismu z dne 7. oktobra 2008, o sprejetju predloga, kakor je bil spremenjen, v skladu s členom 251(2), drugi pododstavek, prva alinea, Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 51 in 80a svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0297/2008),

A.   ker po mnenju Posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog glede kodifikacije nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen glede na priporočila posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 21. oktobra 2008 Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (prenovitev)

P6_TC1-COD(2007)0259


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/41/ES.)

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Statistiиna poroиila glede prevoza blaga in potnikov po morju (prenovitev) ***I
PDF 272kWORD 58k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o statistiиnih poroиilih glede prevoza blaga in potnikov po morju (prenovitev) (KOM(2007)0859 – C6-0001/2008 – 2007/0288(COD))
P6_TA(2008)0500A6-0288/2008

(Postopek soodloиanja – prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0859),

–   ob upoљtevanju иlenov 251(2) in 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0001/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematiиnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–   ob upoљtevanju obvez, ki jih je predstavnik Sveta navedel v pismu z dne 8. oktobra 2008, o sprejetju predloga, kakor je bil spremenjen, v skladu s иlenom 251(2), drugi pododstavek, prva alinea, Pogodbe ES,

–   ob upoљtevanju иlenov 51 in 80a svojega Poslovnika,

–   ob upoљtevanju poroиila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0288/2008),

A.   ker po mnenju Posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih doloиb prejљnjih aktov in omenjene spremembe, zgolj kodifikacija obstojeиih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen glede na priporoиila posvetovalne skupine pravnih sluћb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloћi Parlamentu, иe namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroиi svojemu predsedniku, naj staliљиe Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Staliљиe Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 21. oktobra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o statistiиnih poroиilih glede prevoza blaga in potnikov po morju (prenovitev)

P6_TC1-COD(2007)0288


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je staliљиe Parlamenta iz prve obravnave enako konиnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/42/ES.)

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Statistični podatki Skupnosti o blagovni menjavi med državami članicami ***I
PDF 265kWORD 36k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami (KOM(2008)0058 – C6-0059/2008 – 2008/0026(COD))
P6_TA(2008)0501A6-0348/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0058),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0059/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0348/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 21. oktobra 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami

P6_TC1-COD(2008)0026


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 222/2009.)


Pravo, ki se uporablja v zakonskih sporih *
PDF 449kWORD 91k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih (KOM(2006)0399 – C6-0305/2006 – 2006/0135(CNS))
P6_TA(2008)0502A6-0361/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0399),

–   ob upoštevanju člena 61(c) in člena 67(1) Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0305/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0361/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta
Sprememba 1
UVODNA IZJAVA 6 A (novo)
(6a)  Možnost izbire prava, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti, ne bi smela škodovati največjim koristim otroka.
Sprememba 2
UVODNA IZJAVA 6 B (novo)
(6b)  Pomembno je, da imata zakonca pred izbiro pristojnega sodišča in prava, ki se uporablja, dostop do posodobljenih podatkov o bistvenih vidikih nacionalnega prava in prava Skupnosti ter o postopkih na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Da bi se zagotovil dostop do ustreznih kakovostnih podatkov, mora Komisija redno posodabljati podatke v javnem informacijskem sistemu, ki temelji na internetu in je nastal na podlagi Sklepa Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah1.
1 UL L 174, 27.6.2001, str. 25.
Sprememba 3
UVODNA IZJAVA 6 C (novo)
(6c)  Možnost soglasnega dogovora o izbiri pristojnega sodišča in prava, ki se uporablja, ne bi smela pomeniti možnosti posega v pravico enake obravnave partnerjev. Nacionalni sodniki se morajo zaradi tega zavedati pomena informirane izbire zakoncev z vidika pravnih posledic sklenjenega dogovora.
Sprememba 4
UVODNA IZJAVA 7 A (novo)
(7a)  Izraz "običajno prebivališče" bi bilo treba opredeliti v skladu s cilji te uredbe. Pomen bi moral glede na dejstva določiti sodnik za vsak primer posebej. Izraz ne navaja na pojmovanje v nacionalnem pravu, ampak je samostojen pojem v pravu Skupnosti.
Sprememba 5
UVODNA IZJAVA 9 A (novo)
(9a)  Informiran dogovor zakoncev je bistveno načelo te uredbe. Vsak od partnerjev bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire pristojnega sodišča in prava, ki se uporablja.
Sprememba 6
ČLEN 1, TOČKA 1
Naslov (Uredba (ES) št. 2201/2003)
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o pravu, ki se uporablja v zakonskih sporih
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o pravu, ki se uporablja v zvezi z razvezo in prenehanjem življenjske skupnosti
Sprememba 7
ČLEN 1, TOČKA 1 A (novo)
Člen 2, točka 11 a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(1a)  V členu 2 se doda naslednja točka:
"11a. "običajno prebivališče" pomeni kraj, kjer oseba običajno prebiva.".
Sprememba 8
ČLEN 1, TOČKA 2
Člen 3 a, odstavek 1, točka a (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(a) da se uporablja kateri koli temelj pristojnosti iz člena 3, ali
(a) da je ob sklenitvi dogovora sodišče te države članice pristojno glede na določila iz člena 3, ali:
Sprememba 9
ČLEN 1, TOČKA 2
Člen 3 a, odstavek 1, točka b (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(b) da sta imela zakonca v tej državi zadnje skupno običajno prebivališče najmanj 3 leta, ali
(b) da sta imela zakonca ob sklenitvi dogovora v tej državi članici običajno prebivališče najmanj 3 leta pod pogojem, da se ta status ni končal več kot tri leta pred začetkom postopka, ali
Sprememba 10
ČLEN 1, TOČKA 2
Člen 3 a, odstavek 1, točka c (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(c) da je eden od zakoncev državljan te države članice ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, da ima svoje stalno prebivališče na ozemlju ene od slednjih držav članic.
(c) da je ob sklenitvi dogovora eden od zakoncev državljan te države članice ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, da ima svoje stalno prebivališče na ozemlju ene od slednjih držav članic.
Sprememba 11
ČLEN 1, TOČKA 2
Člen 3 a, odstavek 1, točka c a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(ca) da je bila v tej državi članici sklenjena njuna zakonska zveza.
Sprememba 12
ČLEN 1, TOČKA 2
Člen 3 a, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
2.  Dogovor o sodni pristojnosti se sklene v pisni obliki in ga oba zakonca podpišeta najpozneje ob začetku postopka.
2.  Dogovor o sodni pristojnosti se lahko sklene in spremeni kadar koli, vendar najpozneje ob začetku postopka. Dogovor velja do zadnje stopnje odločanja na sodišču.
Ta dogovor se sklene v pisni obliki, oba zakonca ga datirata in podpišeta. Če pravo države članice, v kateri je eden od zakoncev ob sklenitvi sporazuma imel običajno prebivališče, predvideva dodatne formalne zahteve za take sporazume, jih je treba izpolniti. Če sta zakonca imela običajno prebivališče v različnih državah članicah, katerih pravo predvideva dodatne formalne zahteve, sporazum velja v primeru, da izpolnjuje zahteve prava ene od teh držav.
Če je sporazum del pogodbe o zakonski zvezi, morajo biti izpolnjene formalne zahteve te pogodbe.
Sprememba 13
ČLEN 1, TOČKA 3
Člena 4 in 5 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(3)  V členih 4 in 5 se izraz "člen 3" nadomesti z izrazi "člen 3 in 3a".
(3)  V členih 4 in 5 se izraz "člen 3" nadomesti z izrazi "členi 3, 3a in 7".
Sprememba 14
ČLEN 1, TOČKA 5
Člen 7, točka a (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(a) sta imela zakonca svoje skupno prejšnje običajno prebivališče na ozemlju te države članice vsaj tri leta; ali
(a) sta prej imela zakonca svoje običajno prebivališče na ozemlju te države članice vsaj tri leta, pod pogojem, da se to obdobje ni končalo več kot tri leta pred začetkom postopka, ali
Sprememba 15
ČLEN 1, TOČKA 5 A (novo)
Člen 7 a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(5a)  Vstavi se naslednji člen:
"Člen 7a
Forum necessitatis
Če se pristojno sodišče po tej uredbi nahaja v državi članici, katere pravo ne predvideva razveze ali ne priznava obstoja ali veljavnosti določene zakonske zveze, je za rešitev spora pristojna:
(a) država članica državljanstva enega od zakoncev, ali
(b) država članica, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza."
Sprememba 16
ČLEN 1, TOČKA 6
Člen 12, odstavek 1 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(6)  V členu 12(1) se izraz "člen 3" nadomesti z izrazi "člen 3 in 3a".
(6)  V členu 12(1) se izraz "člen 3" nadomesti z izrazi "členi 3, 3a in 7".
Sprememba 38
ČLEN 1 – TOČKA 7
Člen 20a, odstavek 1, uvodni del (Uredba (ES) št. 2201/2003)
1.  Zakonca se lahko dogovorita o pravu, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti. Zakonca se lahko dogovorita za enega od naslednjih pravnih redov:
1.  Zakonca se lahko dogovorita o pravu, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti pod pogojem, da je tako v skladu s temeljnimi pravicami, opredeljenimi v pogodbah in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter z načelom javnega reda. Zakonca se lahko dogovorita za enega od naslednjih pravnih redov:
Sprememba 18
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 a, odstavek 1, točka -a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(–a) pravo države običajnega prebivališča zakoncev v trenutku sklenitve dogovora;
Sprememba 19
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 a, odstavek 1, točka a (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(a) pravo države zadnjega skupnega običajnega prebivališča, če eden od zakoncev še prebiva tam;
(a) pravo države običajnega prebivališča, če eden od zakoncev ob sklenitvi dogovora še prebiva tam;
Sprememba 20
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 a, odstavek 1, točka b (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(b) pravo države državljanstva enega od zakoncev, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, države stalnega prebivališča enega od zakoncev;
(b) pravo države državljanstva enega od zakoncev, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, države stalnega prebivališča enega od zakoncev ob sklenitvi dogovora;
Sprememba 21
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 a, odstavek 1, točka c (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(c) pravo države, kjer sta zakonca prebivala najmanj 5 let;
(c) pravo države, kjer sta zakonca prej imela običajno prebivališče najmanj 3 leta;
Spremembi 22 in 23
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 a, odstavek 1, točka c a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
(ca) pravo države članice, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza;
Sprememba 24
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 a, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
2.  Dogovor o pravu, ki se uporablja, se sklene v pisni obliki in ga oba zakonca podpišeta najpozneje ob začetku postopka.
2.  Dogovor o pravu, ki se uporablja, se sklene v pisni obliki in ga oba zakonca podpišeta najpozneje ob začetku postopka.
Če pravo države članice, v kateri je eden od zakoncev ob sklenitvi sporazuma imel običajno prebivališče, predvideva dodatne formalne zahteve za take sporazume, jih je treba izpolniti. Če sta zakonca imela običajno prebivališče v različnih državah članicah, katerih pravo predvideva dodatne formalne zahteve, sporazum velja v primeru, da izpolnjuje zahteve prava ene od teh držav.
Če je sporazum del pogodbe o zakonski zvezi, morajo biti izpolnjene formalne zahteve te pogodbe.
Sprememba 25
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 a, odstavek 2 a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
2a.  Če pravo, navedeno v skladu s prvim odstavkom, razveze ali prenehanja življenjske skupnosti ne priznava ali ju priznava v obliki, ki je diskriminatorna do enega od zakoncev, se uporabi pravo sodišča.
Sprememba 27
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 b, točka a (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
(a) v kateri imata zakonca svoje skupno običajno prebivališče ali, če tega ni,
(a) v kateri imata zakonca svoje običajno prebivališče ob začetku postopka ali, če tega ni,
Sprememba 28
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 b, točka b (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
(b) v kateri sta imela zakonca svoje zadnje skupno običajno prebivališče, če eden od njiju še prebiva tam, ali, če tega ni,
(b) v kateri sta imela zakonca svoje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še prebiva tam, ali, če tega ni,
Sprememba 29
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 b, točka c (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
(c) katere državljana sta oba zakonca, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, kjer imata oba svoje stalno prebivališče, ali, če tega ni,
(c) katere državljana sta oba zakonca, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, kjer imata ob začetku postopka oba stalno prebivališče, ali, če tega ni,
Sprememba 30
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 b, pododstavek 1 a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
Če pravo, navedeno v skladu s prvim pododstavkom, razveze ali prenehanja življenjske skupnosti ne priznava ali ju priznava v obliki, ki je diskriminatorna do enega od zakoncev, se uporabi pravo sodišča.
Sprememba 31
ČLEN 1, TOČKA 7
Člen 20 e a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
Člen 20e a
Podatki držav članic
1.  Države članice najkazneje …1 Komisiji sporočijo svoje nacionalne predpise o uradnih zahtevah, ki veljajo za dogovore o določitvi pristojnega sodišča in prava, ki se uporablja.
Države članice Komisiji sporočijo vse naknadne spremembe teh predpisov.
2.  Komisija z ustreznimi ukrepi javnosti da na razpolago podatke, ki so ji bili posredovani v skladu z odstavkom 1, zlasti preko Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.
_______________
1Tri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Upravljanje ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti *
PDF 284kWORD 53k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 639/2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti (KOM(2008)0444 – C6-0298/2008 – 2008/0138(CNS))
P6_TA(2008)0503A6-0388/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0444),

–   ob upoštevanju člena 37 in člena 299(2) Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0298/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0388/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Med drugim je očitno, da flote v najbolj oddaljenih regijah sestavljajo večinoma zastarela plovila, ki so v nekaterih od teh regij starejša od 30 let, zato je treba zagotoviti podporo Skupnosti za obnovo in posodobitev teh flot, zlasti flote za mali priobalni ribolov, ker je treba izboljšati razmer na področju ohranjanja rib ter delovnih pogojev in varnosti zaposlenih.
Sprememba 2
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 4
(4)  Zato je primerno, da se rok za odstopanje, določen v členu 2(5) Uredbe (ES) št. 639/2004, podaljša še za eno leto.
(4)  Zato je primerno, da se rok za odstopanje, določen v členu 2(5) Uredbe (ES) št. 639/2004, podaljša do leta 2011.
Sprememba 4
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen -1
Uredba (ES) št. 639/2004
Člen 2 – točka 2
Člen -1
V členu 2 Uredbe (ES) št. 639/2004 se točka 2 nadomesti z naslednjim:
"2. z odstopanjem od člena 9(1) (c)(i) Uredbe (ES) št. 2792/1999 se lahko dodeli pomoč za posodobitev flote v smislu tonaže in/ali moči v mejah posebnih referenčnih ravni iz člena 1 te uredbe."
Sprememba 6
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen -1 a (novo)
Uredba (ES) št. 639/2004
Člen 2 – točka 4
Člen -1a
V členu 2 Uredbe (ES) št. 639/2004 se točka 4 nadomesti z naslednjim:
"4. z odstopanjem od člena 9(1)(a) Uredbe (ES) št. 2792/1999 se lahko dodeli pomoč za obnovo ribiških plovil do 31. decembra 2009."
Sprememba 7
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1
Uredba (ES) št. 639/2004
Člen 2 – točka 5
V členu 2(5) Uredbe (ES) št. 639/2004 se "31. decembra 2008" nadomesti z "31. decembra 2009".
V členu 2(5) Uredbe (ES) št. 639/2004 se "31. decembra 2008" nadomesti z "31. decembra 2011".
Sprememba 8
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 a (novo)
Uredba (ES) št. 639/2004
Člen 6
Člen 1a
Člen 6 Uredbe (ES) št. 639/2004 se nadomesti z naslednjim:
"Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o izvajanju te uredbe pred iztekom odstopanj, ki jih predvideva uredba. Glede ukrepov iz člena 2 Komisija predlaga, če je potrebno, ustrezne uskladitve glede na razvoj družbeno-gospodarskih potreb omenjenih regij ter glede na stanje njihovih ribolovnih virov."

Preprečevanje trgovine z otroki
PDF 213kWORD 61k
Izjava Evropskega parlamenta o preprečevanju trgovine z otroki
P6_TA(2008)0504P6_DCL(2008)0050

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 34 in 35 Konvencije ZN o otrokovih pravicah,

–   ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi,

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju člena 116 svojega Poslovnika,

A.   ker je trgovina z otroki ostaja pereče vprašanje, saj je za prisilno delo ali spolno izkoriščanje prodanih več kot dva milijona otrok na leto,

B.   ker zaradi razvoja novih komunikacijskih tehnologij narašča trgovina z otroki in je ta pojav še težje obvladovati,

C.   ker nacionalni organi in nevladne organizacije v državah članicah še vedno niso učinkoviti v boju proti trgovini z otroki zaradi nezadostnega čezmejnega sodelovanja, pomanjkanja specialističnega usposabljanja in nezadostnega izvajanja sedanjih pravnih norm,

1.   poziva države članice, naj prepoznajo preprečevanje trgovine z otroki kot prednostni cilj v svojih nacionalnih politikah varstva otrok;

2.   poziva Evropski parlament in Svet, naj zagotovita potrebna sredstva v okviru strategije Komisije za spodbujanje in varstvo pravic otrok;

3.   poziva države članice, naj še naprej dejavno sodelujejo in si izmenjujejo znanje in izkušnje s pristojnimi organi EU in nevladnimi organizacijami, da bi preprečile trgovino z otroki in se proti njej borile ter zagotovile ustrezno obravnavo žrtev te trgovine;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to pisno izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Svetu in Komisiji.

Seznam odpisnikov

Adamos Adamou, Vittorio Agnoletto, Alexander Alvaro, Jan Andersson, Georgs Andrejevs, Laima Liucija Andrikienė, Emmanouil Angelakas, Rapisardo Antinucci, Kader Arif, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Jean-Pierre Audy, Margrete Auken, Inés Ayala Sender, Liam Aylward, Pilar Ayuso, Maria Badia i Cutchet, Mariela Velichkova Baeva, Enrique Barón Crespo, Paolo Bartolozzi, Alessandro Battilocchio, Katerina Batzeli, Edit Bauer, Jean Marie Beaupuy, Zsolt László Becsey, Ivo Belet, Irena Belohorská, Monika Beňová, Giovanni Berlinguer, Slavi Binev, Sebastian Valentin Bodu, Herbert Bösch, Guy Bono, Josep Borrell Fontelles, Victor Boştinaru, Costas Botopoulos, Catherine Boursier, Bernadette Bourzai, John Bowis, Sharon Bowles, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Mihael Brejc, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, Jan Březina, Ieke van den Burg, Niels Busk, Cristian Silviu Buşoi, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Mogens Camre, Luis Manuel Capoulas Santos, Marie-Arlette Carlotti, Giorgio Carollo, Paulo Casaca, Michael Cashman, Françoise Castex, Pilar del Castillo Vera, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Alejandro Cercas, Giulietto Chiesa, Ole Christensen, Sylwester Chruszcz, Luigi Cocilovo, Carlos Coelho, Dorette Corbey, Giovanna Corda, Thierry Cornillet, Jean Louis Cottigny, Michael Cramer, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Brian Crowley, Magor Imre Csibi, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Hanne Dahl, Daniel Dăianu, Dragoş Florin David, Chris Davies, Bairbre de Brún, Véronique De Keyser, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Proinsias De Rossa, Marielle De Sarnez, Marie-Hélène Descamps, Harlem Désir, Christine De Veyrac, Mia De Vits, Jolanta Dičkutė, Alexandra Dobolyi, Valdis Dombrovskis, Beniamino Donnici, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Bárbara Dührkop Dührkop, Andrew Duff, Árpád Duka-Zólyomi, Constantin Dumitriu, Lena Ek, Saïd El Khadraoui, Maria da Assunção Esteves, Edite Estrela, Harald Ettl, Jill Evans, Göran Färm, Richard Falbr, Emanuel Jardim Fernandes, Elisa Ferreira, Ilda Figueiredo, Roberto Fiore, Věra Flasarová, Nicole Fontaine, Glyn Ford, Armando França, Duarte Freitas, Urszula Gacek, Kinga Gál, Milan Gaľa, Vicente Miguel Garcés Ramón, Iratxe García Pérez, Jean-Paul Gauzès, Evelyne Gebhardt, Eugenijus Gentvilas, Georgios Georgiou, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Claire Gibault, Adam Gierek, Maciej Marian Giertych, Neena Gill, Robert Goebbels, Bogdan Golik, Bruno Gollnisch, Ana Maria Gomes, Donata Gottardi, Hélène Goudin, Genowefa Grabowska, Martí Grau i Segú, Louis Grech, Nathalie Griesbeck, Lissy Gröner, Elly de Groen-Kouwenhoven, Mathieu Grosch, Françoise Grossetête, Lilli Gruber, Ignasi Guardans Cambó, Pedro Guerreiro, Umberto Guidoni, Zita Gurmai, Catherine Guy-Quint, Fiona Hall, Małgorzata Handzlik, Gábor Harangozó, Malcolm Harbour, Marian Harkin, Joel Hasse Ferreira, Satu Hassi, Anna Hedh, Gyula Hegyi, Erna Hennicot-Schoepges, Edit Herczog, Esther Herranz García, Jim Higgins, Jens Holm, Mary Honeyball, Richard Howitt, Ján Hudacký, Ian Hudghton, Stephen Hughes, Alain Hutchinson, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Iliana Malinova Iotova, Mikel Irujo Amezaga, Carlos José Iturgaiz Angulo, Lily Jacobs, Anneli Jäätteenmäki, Stanisław Jałowiecki, Lívia Járóka, Pierre Jonckheer, Romana Jordan Cizelj, Madeleine Jouye de Grandmaison, Jelko Kacin, Filip Kaczmarek, Gisela Kallenbach, Ioannis Kasoulides, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Piia-Noora Kauppi, Metin Kazak, Glenys Kinnock, Evgeni Kirilov, Ewa Klamt, Wolf Klinz, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Maria Eleni Koppa, Magda Kósáné Kovács, Miloš Koterec, Guntars Krasts, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Ģirts Valdis Kristovskis, Urszula Krupa, Wiesław Stefan Kuc, Sepp Kusstatscher, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, André Laignel, Alain Lamassoure, Stavros Lambrinidis, Alexander Graf Lambsdorff, Vytautas Landsbergis, Esther De Lange, Raymond Langendries, Vincenzo Lavarra, Henrik Lax, Johannes Lebech, Stéphane Le Foll, Roselyne Lefrançois, Bernard Lehideux, Jörg Leichtfried, Jo Leinen, Jean-Marie Le Pen, Katalin Lévai, Janusz Lewandowski, Bogusław Liberadzki, Marie-Noëlle Lienemann, Kartika Tamara Liotard, Pia Elda Locatelli, Eleonora Lo Curto, Antonio López-Istúriz White, Andrea Losco, Patrick Louis, Caroline Lucas, Sarah Ludford, Astrid Lulling, Elizabeth Lynne, Marusya Ivanova Lyubcheva, Jules Maaten, Linda McAvan, Arlene McCarthy, Mary Lou McDonald, Mairead McGuinness, Jamila Madeira, Eugenijus Maldeikis, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Marian-Jean Marinescu, Helmuth Markov, Sérgio Marques, David Martin, Miguel Angel Martínez Martínez, Jan Tadeusz Masiel, Antonio Masip Hidalgo, Marios Matsakis, Maria Matsouka, Mario Mauro, Manolis Mavrommatis, Hans-Peter Mayer, Jaime Mayor Oreja, Manuel Medina Ortega, Erik Meijer, Íñigo Méndez de Vigo, Emilio Menéndez del Valle, Marianne Mikko, Miroslav Mikolášik, Gay Mitchell, Nickolay Mladenov, Viktória Mohácsi, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Eluned Morgan, Luisa Morgantini, Philippe Morillon, Elisabeth Morin, Roberto Musacchio, Cristiana Muscardini, Joseph Muscat, Riitta Myller, Pasqualina Napoletano, Juan Andrés Naranjo Escobar, Cătălin-Ioan Nechifor, Catherine Neris, Bill Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Angelika Niebler, Lambert van Nistelrooij, Vural Öger, Cem Özdemir, Péter Olajos, Jan Olbrycht, Gérard Onesta, Dumitru Oprea, Josu Ortuondo Larrea, Siiri Oviir, Reino Paasilinna, Maria Grazia Pagano, Justas Vincas Paleckis, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Vladko Todorov Panayotov, Pier Antonio Panzeri, Dimitrios Papadimoulis, Atanas Paparizov, Georgios Papastamkos, Neil Parish, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Maria Petre, Rihards Pīks, Józef Pinior, Gianni Pittella, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Zita Pleštinská, Rovana Plumb, Anni Podimata, Zdzisław Zbigniew Podkański, Lydie Polfer, José Javier Pomés Ruiz, Mihaela Popa, Nicolae Vlad Popa, Christa Prets, Pierre Pribetich, Vittorio Prodi, John Purvis, Bilyana Ilieva Raeva, Miloslav Ransdorf, Poul Nyrup Rasmussen, José Ribeiro e Castro, Teresa Riera Madurell, Karin Riis-Jørgensen, Giovanni Rivera, Maria Robsahm, Michel Rocard, Bogusław Rogalski, Zuzana Roithová, Luca Romagnoli, Raül Romeva i Rueda, Dariusz Rosati, Wojciech Roszkowski, Libor Rouček, Martine Roure, Heide Rühle, Eoin Ryan, Guido Sacconi, Aloyzas Sakalas, Katrin Saks, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, María Isabel Salinas García, Antolín Sánchez Presedo, Manuel António dos Santos, Daciana Octavia Sârbu, Christel Schaldemose, Olle Schmidt, Pál Schmitt, György Schöpflin, Inger Segelström, Esko Seppänen, Adrian Severin, Czesław Adam Siekierski, Brian Simpson, Kathy Sinnott, Peter Skinner, Csaba Sógor, Renate Sommer, Søren Bo Søndergaard, María Sornosa Martínez, Jean Spautz, Bart Staes, Grażyna Staniszewska, Gabriele Stauner, Petya Stavreva, Dirk Sterckx, Struan Stevenson, Catherine Stihler, Theodor Dumitru Stolojan, Dimitar Stoyanov, Margie Sudre, Eva-Britt Svensson, József Szájer, István Szent-Iványi, Hannu Takkula, Charles Tannock, Andres Tarand, Britta Thomsen, Marianne Thyssen, Silvia-Adriana Ţicău, Gary Titley, Patrizia Toia, László Tőkés, Ewa Tomaszewska, Witold Tomczak, Jacques Toubon, Antonios Trakatellis, Catherine Trautmann, Kyriacos Triantaphyllides, Evangelia Tzampazi, Feleknas Uca, Vladimir Urutchev, Inese Vaidere, Nikolaos Vakalis, Adina-Ioana Vălean, Johan Van Hecke, Anne Van Lancker, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Ari Vatanen, Yannick Vaugrenard, Riccardo Ventre, Donato Tommaso Veraldi, Bernadette Vergnaud, Kristian Vigenin, Dominique Vlasto, Diana Wallis, Graham Watson, Renate Weber, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Janusz Wojciechowski, Corien Wortmann-Kool, Francis Wurtz, Anna Záborská, Jan Zahradil, Zbigniew Zaleski, Iva Zanicchi, Andrzej Tomasz Zapałowski, Tatjana Ždanoka, Dushana Zdravkova, Roberts Zīle, Gabriele Zimmer, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov