– ob upoštevanju tretjega pododstavka člena 214(2) in člena 215 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 4 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo(1),
– ob upoštevanju odstopa Petra Mandelsona z mesta člana Komisije dne 3. oktobra 2008,
– ob upoštevanju, da je vlada Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske predlagala Catherine Margaret Ashton, Baroness Ashton of Upholland, za članico Komisije,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/779/ES, Euratom z dne 6. oktobra 2008 o imenovanju novega člana Komisije Evropskih skupnosti(2),
– ob upoštevanju predstavitve kandidatke za komisarko pred pristojnim parlamentarnim odborom dne 20. oktobra 2008,
– ob upoštevanju člena 99 svojega Poslovnika,
1. potrjuje imenovanje Catherine Margaret Ashton, Baroness Ashton of Upholland, za članico Komisije za preostanek mandata Komisije do 31. oktobra 2009;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.
– ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,
– ob upoštevanju poročila Evropskega sveta ter izjave Komisije o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o nadzornem okviru EU in ukrepih za zagotavljanje finančne stabilnosti v EU z dne 14. maja 2008, in sklepov Sveta o s tem povezanih vprašanjih z dne 3. junija 2008, 4. decembra 2007 in 9. oktobra 2007,
– ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,
A. ker je EU v kritičnem položaju, kar zadeva finančno krizo, izziv podnebnih sprememb in potrebo po oblikovanju jasnega institucionalnega dogovora,
B. ker se je sedanja finančna kriza, ki so jo sprožila tvegana hipotekarna posojila v Združenih državah in ki med drugim izvira iz časa pretirano ekspanzivne monetarne politike zveznih rezerv ZDA, premajhne preglednosti na finančnih trgih, prevelikega vpliva finančnih institucij, pomanjkljivega nadzora finančnih trgov, slabe kakovosti ocen in napačnih predvidevanj glede razvoja cen nepremičnin, zaradi čedalje tesneje povezanih trgov razširila po vsem svetu,
C. ker so inovacije finančnih trgov lahko uporabne, vendar morajo biti taki finančni proizvodi pregledni in jih je treba urediti, da se zagotovi pravo ravnotežje med učinkovitostjo in stabilnostjo, ter ker morajo finančni trgi služiti dejanskemu gospodarstvu,
D. ker obstoječi instrumenti niso uspeli zajeziti učinka finančne krize, tako da bi kar se da zmanjšali kolektivne stroške ter preprečili tveganje, in ker je treba na ravni EU zagotoviti dosleden nadzor vse bolj povezanih evropskih finančnih trgov; ker kljub vsemu finančna stabilnost in krizno upravljanje vključujeta širši niz akterjev, ne zgolj nadzornike,
E. ker v sklepih Evropskega sveta glede finančne krize ni omenjen Evropski parlament kot sozakonodajalec pri izvajanju odločitev Evropskega sveta,
F. ker je parlamentarni postopek za ratifikacijo Lizbonske pogodbe zaključilo 24 držav članic; ker so institucionalne reforme iz Lizbonske pogodbe nujno potrebne za zagotovitev nemotenega in uravnoteženega delovanja Evropske unije s popolnim demokratičnim nadzorom,
G. ker je zaradi pomembnih političnih dogodkov v letu 2009, zlasti evropskih volitev ter oblikovanja nove Evropske komisije, potrebna jasnost o tem, katere institucionalne določbe se bodo uporabljale,
H. ker ima EU pomembno vlogo v svetovnem merilu pri boju proti podnebnim spremembam, tako s svojim vodenjem v mednarodnih pogajanjih kot z znatnimi znižanji, h katerim se je EU obvezala v 27 državah članicah; ker se je v zvezi s tem Evropski svet 8. in 9. marca 2007 zavezal, da bo do leta 2020 dosegel vsaj 20 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter da bo ta cilj povišal na 30 % v primeru sprejetja celovitega mednarodnega sporazuma,
I. ker je boj proti podnebnim spremembam eno glavnih vprašanj in ciljev Evropske unije ter ga je treba obravnavati s celostnim pristopom na mednarodni ravni,
J. ker izpolnjevanje ciljev lizbonsko-göteborške strategije ter sprejetje svežnja predlogov za podnebne spremembe in energetiko zahtevata dolgoročne naložbe in ker mora biti vloga Evropske investicijske banke (EIB) pri tem še dodatno okrepljena,
Makroekonomski vpliv globalne finančne krize na dejansko gospodarstvo
1. odločno poudarja, kako pomembno je, da se evropska makroekonomska politika odzove hitro in zelo usklajeno, da bi ponovno oživila svetovno gospodarsko rast; vseeno ugotavlja, da se ne smejo ogroziti načela pakta za stabilnost in rast ter da bi si morale države članice prizadevati za konsolidacijo proračuna;
2. je zelo zaskrbljen zaradi razmer na finančnih trgih in poziva, da je treba dodatno okrepiti usklajeno delovanje, da bi ponovno vzpostavili zaupanje v trge;
3. pozdravlja sklepe Evropskega sveta, ki je ratificiral ukrepe, za katere se je dne 12. oktobra 2008 odločila euroskupina, kot prvi pomembni in usklajeni korak k obnovitvi zaupanja v trge, spodbuditvi medbančnih posojil in krepitvi lastnih sredstev bank, da bi lahko še naprej posojale podjetjem in gospodinjstvom; se strinja, da so bili ti ukrepi potrebni za zajezitev sedanje finančne krize;
4. meni, da je nujno, da države članice pokažejo odločno zavezanost in sposobnost učinkovitega upravljanja krize za ponovno vzpostavitev stabilnih tržnih razmer, saj je to bistveno za zaupanje, meni, da prvo srečanje voditeljev držav in vlad euroobmočja, ki sprejemajo odločitve v takšni sestavi, zahteva nadaljnji razvoj;
5. ugotavlja, da ta kriza ne vpliva le na finančne trge, ampak tudi na sposobnost preživetja podjetij, delovna mesta, osebne finance ter mala in srednje velika podjetja, ter da bi bile posledice nepredstavljive, če nacionalni organi, Evropska centralna banka (ECB) ter druge centralne banke ne bi uvedli ukrepov za povrnitev zaupanja v finančni sistem;
6. poudarja potrebo po ukrepanju v zvezi s finančno stabilnostjo in sistemskim tveganjem; poziva Komisijo in Svet, da ponovno oživita lizbonski program in da prilagodita nacionalne programe reforme držav članic v času izkrivljanj na gospodarskem področju pa vse do konca leta, da se zavarujejo delovna mesta in dohodki državljanov EU;
7. je prepričan, da potrebujemo trajnostno in v rast usmerjeno makroekonomsko okolje; opozarja, da je izjemno pomembno, da imajo državljani ter mala in srednje velika podjetja še naprej dostop do posojil, ter da se nadaljujejo naložbe v infrastrukturo v EU, da bi preprečili občuten padec gospodarske rasti in zaposlenosti; poudarja vlogo, ki jo lahko pri tem odigra EIB;
Strategije izhoda iz finančne krize
8. odločno podpira ukrepe, s katerimi bi ponovno dosegli likvidnost trgov, tako da bi bilo podjetjem in posameznikom ponovno na voljo kreditiranje; se zaveda, da je treba davkoplačevalcem zagotoviti, da bo pri vseh ukrepih upoštevana njihova zaskrbljenost, in ugotavlja, da je ponovna vzpostavitev stabilnega finančnega stanja nadvse pomembna za gospodarsko rast v prihodnje; poziva države članice, naj proučijo delovanje sedanjega finančnega sistema, če želijo zares povrniti zaupanje v finančne trge in se spoprijeti s finančno krizo na svetovni ravni;
9. pozdravlja hiter in celovit odziv Komisije v zvezi z uporabo pravil o državni pomoči za ukrepe, sprejete v zvezi s finančnimi institucijami; v zvezi s strogim nadzorovanjem zasilnih ukrepov poziva Komisijo, naj ustanovi interdisciplinarno skupino, ki bo vključevala strokovnjake iz generalnega direktorata za konkurenco, odbore na 3. ravni in evropski sistem centralnih bank, da se združijo znanje in izkušnje in se zagotovi, da se bodo v državah članicah sprejemale uravnotežene, nepristranske in kakovostne odločitve;
10. ceni odločitev Komisije, da bo oblikovala skupino na visoki ravni za pripravo nadzorne strukture, ki bo trdna in vzdržna ter bo zagotavljala boljše medsektorsko in čezmejno povezovanje ter usklajevanje; poudarja, da je treba natančno opredeliti kratkoročni mandat te skupine ter da mora poročati Svetu, Komisiji in Evropskemu parlamentu;
11. odobrava oblikovanje "enote za finančno krizo" in poziva Svet, naj kratkoročno soglaša z načinom njenega delovanja in z njenim sodelovanjem z že ustanovljeno skupino na visoki ravni; močno obsoja, da Parlament vanjo ni bil vključen; podpira vzpostavitev sistema za zgodnje opozarjanje z večjimi pristojnostmi, ki bi ga vodili Komisija in Evropska centralna banka, ki bi imel pooblastila za usklajevanje in izvrševanje ter pri katerem bi morali sodelovati odbori na 3. ravni;
12. odobri sklep Sveta o okrepitvi vloge EIB kot posojilodajalca in posojilojemalca;
13. izraža zaskrbljenost zaradi tveganja na finančnih trgih, do katerega prihaja zaradi velikosti državnih svežnjev podpore, ter meni, da je v interesu davkoplačevalcev in proračunov držav članic, da vsako reševanje finančne institucije z javnimi sredstvi spremljajo javni nadzor, izboljšave v upravljanju, omejevanje plač, povečana odgovornost javnim organom ter naložbene strategije za dejansko gospodarstvo;
Izboljšava pravne ureditve
14. poziva Svet, naj sodeluje s Parlamentom, in Komisijo, naj uporabi svoja pooblastila pri dajanju pobud ter predlaga ukrepe za krepitev regulativnega in nadzornega okvira EU ter reševanja krize na regulativni ravni EU;
15. poudarja, da je treba temeljito preučiti vzroke sedanje finančne krize, zlasti ustreznost nadzora in upoštevanje veljavnih pravil; ponovno poziva k zakonodajnim ukrepom, zlasti ukrepom regulacije in nadzora bank, vloge bonitetnih agencij, listinjenja in pregleda nad njim, skladov tveganega kapitala in drugih vrst novih institucij, vloge vzvodov, zahtev preglednosti, pravil o likvidaciji, kliringa na zunajborznem trgovanju in mehanizmov za preprečevanje kriz; pozdravlja predlog Komisije, da se poviša najnižje zavarovanje depozitov v bankah in ponovno poudarja svojo zavezo, da bo predlog hitro preučil;
16. ponovno poudarja, da je treba okrepiti Lamfalussyjev proces, kot je zahteval v svoji resoluciji z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora(1) , vključno z nadzorom kolegijev nad največjimi čezmejnimi finančnimi skupinami in zagotavljanjem jasnega pravnega statusa in močnejših pristojnosti za odbore na 3. ravni, da se izboljša nadzor v EU in pomaga mednarodnemu dialogu in usklajevanju politik na tem področju;
17. poudarja, da krize, ki presega nacionalne pristojnosti, ne morejo reševati samo nacionalni organi vsak zase, ter da sta pri čezmejnih krizah bistvena sodelovanje in medsebojno zaupanje nadzornih organov; poziva Komisijo in odgovorne nacionalne organe, naj skupaj pripravijo ustrezne predloge za učinkovito reševanje krize, ki bi jih nato Parlament nadalje obravnaval; opozarja na pomen močne usklajenosti na ravni EU, kadar gre za srečanje skupine G8, ter je trdno prepričan o globalnih odgovorih na krizo, ki bi spodbudili vzpostavitev novega mednarodnega finančnega reda z reformo brettonwoodskih institucij;
18. pozdravlja pobudo za čimprejšnjo mednarodno konferenco, na kateri bi razpravljali o regulativnih in nadzornih ukrepih, ki jih je treba uvesti, da bi se odzvali na sedanjo krizo; je prepričan, da mora EU imeti glavno vlogo v razpravi o prihodnosti mednarodne finančne strukture; poziva Evropski svet in Komisijo, naj v ta postopek vključita Parlament;
19. poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog za revizijo Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti(2);
Lizbonska pogodba
20. ponovno izraža , da spoštuje izid irskega referenduma in izid postopka ratifikacije v drugih državah članicah ter meni, da je mogoče odpraviti zadržke, ki jih je izrazilo irsko ljudstvo, da se pred evropskimi volitvami zagotovi rešitev, ki bo sprejemljiva za vse; je pripravljen irski vladi in parlamentu ponuditi kakršno koli pomoč, ki jo utegneta potrebovati, da bi predstavila vrsto predlogov, ki bodo privedli do širšega in bolj informiranega konsenza v irskemu javnemu mnenju o prihodnosti te države v okviru reformirane in okrepljene Evropske unije in ki bodo sprejemljivi za partnerice Irske iz EU;
21. poziva Evropski svet, naj na naslednjem zasedanju opredeli metodo in časovni razpored, ki bosta omogočila dosego tega rezultata;
Energetika in podnebne spremembe
22. meni, da zaradi sedanje mednarodne finančne krize ne bi smeli dvomiti o podnebnih ciljih EU za obdobje po letu 2012; se obvezuje k tesnemu sodelovanju s Svetom in Komisijo, da bi v čim krajšem času dosegli učinkovit in izvedljiv sporazum o svežnju predlogov na področju podnebnih sprememb in energije; poudarja, da je za industrijo EU, njene delavce in potrošnike bistvena natančna ocena ukrepov, s katerimi naj bi dosegli te cilje, zato da se ugotovi, kako bi vplivali na sektorsko in splošno konkurenčnost podjetij EU; opozarja Svet, da gre v tem primeru za postopek soodločanja, kjer je potrebna kvalificirana večina;
23. poziva Svet, naj ohrani predlagane visoko zastavljene cilje, da bi do leta 2020 dosegli zavezujoč 20 % delež trajnostne energije iz obnovljivih virov v skupni končni porabi energije v Skupnosti ter zavezujoč 10 % delež energije iz trajnostnih obnovljivih virov energije v prometnem sektorju v vseh državah članicah;
24. je seznanjen, da je Evropski svet podprl premik v smeri 30 % zmanjšanja izpustov, če bi bil sprejet mednarodni sporazum in pod pogojem, da se druge razvite države zavežejo k primerljivim ciljem zmanjšanja izpustov ter ustrezno prispevajo tudi gospodarsko naprednejše države v razvoju, v skladu z njihovo odgovornostjo in glede na njihove zmogljivosti;
25. opozarja, da je za industrijo EU bistveno, da se za sektorje, ki so najbolj izpostavljeni "premestitvi"/selitvi emisij CO2 in izgubi konkurenčnosti, uvedejo potrebni prilagodljivi ukrepi;
26. opozarja, da so bile ugotovljene možnosti, da bi zajemanje in shranjevanje ogljika pripomoglo k pomembnejšemu zmanjšanju izpustov CO2 v sektorju proizvodnje električne energije in v industrijskih obratih, med drugimi te možnosti priznava medvladni forum o podnebnih spremembah; zato poziva Svet, naj zagotovi ustrezna sredstva, da bo lahko do leta 2015 začelo delovati 12 predstavitvenih projektov, h katerih izgradnji je pozval;
27. poudarja potrebo po vključitvi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (KOM(2007)0856) kot enega od zakonodajnih predlogov v svežnju o podnebnih spremembah in energetiki;
Zanesljivost oskrbe z energijo
28. poziva k močni politični zavezanosti prehodu na gospodarstvo EU z nizkimi emisijami ogljika, s povečano porabo domačih virov, decentralizirano proizvodnjo energije in ukrepi za varčevanje z energijo, da bi se spodbujali obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in drugi viri energije z nizko vsebnostjo ogljika, raznolikost oskrbe z energijo ter da bi se zmanjšala odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, saj je ta premik najbolj logičen odziv na višje cene nafte; se zavzema za to, da bi tem strateškim ukrepom sledile večje finančne obveznosti na področju raziskav in razvoja;
29. poziva Svet in Komisijo, naj odločno sledita priporočilom Parlamenta v zvezi s skupno evropsko zunanjo politike o energiji, zlasti s spodbujanjem enotnosti EU na pogajanjih z dobavitelji energije ter tranzitnimi državami, zaščito interesov EU kot celote, razvijanjem učinkovite diplomacije na področju energetike, sprejemanjem učinkovitejših mehanizmov odzivanja na krizne razmere ter z zagotavljanjem diverzifikacije dobaviteljev energije; poudarja, da je treba zaradi tega sprejeti ustrezno strategijo in zagotoviti vse potrebne instrumente za njeno izvedbo; poziva, da je treba posebno pozornost nameniti vzpostavitvi potrebnih manjkajočih medsebojnih povezav, zlasti v vzhodnem delu Evrope;
30. pozdravlja poziv Sveta h krepitvi in dopolnitvi kritične infrastrukture; poziva Komisijo, naj vzpostavi delovanje vseevropskih energetskih omrežij in prednostni načrt medsebojnega povezovanja, ob tem pa naj ne zanemari infrastrukturo za sprejemanje in shranjevanje utekočinjenega zemeljskega plina; pozdravlja posebno pozornost, s katero se obravnavajo odročne regije EU; poudarja pomembnost nadaljnjega razvoja infrastrukture za medsebojno evropsko povezovanje in omrežne infrastrukture, da se prenesejo na trg vse večje količine vetrne energije z morja; ugotavlja, da bodo za čezmejne povezave potrebni posebni ukrepi, kot sta prednostno dodeljevanje sredstev ali davčne olajšave; ugotavlja, da bo dokončanje manjkajočih povezav v vseevropskih omrežjih izboljšalo zanesljivost oskrbe in prispevalo h končni vzpostavitvi notranjega trga;
31. poudarja potrebo po povečanju sodelovanja s sosednjimi državami iz črnomorske regije v institucionalnem in večstranskem okviru, ki bo vključeval vprašanja v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo in njenega prenosa, ter preglednosti dejavnosti na trgu;
32. izpostavlja, da je varnost oskrbe z energijo prednostna naloga za Evropsko unijo; v zvezi s tem poudarja, da mora razvoj skupnih načrtov EU na področju obnovljivih virov energije imeti ključno vlogo pri zagotavljanju oskrbe z energijo, ob spoštovanju lizbonskih in göteborških ciljev;
33. poudarja, da energetska učinkovitost ni le eno izmed stroškovno najučinkovitejših sredstev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, temveč tudi neposredno pozitivno vpliva na gospodarstvo zaradi nižjih stroškov goriva in večje kupne moči potrošnikov za druge izdelke in storitve; poziva države članice, naj pospešijo izvajanje politike energetske učinkovitosti in veljavne zakonodaje;
34. meni, da je popolnoma delujoč notranji trg bistvenega pomena za varnost oskrbe; ugotavlja, da energetski trg EU še ni dokončno oblikovan in da je popolno delovanje nujno; pozdravlja poziv k dokončanju zakonodajnega svežnja o notranjem energetskem trgu pred koncem parlamentarnega obdobja; poziva Svet, naj na podlagi političnega dogovora, ki je bil dosežen 10. oktobra 2008 na svetu za energijo, začne pogajanja s Parlamentom o tem svežnju;
Evropski pakt o priseljevanju in azilu
35. pozdravlja pobudo francoskega predsedstva o Evropskem paktu o priseljevanju in azilu, kolikor ta spodbuja skladen in uravnotežen pristop k migracijam v okviru svojih dveh ciljev: zagotavljanje zakonitih poti za migracije in istočasno odpravljanje nezakonitih migracij; v zvezi s tem meni, da bi skupna politika priseljevanja morala temeljiti na predpostavki, da so priseljenci posamezni člani družbe in potencialni državljani; meni, da bi si poleg tega države članice morale prizadevati za vzpostavitev jasne in učinkovite politike za družbeno vključitev in integracijo; zato meni, da morajo pakt spremljati konkretni zakonodajni predlogi;
36. se strinja s Svetom, da bi morali z Evropskim paktom o priseljevanju in azilu zagotoviti okvir za delovanje pod okriljem prihodnjih predsedstev;
Nadaljnji ukrepi na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 1. septembra 2008
37. meni, da konfliktov na Kavkazu ni mogoče rešiti z vojaškim posegom ter odločno obsoja dejanja vseh tistih, ki so želeli s prisilo in nasiljem spremeniti razmere v gruzijskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji;
38. opozarja na nesorazmerne vojaške akcije Rusije v Gruziji na začetku avgusta 2008, njen vdor globoko v državo ter enostransko odločitev, da prizna neodvisnost Abhazije in Južne Osetije;
39. poziva Rusijo, naj spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije ter nedotakljivost njenih meja, ki jih priznavajo vse države članice EU;
40. poudarja, da mora EU spremeniti svojo politiko do Rusije, če ta ne bo izpolnjevala svojih obveznosti v skladu s sporazumoma z dne 12. avgusta in 8. septembra 2008;
41. pozdravlja stališče Sveta o razmerah v Gruziji; ponovno opozarja na obveznosti iz sporazumov z 12. avgusta in 8. septembra 2008; poudarja, da je umik ruskih čet z območij, ki mejijo na Južno Osetijo in Abhazijo, nujen dodatni korak; poziva k varni in hitri vrnitvi beguncev, ki bi ga spremljala namestitev opazovalcev EU na terenu; obžaluje neuspeh pogovorov med Rusijo in Gruzijo 15. oktobra 2008 v Ženevi;
42. poleg tega obžaluje, da nadzorni misiji Evropske unije ni dovoljen vstop v separatistični regiji, kjer namerava Rusija namestiti 7600 pripadnikov redne vojske in s tem zamenjati manjšo skupino ruskih mirovnikov, ki so bili razporejeni na ta območja po sporazumih o prekinitvi ognja med leti 1992 in 1994;
43. z veseljem pričakuje rezultate mednarodne konference donatorjev za Gruzijo z 22. oktobra 2008; pozdravlja zavezo Komisije, da bo zagotovila močno politično, finančno in praktično podporo Gruziji; poziva Komisijo, naj predloži in hitro oblikuje ukrepe za obnovo konfliktnih območjih ter naj okrepi humanitarno pomoč, da bi ljudi, ki jih je vojna prizadela, preselila in jim še pred zimo našla zavetje;
44. ugotavlja, da je treba ostala vprašanja reševati na mednarodni mirovni konferenci v Ženevi, zlasti v zvezi z razmerami v Južni Osetiji in Abhaziji in njuno prihodnostjo ter nadaljnjim zadrževanjem ruskih vojaških sil v Ahalgori in Pereviju v Južni Osetiji in v soteski Kodori v Abhaziji, ter da se do takrat odnosi med Evropsko unijo in Rusijo ne morejo popolnoma normalizirati;
45. opozarja ruske oblasti, da je pomembno zagotoviti, da bodo lahko osebe in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito človekovih in državljanskih pravic, v skladu z zavezo, ki jo je Rusija dala Svetu Evrope, delovale nemoteno in brez ustrahovanja;
46. poziva Svet in Komisijo, naj razmislita o možnosti selektivne uporabe instrumenta evropske sosedske politike ter instrumenta za demokracijo in človekove pravice za Belorusijo tako, da se ponudi več pomoči beloruski civilni družbi; poudarja, da mora biti demokratična beloruska opozicija v celoti vključena v dialog med EU in Belorusijo;
47. poziva Svet in Komisijo, naj začneta dialog z beloruskimi organi, ki bo temeljil na pogojnem in postopnem pristopu, z omejitvami, časovnimi razporedi, revizijskimi klavzulami in ustreznimi finančnimi sredstvi;
48. pozdravlja podporo, ki jo je Evropski svet namenil "vzhodnemu partnerstvu", ki ga Komisija ravno oblikuje, da bi okrepila odnose med Evropsko unijo in njenimi vzhodnimi sosedami; poudarja, da mora imeti to partnerstvo oprijemljivo in jasno vsebino, zlasti kar zadeva svobodo gibanja in prosto trgovino, pa tudi zadostna finančna sredstva v proračunu EU;
o o o
49. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2008 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (10599/2/2008 – C6-0327/2008 – 2002/0072(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (10599/2/2008 – C6-0327/2008),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2002)0149),
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2002)0701),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve za drugo obravnavo (A6-0373/2008),
1. odobri skupno stališče;
2. ugotavlja, da je pravni akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;
3. naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;
4. naroči svojemu generalnemu sekretarju, da podpiše akt potem, ko je preverjeno, da so vsi postopki pravilno zaključeni, in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta naroči njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju večletnega programa Skupnosti za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije (KOM(2008)0106 – C6-0092/2008 – 2008/0047(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0106),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 153 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0092/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0404/2008),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. meni, da mora biti referenčni finančni znesek 55 000 000 EUR iz zakonodajnega predloga za izvajanje programa za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2013 v skladu z zgornjo mejo iz podrazdelka 1a večletnega finančnega okvira za obdobje 2007-2013;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. oktobra 2008 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega programa Skupnosti za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1351/2008/ES.)
Spodbujanje uporabe čistih vozil za cestni prevoz ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2008 o spremenjenem predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (KOM(2007)0817 – C6-0008/2008 – 2005/0283(COD))
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0817),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0008/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov ter Odbora za promet in turizem (A6-0291/2008),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. oktober 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/33/ES.)
Spremembe pogojev dovoljenj za promet z zdravili ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2001/82/ES in Direktive 2001/83/ES v zvezi s spremembami pogojev dovoljenj za promet z zdravili (KOM(2008)0123 – C6-0137/2008 – 2008/0045(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0123),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0137/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0346/2008),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. oktobra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2001/82/ES in Direktive 2001/83/ES v zvezi s spremembami pogojev dovoljenj za promet z zdravili
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/53/ES.)
Varstvo potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki časovnega zakupa ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave (KOM(2007)0303 – C6-0159/2007 – 2007/0113(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0303),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0159/2007),
– ob upoštevanju obvez, ki jih je predstavnik Sveta navedel v pismu z dne 24. septembra 2008, o sprejetju predloga, kakor je bil spremenjen, v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov ter mnenj Odbora za promet in turizem in Odbora za pravne zadeve (A6-0195/2008),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. oktobra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2008/122/ES.)
Ocena Sporazuma PNR med EU in Avstralijo
298k
62k
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 22. oktobra 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o obdelavi in posredovanju podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) Evropske unije s strani letalskih prevoznikov avstralski carinski službi (2008/2187(INI))
– ob upoštevanju predloga priporočila Sophie in't Veld v imenu skupine ALDE Svetu o sporazumu med Evropsko unijo in Avstralijo o obdelavi in posredovanju podatkov iz podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) Evropske unije s strani letalskih prevoznikov avstralski Carinski službi (B6-0383/2008),
– ob upoštevanju členov 2, 6, 24, 29 in 38 Pogodbe o Evropski uniji, ki so pravna podlaga za evropsko območje svobode, varnosti in pravice in za mednarodna pogajanja s tretjimi državami in organizacijami o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/651/SVZP/PNZ z dne 30. junija 2008 o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o obdelavi in posredovanju podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) Evropske unije s strani letalskih prevoznikov avstralski Carinski službi v imenu Evropske unije(1), ter ob upoštevanju samega Sporazuma,
– ob upoštevanju dejstva, da je skladno s členom 25 Pogodbe EU navedeni sporazum sedaj začasno zavezujoč le za tiste države članice, ki niso dale izjave, da morajo ravnati v skladu z lastnimi notranjepravnimi postopki, kot so to storile Belgija, Češka republika, Nemčija, Irska, Latvija, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska in Finska(2),
– ob upoštevanju dejstva, da bi se zaradi pravne podlage, izbrane za zgoraj omenjeni Sklep Sveta, namreč člena 38 in 24 Pogodbe EU (slednji se nanaša na zunanje odnose), s členom 21 Pogodbe EU zahtevalo, da se predsedstvo posvetuje s Parlamentom v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi odločitvami skupne zunanje in varnostne politike,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in priporočil glede vprašanju podatkov PNR(3),
– ob upoštevanju člena 8(2) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter členov 3(2) in 6(1) Direktive 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o obveznosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih(4),
– ob upoštevanju osnovnih načel lojalnega sodelovanja med institucijami, na podlagi katerih je treba Parlament v celoti obveščati in se z njim posvetovati, ter ob upoštevanju dejstva, da Komisija oz. Svet sploh nista obvestila Parlamenta o potekajočih pogajanjih, v nasprotju s tem, kar se je dogajalo pri drugih sporazumih, povezanih s PNR, ter celo v prvem krogu pogajanj z Avstralijo v letih 2003 in 2004(5),
– ob upoštevanju dejstva, da bi moral Parlament kljub nepripravljenosti ostalih institucij zavzeti stališče o zadevi, ki vpliva na temeljne pravice državljanov in o kateri trenutno poteka razprava, ali naj se jo uredi z zakonodajo EU,
– ob upoštevanju členov 114(3) in 83(5) ter 94 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0403/2008),
1. na Svet naslovi naslednja priporočila in opažanja:
O postopkovnih vidikih
a)
meni, da postopku, ki je bil uporabljen pri sklenitvi Sporazuma, primanjkuje demokratične legitimnosti, saj v nobeni fazi ni bilo omembe vrednega demokratičnega pregleda ali odobritve s strani Parlamenta; opaža, da Svet rutinsko izbira ta postopek za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki vplivajo na temeljne pravice državljanov Evropske unije;
b)
ugotavlja, da se kljub večkratnim zahtevam Parlament v nobeni fazi ni bil obveščen niti se ni z njim posvetovalo glede sprejetja mandata, vodenja pogajanj ali sklenitve Sporazuma; zato meni, da postopek, ki ga uporablja Svet, ne upošteva načel o lojalnem sodelovanju;
c)
ugotavlja, da se le v desetih od 27 držav članic zahteva odobritev nacionalnega parlamenta, sprememb pa sploh ni mogoče predlagati; meni, da je ta postopek popolnoma neustrezen; poleg tega ugotavlja, da bodo prihodnje spremembe pogojev Sporazuma izvedene brez odobritve nacionalnega parlamenta;
d)
še vedno dvomi o pravni podlagi, ki jo je Svet izbral za mednarodni sporazum, ki je osredotočen izključno na notranje potrebe neke tretje države po varnosti in nima nobene dodane vrednosti za varnost EU, njenih držav članic ali državljanov EU; zato si pridržuje pravico, da poseže v postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti, v primeru da bi tretja stran postavila pod vprašaj legitimnost Sporazuma;
e)
poziva Svet in Komisijo, da pri sprejemanju mandata za pogajanja in sklenitev morebitnih prihodnjih sporazumov o prenosu osebnih podatkov, zlasti pri najnovejših pogovorih z Južno Korejo o prenosu osebnih podatkov, v celoti vključita Parlament in nacionalne parlamente;
O področju uporabe in namenu
f)
opaža, da se v celotnem besedilu Sporazuma omenja širok izbor ciljev ter da se drug ob drugem uporabljajo različni termini:
-
preprečevanje "terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj, ki so po naravi mednarodna, vključno z organiziranim kriminalom (uvod),
-
"strogo za namen preprečevanja in boja proti" terorizmu in z njim povezanimi kaznivimi dejanji (člen 5(1)(i)) ter hudim kaznivim dejanjem, vključno z organiziranim kriminalom, ki so po naravi mednarodna (člen 5(1)(ii)),
-
izogibanje sodnim nalogom ali prijetju zaradi zgoraj navedenih kaznivih dejanj (člen 5(1)(iii)),
-
za zaščito javne varnosti ter za namene kazenskega pregona (uvod),
-
carina, priseljevanje in kriminal (sklicevanja na zadevne akte v uvodu),
-
"tudi v posameznem primeru", kadar je to potrebno za zaščito ključnih interesov posameznika, na katerega se podatki nanašajo, ali drugih oseb, zlasti, če so ti posamezniki ali druge osebe v življenjski nevarnosti oziroma jim grozi huda poškodba (člen 5(2)),
-
veliko tveganje za javno zdravje (člen 5(2)),
-
nadzor in odgovornost javne uprave, vključno z zahtevami v okviru Zakona o svobodi informiranja, Zakona o Komisiji za človekove pravice in enake možnosti, Zakona o zasebnosti, Zakona o vrhovnem revizorju ali Zakona o varuhu človekovih pravic (člen 5(3));
g)
zato meni, da je omejitev namena popolnoma neustrezna ter da je zaradi tega nemogoče ugotoviti, ali so ukrepi upravičeni in sorazmerni; meni, da zaradi naštetih razlogov Sporazum morda ne ustreza standardom EU niti mednarodnim standardom o varstvu podatkov, prav tako pa ni skladen s členom 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zahteva natančno omejitev namena; na podlagi tega ocenjuje, da bi bilo mogoče Sporazum pravno izpodbijati;
O varstvu podatkov
h)
pozdravlja dejstvo, da se bo avstralski Zakon o zasebnosti v celoti uporabljal za državljane EU, je pa zaskrbljen zaradi izjem in izvzetij, zaradi katerih bi lahko bili državljani EU deležni nepopolnega pravnega varstva; meni, da bi moral Sporazum poleg avstralskih zakonov o varstvu podatkov v celoti upoštevati tudi in predvsem zakone EU; vztraja, da zgolj upoštevanje sporazuma ne more nadomestiti formalne ugotovitve o primernosti, in da ni dovolj, da imajo zakoni, politike in načela Evropske unije in Avstralije o zaščiti podatkov skupne temelje;
i)
pozdravlja odločitev, da se skupine podatkov razkrijejo le, če so anonimne;
j)
glede pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo, Sporazum določa, da bo Avstralija zagotovila sistem, ki bo dostopen posameznikom ne glede na njihovo državljanstvo ali državo prebivališča, da bodo lahko uresničevali svoje pravice; kar se tiče informiranja potnikov bi bilo dobrodošlo, če bi bili v avstralski Carinski službi pripravljeni informirati javnost o obdelavi podatkov iz PNR;
k)
z razliko od Sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) s strani letalskih prevoznikov ministrstvu Združenih držav za domovinsko varnost (MDV) (Sporazum PNR iz leta 2007)(6) obstaja določba o mehanizmu za reševanje sporov v primeru, da se pojavi spor med državami podpisnicami avstralskega sporazuma, kadar obstaja precejšnja verjetnost kršenja določb Sporazuma, pa organi EU za varstvo podatkov lahko uporabijo obstoječa pooblastila in prekinejo prenos podatkov, da bi s tem zavarovali posameznike, katerih osebni podatki se obdelujejo;
l)
odobrava udeležbo organov za varstvo podatkov pri skupnem pregledu, vendar obžaluje, da ni bil trdno določen rok za takšen pregled; poziva Komisijo in Svet, naj zahtevata pregled pred junijem 2010 ter naj ugotovitve tega pregleda predstavita Parlamentu;
m)
glede nadaljnjega posredovanja podatkov pozdravlja dejstvo, da so možnosti za nadaljnje posredovanje podatkov omejene, zlasti zato, ker nadaljnje posredovanje podatkov poteka za vsak primer posebej, avstralska Carinska služba pa vodi evidenco o vseh razkritjih;
n)
ugotavlja, da se skladno s členom 2(2) ne sme shraniti nobenih podatkov, v točki 12 priloge pa je omenjeno obdobje hrambe 5,5 let; čeprav je to obdobje krajše kot v sporazumih z Združenimi državami, Parlament meni, da je nemogoče potrditi sorazmernost obdobja hrambe 5,5 let, saj nameni hranjenja podatkov potnikov niso dovolj jasno opredeljeni;
o)
glede občutljivih podatkov ugotavlja, da so pri avstralski Carinski službi izrecno izjavili, da ne želijo in ne potrebujejo občutljivih podatkov, kar sproža vprašanje, zakaj jih druge jurisdikcije, na primer kanadska in ameriška, potrebujejo, ter daje večja zagotovila, da bodo pri avstralski Carinski službi dejansko izločili vse občutljive podatke, ki jih bodo morebiti prejeli; dejstvo, da odgovornost upravljavca podatkov za "prečiščenje" občutljivih podatkov EU nosi prejemnik podatkov, to je avstralska Carinska služba, je skladno s sprejetimi standardi o varstvu podatkov, kot so tisti, ki jih vsebujeta konvencija Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981(7) in Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(8);
p)
vztraja, da je izmenjava diplomatskih not nesprejemljiv način dopolnjevanja seznama služb in agencij, ki lahko dostopajo do podatkov iz PNR;
q)
glede kategorij podatkov, ki se jih posreduje avstralski Carinski službi, obžaluje, da spadajo zahtevani podatki v iste kategorije podatkov kot tisti v omenjenem sporazumu z ZDA iz leta 2007 (34 podatkovnih polj je bilo razvrščenih v 19 kategorij podatkov, zaradi česar je nastal vtis, da se je število prenosljivih podatkov bistveno zmanjšalo, vendar to ne drži); tako široka zbirka podatkov ni upravičena in jo je treba šteti za nesorazmerno;
2. vabi države članice in nacionalne parlamente, ki trenutno pregledujejo navedeni sporazum in/ali sporazum z ZDA (Belgija, Češka republika, Španija, Madžarska, Nizozemska, Poljska), naj upoštevajo zgornja opažanja/priporočila;
3. opozarja Svet, da bi moral biti Parlament v primeru začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe primerno udeležen pri pregledu vseh sporazumov o PNR;
o o o
4. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Avstralije.
Nekatere države članice so sprejele posebne izjave, ki so objavljene v zapisniku Sveta in dostopne na naslednjem naslovu: http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/08/st10/st10439.en08.pdf
Resolucije Parlamenta z dne 13. marca 2003 o prenosu osebnih podatkov s strani letalskih družb v primerih čezoceanskih letov (UL C 61 E, 10.3.2004, str. 381), z dne 9. 10. 2003 o prenosu osebnih podatkov s strani letalskih družb v primerih čezoceanskih letov: stanje pogajanj z ZDA (UL C 81 E, 31.3.2004, str. 105), z dne 31. marca 2004 o osnutku odločbe Komisije, ki ugotavlja ustrezno raven zaščite, ki je zagotovljena za osebne podatke, vključene v evidenco imen letalskih potnikov (PNR), ki je bila posredovana Uradu ZDA za carine in zaščito meja (UL C 103 E, 29.4.2004, str. 665), priporočilo Svetu z dne 7. septembra 2006 o pogajanjih za sklenitev sporazuma z Združenimi državami Amerike o uporabi evidence imen letalskih potnikov (PNR) za boj proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, vključno z organiziranim kriminalom, ter za njihovo preprečevanje (UL C 305 E, 14.12.2006, str. 250), in stališče Parlamenta z dne 7. julija 2005 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o obdelavi izpopolnjenih informacij o potnikih (API)/podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) (OJ C 157 E, 6.7.2006, p. 464).
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve se je seznanil s temi pogajanji tudi na podlagi mnenja delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 glede tega vprašanja. Glej: http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/privacy/docs/wpdocs/2004/wp85_en.pdf
– ob upoštevanju člena 2, zlasti prve alinee, Pogodbe EU in člena 3(1)(j) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju členov 136, 137, 138, 139 in 140 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju členov 12, 39 in 49 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Pogodbe EU, kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo z dne 13. decembra 2007, zlasti člena 3 Pogodbe,
– ob upoštevanju člena 152 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki priznava pomen socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj za razvoj,
– ob upoštevanju členov 27, 28 in 34 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti člena 11 Konvencije,
– ob upoštevanju Evropske socialne listine, zlasti členov 5, 6 in 19 Listine,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o pravnem položaju delavcev migrantov,
– ob upoštevanju Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(1) (direktiva o napotitvi delavcev),
– ob upoštevanju poročila služb Komisije o izvajanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (SEK(2006)0439) (poročilo služb Komisije),
– ob upoštevanju Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev(2) (direktiva o javnih naročilih),
– ob upoštevanju "Montijeve klavzule" iz Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 z dne 7. decembra 1998 o delovanju notranjega trga glede prostega pretoka blaga med državami članicami(3),
– ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(4) (direktiva o storitvah),
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 27. marca 1990 v zadevi C-113/89, Rush Portugesa Ltda proti Office Nationale d'Immigration(5),
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 9. avgusta 1994 v zadevi C-43/93, Vander Elst(6), z dne 23. novembra 1999 v združenih zadevah C-369/96 in 376/96, Arblade(7), z dne 25. oktobra 2001 v združenih zadevah C-49/98, C-50/98, C-52/98, C-54/98, C-68/98 in C-71/98, Finalarte(8), z dne 7. februarja 2002 v zadevi C-279/00, Komisija proti Italiji(9), z dne 12. oktobra 2004 v zadevi C-60/03, Wolff & Müller GmbH(10), z dne 21. oktobra 2004 v zadevi C-445/03, Komisija proti Luksemburgu(11) in z dne 19. januarja 2006 v zadevi C-244/04, Komisija proti Nemčiji(12),
– ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 11. decembra 2007 v zadevi C-438/05, International Transport Workers' Federation in Finish Seamen's Union proti Viking Line ABP(13) (zadeva Viking),
– ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 18. decembra 2007 v zadevi C-341/05, Laval un Partneri Ltd(14),
– ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 3. aprila 2008 v zadevi C-346/06, Rüffert(15),
– ob upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela: konvencije št. 94 o javnih naročilih; konvencije št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic; konvencije št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja; konvencije št. 117 osnovnih ciljih in standardih socialne politike, zlasti IV. dela, in konvencije št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2006 o izvajanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev(16),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2004 o izvajanju Direktive 96/71/ES v državah članicah(17),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(18),
– ob upoštevanju skupnih načel prožne varnosti, ki jih je Evropski svet potrdil dne 14. decembra 2007, ter svoje resolucije z dne 29. novembra 2007 o skupnih načelih prožne varnosti(19),
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0370/2008),
A. ker Pogodba ES priznava temeljne pravice, določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, v ustavah držav članic ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah, kot osnovo, na katero se sklicujeta pravo in praksa Skupnosti,
B. ker Pogodba ES določa niz pomembnih načel in ker je eden od glavnih namenov Skupnosti oblikovanje notranjega trga s socialno razsežnostjo, za katerega je značilna odprava ovir pri prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala med državami članicami,
C. ker je eno od teh načel priznavanje temeljnih ustavnih pravic državljanov, vključno s pravico do ustanavljanja sindikatov, pravico do stavke in pravico do pogajanja o kolektivnih pogodbah,
D. ker so med temeljnimi načeli notranjega trga tudi prost pretok delavcev, pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev,
E. ker v skladu s členom 39 Pogodbe ES prost pretok delavcev vključuje odpravo kakršne koli diskriminacije na podlagi državljanstva med delavci držav članic glede zaposlovanja, plačila in drugih pogojev dela in zaposlovanja,
F. ker so omejitve temeljnih svoboščin po Pogodbi ES možne, če je njihov namen doseganje zakonitih ciljev v skladu s Pogodbo, če so upravičene s prevladujočimi razlogi javnega interesa, če so primerne za dosego zastavljenih ciljev in obsegajo le, kar je nujno za njihovo dosego, ker se smejo v skladu s členom 52 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije vse omejitve uveljavljanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, sprejeti samo, če so sorazmerne in potrebne ter če resnično izpolnjujejo cilje splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali izpolnjujejo potrebo po zaščiti pravic in svoboščin drugih,
G. ker Sodišče pravico do kolektivnega ukrepanja priznava kot temeljno pravico, ki je sestavni del splošnih načel prava Skupnosti; ker bo ta pravica določena tudi v Pogodbah, če bo ratificirana Lizbonska pogodba,
H. ker je Komisija večkrat poudarila pomen obstoječih nacionalnih okvirov zakonodaje o zaposlovanju in kolektivnega pogajanja za varstvo pravic delavcev,
I. ker poročilo Komisije o odnosih med delodajalci in delojemalci v Evropi za leto 2006 kaže, da dobro razvito kolektivno pogajanje lahko pozitivno vpliva na socialno vključenost,
J. ker si v skladu s členom 136 Pogodbe ES Skupnost in države članice "prizadevajo za naslednje cilje: ... izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranjanju izboljšav omogoči njihova uskladitev"; in ker za uresničitev tega cilja člen 140 Pogodbe ES določa, da mora Komisija spodbujati tesno sodelovanje med državami članicami na področju socialne politike, zlasti pri zadevah v zvezi s pravico do združevanja in kolektivnega pogajanja med delodajalci in delavci,
K. ker je v skladu s preambulo direktive o napotitvi delavcev za uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev potreben obstoj lojalne konkurence in ukrepov, ki varujejo spoštovanje pravic delavcev v skladu s pravnim okvirom v zvezi z nacionalno zakonodajo o zaposlovanju ter odnosih med delodajalci in delojemalci v državah članicah,
L. ker direktiva o napotitvi delavcev v uvodni izjavi 12 jasno navaja, da "zakonodaja Skupnosti ne izključuje, da države članice uporabljajo svojo zakonodajo ali kolektivne pogodbe, sklenjene med delodajalci in delavci, za vse osebe, zaposlene, četudi le začasno, na njihovem ozemlju, tudi če ima delodajalec sedež v drugi državi članici" ter da "pravo Skupnosti državam članicam ne prepoveduje, da z ustreznimi sredstvi zagotavljajo upoštevanje takih določb",
M. ker je cilj direktive o napotitvi delavcev – vzpostavitev lojalne konkurence in ukrepov, ki varujejo spoštovanje pravic delavcev – pomemben v dobi, ko je vedno več čezmejnega opravljanja storitev, da se zaščitijo ti delavci ter se hkrati upoštevajo okvir zakonodaje o zaposlovanju in odnosi med delodajalci in delojemalci v državah članicah, pod pogojem, da pri tem ni kršena zakonodaja Skupnosti,
N. ker bi morala v skladu z direktivo o napotitvi delavcev zakonodaja držav članic določiti jedro prisilnih predpisov za minimalno zaščito napotenih delavcev v državi gostiteljici, pri tem pa ne bi smela preprečiti uporabe ugodnejših pogojev dela in zaposlitve za delavce,
O. ker člen 3(8) direktive o napotitvi delavcev omogoča, da se direktiva izvaja bodisi prek zakonodaje ali prek kolektivnih pogodb, ki so bile razglašene za splošno veljavne ali ki na splošno veljajo za vsa podobna podjetja v zadevni industriji ali ki so jih sklenile najbolj reprezentativne organizacije delodajalcev in delavcev na nacionalni ravni in ki se jih uporablja na ozemlju celotne države; ker Sodišče Evropskih skupnosti potrjuje tudi, da lahko države članice na nacionalni ravni prosto izberejo sistem, ki ni izrecno naveden v direktivi o napotitvi delavcev, ker namen te direktive ni uskladitev sistemov za vzpostavitev pogojev dela in zaposlitve v državah članicah,
P. ker so osnovne določbe iz člena 3(1) direktive o napotitvi delavcev sestavljene iz obveznih mednarodnih pravil, o katerih so se skupaj dogovorile države članice; ker so tudi določbe na področju javnega reda iz člena 3(10) sestavljeni iz obveznih mednarodnih pravil, vendar gre za okvirna pravila, v katerih lahko države članice presodijo, kako jih bodo opredelile v nacionalni zakonodaji; ker je uporaba člena 3(10) pomembna za države članice, saj jim omogoča preučitev raznolikosti trga dela, socialne politike in drugih vprašanj, vključno z varstvom delavcev, pri čemer spoštujejo načelo enake obravnave,
Q. ker je mobilnost delavcev veliko prispevala k zaposlovanju, blaginji in združevanju EU in dala državljanom nove priložnosti za razvoj znanja in izkušenj ter doseganje boljšega življenjskega standarda,
R. ker člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah uzakonja pravico do kolektivnega pogajanja in kolektivnega ukrepanja,
S. ker je direktiva o napotitvi delavcev več kot milijonu delavcev omogočila delo v tujini v varnih in zaščitenih pogojih brez težav ali sporov,
T. ker sta enotna uporaba in uveljavljanje določb direktive o napotitvi delavcev bistvenega pomena za doseganje njenih ciljev, zlasti upoštevanje veljavne ureditve kolektivnih pogajanj v državah članicah,
U. ker člen 3(1)(a) direktive o storitvah jasno navaja, da ne nadomešča direktive o napotitvi delavcev in ne posega vanjo,
V. ker je bilo v zvezi s prostim pretokom blaga v Uredbo (ES) št. 2679/98 vključena naslednja klavzula (to je Montijeva klavzula): člen 2: "Te uredbe ni mogoče razlagati v smislu, da na kakršenkoli način vpliva na uveljavljanje temeljnih pravic, priznanih v državah članicah, vključno s pravico ali svobodo do stavke. Te pravice lahko vključujejo tudi pravico ali svobodo do drugih ukrepov, zajetih v posebnih sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah",
W. ker člen 1(7) direktive o storitvah določa: "Ta direktiva ne vpliva na uveljavljanje temeljnih pravic, kakor so priznane z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti. Prav tako ne vpliva na pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do stavke in ukrepanja sindikatov v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami, ki spoštujejo zakonodajo Skupnosti",
X. ker je Evropski svet določil načela za oblikovanje modelov trga dela poleg visoke ravni varnosti ter prožnosti (t. i. "model prožne varnosti"); ker se priznava, da pomemben del uspešnega modela prožne varnosti vključuje močne socialne partnerje z veliko prostora za kolektivna pogajanja,
Y. ker ima Sodišče Evropskih skupnosti pristojnost, da razlaga pravo Skupnosti glede na temeljne pravice in svoboščine ter zagotovi spoštovanje prava pri razlagi in uporabi Pogodbe ES,
Z. ker je v pristojnosti nacionalnih sodišč, da za vsak primer posebej preverijo, ali so izpolnjena merila, ki omogočajo omejitev temeljnih svoboščin, ter ali so skladna s pravom Skupnosti,
AA. ker je pravica do kolektivnega ukrepanja in sklepanja kolektivnih pogodb temeljna pravica in sestavni del splošnih načel prava Skupnosti; ker se v tem kontekstu Sodišče Evropskih skupnosti ne sme sklicevati na izjavo Sveta in Komisije z dne 24. septembra 1996, ki je Parlament kot sozakonodajalec ni sprejel, s čimer bi se razlaga konceptov "javnega reda" in "nacionalnih predpisov, bistvenih za politično ureditev" omejila zgolj na obvezne zakonske predpise,
AB. ker je sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 21. septembra 1999 v zadevi (C-67/96), Albany International BV(20) na področju konkurenčnega prava sindikatom dala znatno mero možnosti za presojo pri vprašanjih trga dela,
AC. ker je bilo ugotovljeno, da so znotraj Sodišča Evropskih skupnosti in med njim ter njegovimi generalnimi pravobranilci v različnih zadevah v zvezi z direktivo o napotitvi delavcev obstajala različna stališča in razlage, zlasti v prej omenjeni zadevah Laval in Rüffert; ker bi bila ob takšnem razhajanju stališč in razlag morda potrebna jasnejša opredelitev ravnotežja med temeljnimi pravicami in svoboščinami,
1. poudarja, da je svoboda opravljanja storitev eden od temeljev evropskega projekta; vendar meni, da bi bilo treba na eni strani upoštevati temeljne pravice in socialne cilje iz Pogodb ter na drugi pravico javnosti in socialnih partnerjev, da zagotovijo nediskriminacijo in enako obravnavanje ter izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev; opozarja, da sta kolektivno pogajanje in ukrepanje temeljni pravici, ki sta priznani tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter da je enako obravnavanje temeljno načelo Evropske unije;
2. meni, da bi moral vsak državljan Unije imeti pravico, da dela kjer koli v Evropski uniji in s tem pravico do enakega obravnavanja; zato obžaluje, da se ta pravica ne uporablja enotno po vsej Uniji; meni, da mora prehodno ureditev, ki še velja, natančno pregledati Komisija, da oceni, ali je dejansko potrebna za preprečevanje izkrivljanja nacionalnih trgov dela, in jo čim prej odpraviti, če ugotovi, da za to ni potrebna;
3. poudarja, da svoboda opravljanja storitev ni v nasprotju s temeljnimi pravicami socialnih partnerjev do spodbujanja socialnega dialoga ter jim ni nadrejena, zlasti ker je to ustavna pravica v več državah članicah; poudarja, da je bil namen Montijeve klavzule zaščititi temeljne ustavne pravice v okviru notranjega trga; hkrati opozarja, da je prost pretok delavcev ena od štirih svoboščin notranjega trga;
4. pozdravlja Lizbonsko pogodbo in dejstvo, da bo Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča; ugotavlja, da bi to vključevalo pravico sindikatov, da se pogajajo in sklepajo kolektivne pogodbe na ustreznih ravneh, v primeru nasprotja interesov pa pravico do kolektivnih ukrepov (na primer stavke) za obrambo svojih interesov;
5. poudarja, da svoboda opravljanja storitev ni pomembnejša od temeljnih pravic, določenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti pravice ukrepanja sindikatov, zlasti ker je to ustavna pravica v več državah članicah; zato poudarja, da prej omenjena sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Rüffert, Laval in Viking dokazujejo, da je treba gospodarske svoboščine, določene v Pogodbah, razlagati tako, da ne posegajo v uveljavljanje temeljnih socialnih pravic, ki so priznane v državah članicah in zakonodaji Skupnosti, vključno s pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter do kolektivnih ukrepov, ter da ne posegajo v neodvisnost socialnih partnerjev pri uveljavljanju teh temeljnih pravic za uresničevanje socialnih interesov in zaščito delavcev;
6. poudarja, da direktiva o napotitvi delavcev omogoča, da javni organi in socialni partnerji določijo za delavce ugodnejše pogoje za delo in zaposlitev v skladu z različnimi tradicijami držav članic;
7. poudarja, da je v uvodni izjavi 22 direktive o napotitvi delavcev navedeno, da direktiva ne vpliva na zakonodajo držav članic v zvezi s kolektivnim ukrepanjem za obrambo poklicnih interesov, kar potrjuje člen 137(5) Pogodbe ES;
8. zato poudarja potrebo po varstvu in krepitvi enakega obravnavanja, enakega plačila za enako delo za enako delovno mesto, kot je določeno v členih 39 in 12 Pogodbe ES; meni, da v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja z državljanstvom delodajalca, delavcev ali napotenih delavcev ni mogoče utemeljiti neenakosti glede delovnih pogojev, plače ali uveljavljanja temeljnih pravic, kot je pravica do stavke;
9. poudarja, da je treba preprečiti negativen vpliv na modele trga dela, ki že lahko združujejo veliko stopnjo prožnosti na trgu dela z visoko ravnijo varnosti, ter nadalje spodbujati ta pristop;
Splošni vpliv
10. ugotavlja, da je horizontalni učinek nekaterih določb Pogodbe ES odvisen od tega, ali so izpolnjeni natančni pogoji, med drugim, da take določbe dajejo pravice posamezniku, ki ima interes v skladu s tako določenimi obveznostmi; izraža zaskrbljenost nad tem, ali je bil horizontalni učinek člena 43 Pogodbe ES ustrezno opredeljen v posebnih okoliščinah sodbah, o katerih je Sodišče Evropskih skupnosti nedavno razsodilo, in meni, da bi se zaradi tega lahko povečalo število zadev pred tem sodiščem;
11. pozdravlja dejstvo, da so po načelih in tradicijah Evropske unije mnoge države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji uvedle visoke standarde za delovne pogoje, ki izboljšujejo dobrobit vseh delavcev in večajo gospodarsko rast in konkurenčnost;
12. meni, da je namen zakonodajalca iz direktive o napotitvi delavcev in direktive o storitvah nezdružljiv z razlagami, ki bi spodbujale nelojalno konkurenco med podjetji; ugotavlja, da bi podjetja, ki podpišejo in izpolnjujejo kolektivne pogodbe, utegnila biti v primerjavi s tistimi, ki tega nočejo storiti, v manj ugodnem konkurenčnem položaju;
13. meni, da sta pravilna uporaba in izvajanje določb direktive o napotitvi delavcev nujna, da se zagotovi doseganje njenih ciljev, zlasti za poenostavitev zagotavljanja storitev ob zagotavljanju ustreznega varstva delavcev, in da se v celoti spoštujejo veljavne ureditve kolektivnih pogajanj v državah članicah, v katere so napoteni delavci v okviru navedene direktive;
14. meni tudi, da se svoboda zagotavljanja čezmejnih storitev na notranjem trgu poveča, če se zagotovi, da se domači in tuji ponudniki storitev pomerijo v enakih gospodarskih razmerah in pogojih na trgu dela na kraju opravljanja storitev;
15. dejavno spodbuja konkurenčnost na podlagi znanja in inovacij, kot je določeno v Lizbonski strategiji;
16. ima pomisleke o uvedbi načela sorazmernosti za ukrepe proti podjetjem, ki pri zanašanju na pravico do ustanavljanja ali opravljanja storitev v tujini namenoma spodkopavajo pogoje za delo in zaposlitev; meni, da o uporabi kolektivnih ukrepov za uveljavitev enakega obravnavanja in zagotovitev dostojnih delovnih pogojev ne bi smelo biti nobenega dvoma;
17. poudarja, da podjetja temeljnih svoboščin Evropske unije ne morejo razlagati kot pravice podjetij, da se izognejo ali zaobidejo nacionalne zakone in prakse na področju sociale in zaposlovanja, kakor tudi ne za nelojalno konkuriranje glede plač in delovnih pogojev; zato meni, da morajo biti čezmejni ukrepi podjetij, ki lahko spodkopljejo pogoje za delo in zaposlitev v državi gostiteljici, sorazmerni in se ne smejo samodejno utemeljevati z določbami Pogodbe ES, na primer o prostem pretoku storitev ali svobodi ustanavljanja;
18. poudarja, da mora pravo Skupnosti spoštovati načelo nediskriminacije; poleg tega še naprej poudarja, da mora zakonodajalec Skupnosti zagotoviti, da se ne ustvarjajo ovire za kolektivne sporazume, na primer za tiste o zagotavljanju enakega plačila za enako delo vseh delavcev na delovnem mestu, ne glede na njihovo državljanstvo ali državljanstvo njihovega delodajalca, v kraju, kjer se opravlja storitev, ali ovire za kolektivno ukrepanje v podporo takšnemu sporazumu, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso;
19. priznava, da je Sodišče Evropskih skupnosti s prej omenjenimi sodbami v zadevah Laval, Rüffert in Luxembourg povzročilo nekaj hudih pomislekov glede tega, kako naj se razlagajo direktive o minimalnem usklajevanju;
20. ugotavlja, da socialni vidiki iz členov 26 in 27 direktive o javnih naročilih državam članicam omogočajo, da ustvarijo pravične konkurenčne pogoje z določitvijo pogojev za delo in zaposlitev, ki bi presegali obvezne predpise za minimalno varstvo;
21. meni, da se zaradi omejene pravne podlage za prost pretok v direktivi o napotitvi delavcev ta direktiva utegne razlagati kot jasno povabilo k nelojalni konkurenci glede plač in delovnih pogojev; zato meni, da bi se pravna podlaga direktive o napotitvi delavcev zato lahko razširila, da bi vključevala sklicevanje na prost pretok delavcev;
22. poudarja, da bi sedanje razmere lahko povzročile, da bi bili delavci v državi gostiteljici pod pritiskom zaradi konkurence za nizke plače; zato meni, da je treba zagotoviti dosledno izvajanje direktive o napotitvi delavcev v vseh državah članicah;
23. opozarja, da je devet držav članic ratificiralo konvencijo št. 94 Mednarodne organizacije dela; obžaluje, da celo odločitve sodišč ne upoštevajo dovolj konvencije št. 94 Mednarodne organizacije dela ter je zaskrbljen, da bi bila uporaba te konvencije v zadevnih državah članicah lahko v nasprotju z uporabo direktive o napotitvi delavcev; poziva Komisijo, naj nujno pojasni te razmere in še naprej spodbuja ratifikacijo te konvencije, da bi še bolj spodbudila uvedbo socialnih določb v predpisih o javnem naročilih, kar je samo po sebi cilj direktive o javnih naročilih;
24. ugotavlja, da ni bilo dokazano, da je mogoče v skladu s konvencijama Mednarodne organizacije dela št. 87 in 98 omejitve pravice do sindikalnega ukrepanja ter temeljnih pravic upravičiti le na podlagi zdravja, javnega reda in drugih podobnih dejavnikov;
Zahteve
25. poziva vse države članice, naj pravilno izvajajo direktivo o napotitvi delavcev; poleg tega poudarja, da so države članice in socialni partnerji pristojni za zakonodajo za trg dela ter pravila v zvezi s pogajanji in kolektivnimi pogodbami; v zvezi s tem poudarja, da je naloga držav članic izboljšati in v celoti uporabljati ukrepe za preprečevanje, spremljanje in izvrševanje, v skladu z načelom subsidiarnosti;
26. meni, da v sedanji zakonodaji Skupnosti obstajajo tako vrzeli kot nedoslednosti ter je bila zato direktiva o napotitvi delavcev razlagana drugače, kot je bil namen zakonodajalca Skupnosti, ki je poskušal poiskati pravično ravnotežje med svobodo zagotavljanja storitev in varstvom pravic delavcev; poziva Komisijo, naj pripravi potrebne zakonodajne predloge, ki bi pripomogli k temu, da si razlage v prihodnje ne bi nasprotovale;
27. zato pozdravlja izjavo Komisije z dne 3. aprila 2008, v kateri se je zavzela, da se bo še naprej spoprijemala s konkurenco na podlagi nizkega socialnega standarda, pa tudi poudarila, da svoboda zagotavljanja storitev ni v nasprotju in nikakor ni pomembnejša od temeljne pravice do stavke in včlanitve v sindikat; spodbuja nemudno izvajanje sklepov Sveta z 9. junija 2008 za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju, preprečevanje prihodnjih težavnih razmer in zlorab ter ustvarjanje zaželenega vzdušja medsebojnega zaupanja; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo tesno sodelovanje med državami članicami, nacionalnimi organi in Komisijo v zvezi s spremljanjem in izmenjavo zgledov najboljše prakse; meni, da bi bil to učinkovit način za boj proti zlorabi;
28. ugotavlja, kako pomembno je, da so pravila o trgu dela EU pregledna in enaka za vse, pa tudi, da različne politične tradicije zelo otežujejo dosego enotnega modela trga dela; zato meni, da bi bilo treba izvesti podrobno presojo vplivov zgoraj navedenih sodb na nacionalni ravni in ob posvetovanju s socialnimi partnerji, kadar posamezne države članice to posebej zadeva;
29. pozdravlja naznanitev Komisije, da je sedaj pripravljena ponovno pregledati vpliv notranjega trga na pravice delavcev in kolektivno pogajanje;
30. predlaga, naj pri tem opravi tudi delni pregled direktive o napotitvi delavcev; meni, da bi bilo treba pregled te direktive opraviti po natančni analizi dejanskih izzivov različnih modelov kolektivnih pogodb na nacionalni ravni; meni tudi, da bi bilo treba pri pregledu, če se to šteje za koristno, še posebej obravnavati vprašanja, kot so veljavni delovni pogoji, višina plač, načelo enakega obravnavanja delavcev v okviru prostega pretoka storitev, spoštovanje različnih modelov dela in trajanje napotitve na delo;
31. meni, da ne bi smeli ogroziti uveljavljanja temeljnih pravic, kot jih priznavajo države članice, konvencije Mednarodne organizacije dela in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravica do kolektivnih ukrepov;
32. poudarja, da mora biti povsem jasno, da direktiva o napotitvi delavcev in druge direktive ne prepovedujejo državam članicam in socialnim partnerjem, da bi zahtevali ugodnejše pogoje za enako obravnavanje delavcev, ter da obstajajo jamstva, da je zakonodajo Skupnosti mogoče izvajati na podlagi vseh obstoječih modelov trga dela;
33. poziva Komisijo, naj izvaja sklepe Sveta v zvezi za čimprejšnjo uvedbo elektronskega sistema za izmenjavo informacij, saj bi to državam članicam omogočilo, da bi se učinkoviteje borile proti zlorabam;
34. poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ukrepe za boj proti zlorabam, zlasti v zvezi z dejavnostmi tistih "podjetij – poštnih nabiralnikov" (angl. letterbox companies), ki v resnici ne opravljajo pravih in učinkovitih dejavnosti v državi sedeža, ampak so bila ustanovljena – včasih jih celo neposredno ustanovi glavni izvajalec v državi gostiteljici – zgolj za poslovanje v državi gostiteljici, da bi zaobšla polno izpolnjevanje pravil in predpisov te države, zlasti kar zadeva plače in delovne pogoje; poziva Komisijo, naj v pravilniku za podjetja v okviru direktive o storitvah določi jasna pravila za boj proti "podjetjem – poštnim nabiralnikom";
35. ponovno potrjuje, da temeljne socialne pravice niso podrejene ekonomskim pravicam v hierarhiji temeljnih pravic; zato poziva k ponovni oceni ravnotežja med temeljnimi pravicami in gospodarskimi svoboščinami v primarni zakonodaji, da se tako pomaga preprečiti dirko k nižjim socialnim standardom;
36. pozdravlja skupno stališče Sveta o novi direktivi za začasno zaposlovanje, ki bi zagotovila nediskriminacijsko obravnavo od prvega dne zaposlitve, če se socialni partnerji ne dogovorijo drugače;
37. poziva Komisijo, naj predstavi dolgo pričakovano sporočilo o nadnacionalnem kolektivnem pogajanju, v katerem se predlaga vzpostavitev pravnega okvira za nadnacionalne kolektivne sporazume;
o o o
38. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
Demokracija, človekove pravice in novi Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Vietnamom
203k
45k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2008 o demokraciji, človekovih pravicah in novem Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Vietnamom
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Vietnamu,
– ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam iz leta 1995,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Vietnam ratificiral leta 1982,
– ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,
A. ker bo drugi krog pogovorov med EU in Vietnamom potekal v Hanoju 20. in 21. oktobra 2008,
B. ker je dne 25. avgusta 2008 v Pododboru za človekove pravice potekala predstavitev o Vietnamu, Laosu in Kambodži,
C. ker je naslednje srečanje trojke EU in Vietnama v okviru dialoga o človekovih pravicah načrtovano decembra 2008,
D. ker člen 1 Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Socialistično republiko Vietnam določa, da je spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel osnova za sodelovanje med pogodbenicami in za določila tega sporazuma ter bistvena sestavina Sporazuma,
E. ker je svoboda zbiranja v Vietnamu zelo omejena: septembra 2008 je vietnamska vlada začela izvajati najstrožje represivne ukrepe v zadnjih desetletjih proti miroljubnim katoliškim protestnikom, ki so sodelovali pri molitvah v Hanoju in zahtevali vrnitev cerkvene lastnine, ki jo je bila zasegla vietnamska vlada,
F. ker je svoboda tiska v Vietnamu zelo omejena: leta 2008 je bilo prijetih ali kaznovanih več vietnamskih novinarjev zaradi poročanja o korupciji med uradniki, 19. septembra 2008 pa je policija prijela in pretepla Bena Stockinga, vodjo hanojske pisarne agencije Associated Press, zaradi prispevka o miroljubnem shodu vietnamskih katolikov v Hanoju,
G. ker so etnične manjšine na visokih planotah severnih in osrednjih predelov še vedno izpostavljene diskriminaciji, odvzemu zemlje in kršitvam verskih in kulturnih svoboščin; ker neodvisne nevladne organizacije in tuji novinarji nimajo neoviranega dostopa do planot v osrednjem delu države, da bi ocenili resnične razmere pripadnikov gorskega plemena Montagnardov, zlasti tistih, ki so bili v domovino prisilno vrnjeni iz Kambodže; ker je bilo od leta 2001 več kot 300 pripadnikov tega plemena obsojenih na zaporno kazen zaradi miroljubnih političnih ali verskih dejavnosti,
H. ker je bil 79-letni Thich Quang Do, Vrhovni vodja Združene budistične cerkve Vietnama in dobitnik Raftove nagrade za zagovornike človekovih pravic za leto 2006, od leta 1982 že večkrat zaprt in je še vedno v hišnem priporu, ponavljajočim se pozivom mednarodne skupnosti, navkljub,
I. ker vietnamska vlada še vedno ni priznala Združene budistične cerkve Vietnama, največje organizacije budistov v Vietnamu,
J. ker Vietnam izvaja zakonodajo, ki omejuje svobodo dostopa do spleta, s filtriranjem in nadzorom vsebin, in so bili številni "spletni disidenti" prijeti zaradi uporabe spleta za razširjanje svojih stališč o človekovih pravicah in demokraciji ali sodelovanja pri razpravah o demokraciji na spletu; ker je bil 10. septembra 2008 spletni pisec in borec za demokracijo Nguyen Hoang Hai, poznan pod psevdonimom Dieu Cay, obsojen na zaporno kazen,
K. ker so pripadniki kmerske etnične manjšine Krom v južnem Vietnamu izpostavljeni verskemu preganjanju in odvzemu zemlje; ker so oblasti od duhovniškega poklica odstavile približno 20 budističnih menihov te manjšine zaradi sodelovanja pri mirnih protestih za večjo versko svobodo februarja 2007 in jih pet obsodile na zaporno kazen; ker so vietnamske oblasti menihu kromske manjšine Timu Sakhornu naložile hišni pripor, potem ko je bil junija 2008 izpuščen iz zapora; ker oblasti uporabljajo pretirano silo proti kromskim kmetom, ki vlagajo peticije za rešitev sporov zaradi zemlje,
1. poudarja, da mora dialog o človekovih pravicah med EU in Vietnamom voditi do znatnega izboljšanja razmer v Vietnamu; poziva Svet in Komisijo, naj ponovno ocenita politiko sodelovanja z Vietnamom, pri čemer naj upoštevata člen 1 Sporazuma o sodelovanju iz leta 1995, ki določa, da sodelovanje temelji na spoštovanju demokratičnih načel in temeljnih pravic;
2. poziva Komisijo, naj oblikuje jasna merila za oceno sedanjih razvojnih projektov v Vietnamu, da se zagotovi spoštovanje določila človekovih pravicah in demokraciji, vsebovanega v zgoraj navedenem Sporazumu;
3. poziva Komisijo in Svet, naj v okviru še vedno trajajočih pogajanj za nov Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Vietnamom, ki bo vključeval jasno določilo o človekovih pravicah in demokraciji, skupaj z mehanizmom za njeno izvajanje, vietnamsko stran opozorita, da mora pred dokončno sklenitvijo Sporazuma prenehati še vedno trajajoče sistematično kršenje demokracije in človekovih pravic, vietnamsko vlado pa pozoveta, naj zlasti
–
kot članica Varnostnega sveta ZN dejavno sodeluje z mehanizmi ZN za človekove pravice, tako da povabi Posebnega poročevalca za svobodno veroizpoved in prepričanje, ki je Vietnam zadnjič obiskal leta 1998, in Delovno skupino za samovoljna pridržanja, ki je to državo zadnjič obiskala leta 1994, naj obiščeta Vietnam; in omogoči uradnikom ZN in posebnim poročevalcem neomejen dostop do vseh regij, vključno z visokimi planotami osrednjih in severnih predelov, kjer bodo lahko opravili razgovore s političnimi in verskimi zaporniki in priprtimi osebami, pa tudi z montagnardskimi prosilci za azil, ki so bili iz Kambodže vrnjeni v Vietnam;
–
nemudoma izpusti vse zapornike ali pridržane zaradi mirnega izražanja političnega ali verskega prepričanja, vključno z več kot 300 montagnardskimi kristjani, pa tudi budistične menihe kmerske manjšine Krom, borce za demokracijo, vlagatelje peticij za pravice glede zemlje, spletne disidente, voditelje sindikatov, katoliške župljane in pripadnike budizma Hoa Hao ter vere Cao Dai;
–
nemudoma zagotovi, da bosta Thich Quang Do in Tim Sakhorn, izpuščena iz hišnega pripora in uživala popolno svobodo;
–
omogoči neodvisnim verskim organizacijam, da svobodno in brez vmešavanja vlade izvajajo verske dejavnosti ter da se neodvisno registrirajo pri vladi, če se bodo za to odločile; vrne cerkveno lastnino in pagode, ki jih je bila odvzela vietnamska vlada, ter ponovno vzpostavi pravni status Združene budistične cerkve Vietnama;
–
razveljavi določbe v vietnamskem pravu, ki kaznujejo različnost mnenja in nekatere verske dejavnosti na podlagi nenatančno opredeljenih zločinov proti "nacionalni varnosti", da s tem zagotovi, da teh zakonov ne bo mogoče uporabljati zoper tiste, ki uresničujejo svoje osnovne pravice do svobode izražanja, zbiranja, združevanja in verskega prepričanja;
–
preneha izvajati cenzuro in nadzor nad domačimi mediji, vključno s spletom in elektronskimi komunikacijami, ter dovoli izdajanje neodvisnih časopisov in revij, ki jih upravljajo zasebniki;
4. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic ASEAN, Generalnemu sekretarju Združenih narodov, Visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice ter vladi in parlamentu Vietnama.