Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0105 – C6-0328/2008 – 2007/0039(CNS))

P6_TA(2008)0528 A6-0416/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0105),

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Republiko Kazahstan,

–   ob upoštevanju člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), členov 55, 57(2), 71, 80(2), 93, 94, 133, 181a in drugega stavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 101 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 6(2) Akta o pristopu Bolgarije in Romunije,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0328/2008),

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve o vlogi Evropske unije v Iraku (A6-0416/2008),

1.   odobri sklenitev Protokola;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Republike Kazahstan.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (KOM(2008)0483 – C6-0305/2008 – 2008/0159(CNS))

P6_TA(2008)0529 A6-0439/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0483),

–   ob upoštevanju členov 171 in 172 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0305/2008),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0439/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o predpisanih oznakah za dvo- ali trikolesna motorna vozila (kodificirana različica) (KOM(2008)0318 – C6-0205/2008 – 2008/0099(COD))

P6_TA(2008)0530 A6-0382/2008

(Postopek soodločanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0318),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0205/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0382/2008),

A.   ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (kodificirana različica) (KOM(2008)0344 – C6-0217/2008 – 2008/0109(COD))

P6_TA(2008)0531 A6-0383/2008

(Postopek soodločanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0344),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 44 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0217/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0383/2008),

A.   ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških sedežih na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih (kodificirana različica) (KOM(2008)0351 – C6-0243/2008 – 2008/0115(COD))

P6_TA(2008)0532 A6-0384/2008

(Postopek soodločanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0351),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0243/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0384/2008),

A.   ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (kodificirana različica) (KOM(2008)0365 – C6-0273/2008 – 2008/0117(CNS))

P6_TA(2008)0533 A6-0387/2008

(Postopek posvetovanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0365),

–   ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0273/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0387/2008),

A.   ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (9196/2008 – C6-0215/2008 – 2008/0048(AVC))

P6_TA(2008)0534 A6-0428/2008

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (9196/2008),

–   ob upoštevanju prošnje Sveta za privolitev Parlamenta v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) v povezavi s členom 61(c) Pogodbe ES (C6-0215/2008),

–   ob upoštevanju členov 75 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A6-0428/2008),

1.   daje privolitev k sklenitvi Konvencije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 o evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila (KOM(2007)0776 – C6-0452/2007 – 2007/0272(COD))

P6_TA(2008)0535 A6-0376/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0776),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0452/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0376/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2008)0609 – C6-0345/2008 – 2008/2286(ACI))

P6_TA(2008)0536 A6-0430/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0609 – C6-0345/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), zlasti točke 28 tega sporazuma,

–   ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1927/2006 z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(2),

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0430/2008),

A.   ker je Evropska unija pripravila primerne zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno pomoč delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in za njihovo ponovno vključevanje na trg dela,

B.   ker mora biti finančna pomoč Evropske unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način, v skladu skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije na usklajevalnem srečanju dne 17. julija 2008,

C.   ker je Italija zaprosila za pomoč v štirih primerih zaradi odpuščanja delavcev v tekstilnem sektorju na Sardiniji, v Piemontu, Lombardiji in Toskani(3),

1.   poziva vpletene institucije, naj si ustrezno prizadevajo, da bi pospešile uporabo sklada, kot je zapisano v omenjeni skupni izjavi, s katero so Evropski parlament, Svet in Komisija potrdili, da je treba ob spoštovanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 zagotoviti hiter postopek sprejemanja sklepov o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji;

2.   odobri sklep, priložen tej resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta in zagotovi njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, vključno s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA: SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(4), zlasti točke 28 tega sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(5), zlasti člena 12(3) te uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker:

1)   je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljnjem besedilu "Sklad") ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, da se jim pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

(2)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev Sklada do letne zgornje meje 500 milijonov EUR,

3)   je Italija predložila štiri vloge za uporabo sredstev Sklada v zvezi z odpuščanjem presežnih delavcev v tekstilnem sektorju, in sicer 9. avgusta 2007 za Sardinijo, 10. avgusta 2007 za Piemont, 17. avgusta 2007 za Lombardijo in 12. februarja 2008 za Toskano, Te vloge izpolnjujejo zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006.

4)   je treba zato uporabiti sredstva Sklada, da bo zagotovljen finančni prispevek za te vloge –

SKLENILA:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi vsota 35 158 075 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, XX. novembra 2008

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1. (3) Zadeve EGF/2007/005/IT/Sardinija, EGF/2007/006/IT/Piemont, EGF/2007/007/IT/Lombardija in EGF/2008/001/IT/Toskana . (4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (5) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o zahtevi za odvzem imunitete Franku Vanheckeju (2008/2092(IMM))

P6_TA(2008)0537 A6-0421/2008

Evropski parlament,

-   ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Franku Vanheckeju, ki jo je na zahtevo državnega tožilca v Dermondeju vložil minister za pravosodje Kraljevine Belgije, in je bila 10. aprila 2008 razglašena na plenarnem zasedanju,

-   po zagovoru Franka Vanheckeja, v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,

-   ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, pa tudi člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

-   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),

-   ob upoštevanju členov 58 in 59 belgijske ustave,

-   ob upoštevanju členov 6(2) in 7 svojega Poslovnika,

-   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0421/2008),

1.   se odloči, da Franku Vanheckeju odvzame imuniteto;

2.   naroči predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje ustreznim organom Kraljevine Belgije.

(1) Zadeva št. 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru, ECR 1964, str. 383, in Zadeva št. 149/85 Wybot proti Faureju in drugim, ECR 1986, str. 2391.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o zahtevi za odvzem imunitete Massimu D'Alemi (2008/2298(IMM))

P6_TA(2008)0538 A6-0422/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Massimu D'Alemi, ki jo je posredovalo državno tožilstvo v Milanu 30. maja 2008, in ki je bila na plenarnem zasedanju razglašena 16. junija 2008,

–   ob upoštevanju člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, pa tudi člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),

–   ob upoštevanju členov 6 in 7 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0422/2008),

1.   odloči, da ne dovoli uporabe zadevnih posnetkov prestreženih telefonskih pogovorov in da ne odvzame imunitete poslancu Massimu D'Alemi;

2.   naroči svojemu predsedniku, da ta sklep in poročilo pristojnega odbora Parlamenta nemudoma posreduje pristojnim italijanskim organom.

(1) Zadeva št. 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru, ECR 1964, str. 383, in Zadeva št. 149/85 Wybot proti Faureju in drugim, ECR 1986, str. 2391.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o varstvu potrošnikov: izboljšanje izobraževanja potrošnikov in osveščenosti o posojilih in financah (2007/2288(INI))

P6_TA(2008)0539 A6-0393/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2007 o finančnem izobraževanju (KOM(2007)0808),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije o maloprodajnih finančnih storitvah na enotnem trgu (KOM(2007)0226),

–   ob upoštevanju stališča iz druge obravnave z dne 16. januarja 2008 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005-2010) – Bela knjiga (2),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0393/2008),

A.   ker se na eni strani finančni trgi hitro razvijajo, postali so zelo dinamični in vedno bolj zapleteni, na drugi strani pa so spremembe v družbi in drugačen življenjski stil ustvarili potrebo po zdravem upravljanju zasebnih finančnih sredstev in potrebo po rednem prilagajanju zasebnih finančnih sredstev, da bodo tako ustrezali novemu delu in družinskim okoliščinam,

B.   ker bi moralo biti dvigovanje stopnje finančne pismenosti potrošnikov prednostna naloga oblikovalcev politik tako v državah članicah kot na evropski ravni, ne samo zaradi koristi za posameznike ampak tudi zaradi koristi, ki jih prinaša družbi in gospodarstvu, kot so zmanjševanje ravni slabega dolga, povečano varčevanje, povečana konkurenca, primerna uporaba zavarovalniških proizvodov in primerno pokojninsko zavarovanje,

C.   ker so študije pokazale, da potrošniki radi precenijo svoje znanje glede finančnih storitev in jih je treba seznaniti z dejstvom, da niso tako finančno pismeni, kot mislijo, ter o posledicah tega,

D.   ker lahko visokokakovostni programi finančnega izobraževanja, ki so ciljno usmerjeni in, kjer se zdi primerno, kolikor je mogoče prilagojeni osebnim potrebam, lahko prispevajo k dvigovanju finančne pismenosti in tako potrošnikom omogočijo možnost osveščene izbire in posledično lahko prispevajo k učinkovitemu delovanju finančnih trgov,

E.   ker je pomembnost čezmejnih finančnih storitev vse večja, Komisija pa bi morala sprejeti pobude na ravni EU za spodbujanje čezmejnih in, kjer je potrebno, primerljivih informacij o finančnem izobraževanju,

F.   ker je treba posebno pozornost nameniti izobraževalnim potrebam ranljivih potrošnikov in tudi tistih mladih potrošnikov, ki se soočajo z odločitvami, ki bodo vplivale na njihove gospodarske možnosti skozi celo življenje,

G.   ker je raziskava pokazala, da so tisti, ki so se naučili osnovnih vidikov osebnih financ že v zgodnjih letih, bolj finančno pismeni; ker je finančno izobraževanje tesno povezano z učenjem osnovnih znanj (matematika in branje),

1.   pozdravlja pobudo Komisije na področju finančnega izobraževanja potrošnikov, zlasti nedavno oblikovanje strokovne skupine o finančnem izobraževanju, ter namen Komisije, da objavi spletno podatkovno bazo, ki bo vsebovala sheme finančnega izobraževanja in raziskave v EU; meni, da mora imeti strokovna skupina jasne odgovornosti in pristojnosti; predlaga, da se strokovno skupino zaprosi zlasti za preučitev dodane vrednosti in najboljših praks finančnega izobraževanja v EU in čezmejnih finančnih storitev;

2.   poudarja, da je cilj izobraževanja in obveščanja potrošnikov na področju financ in kredita izboljšati osveščenost potrošnikov o gospodarskih in finančnih razmerah, da bi razumeli ekonomske obveznosti in preprečili nepotrebno tveganje, prezadolženost in finančno izključenost; meni, da jim morata dejavnost usposabljanja in informiranja omogočati neodvisen pristop, ki temelji na njihovi lastni presoji, do finančnih instrumentov, ki so jim na voljo ali jih nameravajo uporabiti;

3.   ugotavlja, da kriza, nastala zaradi tveganih hipotekarnih posojil, ponazarja na eni strani nevarnosti neustrezne informiranosti posojilojemalcev ter nezadostnega razumevanja in poznavanja teh informacij glede njihovih tveganj za insolventnost in prezadolženost na drugi;

4.   poudarja, da osveščeni in izobraženi potrošniki pomagajo krepiti konkurenco, kakovost in inovacije v sektorjih bančnih in finančnih storitev, in opozarja, da lahko izobraženi in samozavestni vlagatelji zagotovijo dodatno likvidnost kapitalskih trgov za naložbe in rast;

5.   poudarja pomen vzpostavljanja stopnje finančne pismenosti v državah članicah in razumevanja dodane vrednosti, ki jo EU lahko zagotovi, kot tudi opredelitve izobraževalnih potreb specifičnih ciljnih skupin v družbi, skladno z vrsto meril kot so starost, prihodek in stopnja izobrazbe;

6.   priznava vlogo zasebnih pobud, industrije finančnih storitev in potrošniških organizacij tako na ravni Skupnosti kot na nacionalni ravni pri opredeljevanju posebnih potreb ciljnih skupin glede finančnega izobraževanja s tem, da opozarjajo na šibke točke in pomanjkljivosti obstoječih izobraževalnih sistemov in nudijo finančne informacije potrošnikom, tudi prek spletnih orodij, medijskih in izobraževalnih kampanj itd. za finančno načrtovanje;

7.   meni, da so programi finančnega izobraževanja najuspešnejši, če so prilagojeni potrebam posebnih ciljnih skupin in, kjer se zdi primerno, prilagojeni osebnim potrebam; meni tudi, da bi morali vsi finančni izobraževalni programi prispevati k bolj zavestnemu in stvarnemu dojemanju finančnih možnosti vsakega posameznika; preučiti bi bilo treba razvoj programov, ki izboljšujejo finančno znanje odraslih;

8.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami na ravni EU oblikuje izobraževalne programe na področju osebnih financ, na osnovi skupnih pravil in načel, ki se jih lahko prilagodi potrebam vseh držav članic, in se jih v njih tudi uporablja, z določanjem meril uspešnosti in spodbujanjem izmenjave najboljših praks;

9.   poudarja, da finančno izobraževanje lahko dopolnjuje, ne more pa nadomestiti skladnih določb za varstvo potrošnikov na področju zakonodaje o finančnih storitvah in urejanja ter strogega nadzora finančnih institucij;

10.   priznava pomembno vlogo, ki jo igra zasebni sektor, zlasti finančne institucije, pri nudenju informacij glede finančnih storitev potrošnikom; vendar poudarja, da mora biti finančno izobraževanje, da bi služilo interesom potrošnika, nudeno na pošten, nepristranski in pregleden način, ter jasno ločeno od reklamnih nasvetov in obvestil; za doseganje tega cilja spodbuja finančne institucije k razvijanju kodeksov ravnanja za svoje uslužbence;

11.   priznava, da je treba vzpostaviti občutljivo ravnovesje med nudenjem znanja potrošnikom, ki ga le-ti rabijo za sprejemanje premišljenih finančnih odločitev, in preveliko količino informacij za potrošnike; daje prednost kakovosti pred količino, na primer visokokakovostnim, dostopnim, konkretnim in lahko razumljivim informacijam, ki so usmerjene v krepitev sposobnosti potrošnika, da se premišljeno in odgovorno odloči;

12.   meni, da so potrebne učinkovite, jasne in razumljive informacije, zlasti v oglaševalskih sporočilih o finančnih instrumentih, ter da morajo finančne institucije dati zadostne predhodne informacije o sklepanju pogodb ter dosledno uporabljati pravila, ki jih določata Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov(3) ter Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah(4), poziva Komisijo, naj na skladen način pripravi namenske zakonodajne predloge za usklajen sistem informiranja in varstva potrošnikov še posebej pri hipotekarnih posojilih (na primer usklajen, preprost in primerljiv Evropski standardizirani informacijski list z enotnimi navedbami letne obrestne mere itd.);

13.   priporoča, da se sheme finančnega izobraževanja osredotočajo na pomembne vidike življenjskega načrtovanja, kot so osnovno varčevanje, dolg, zavarovanje in pokojnina;

14.   poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za spodbujanje dialoga med zainteresiranimi stranmi;

15.   predlaga povečanje proračunske vrstice 17 02 02 za financiranje dejavnosti na ravni EU, ki so namenjene izboljšanju osveščenosti potrošnikov glede finančnega izobraževanja in finančne pismenosti; poziva Komisijo, naj prispeva k dvigovanju osveščenosti na evropski ravni z nudenjem podpore pri organiziranju nacionalnih in regionalnih konferenc, seminarjev ter medijskih kampanj in kampanj za osveščanje, pa tudi izobraževalnih programov s čezmejnim sodelovanjem, zlasti na področju maloprodajnih finančnih storitev in upravljanja dolgov ali posojil gospodinjstev;

16.   poziva Komisijo, naj nadalje razvija in posodablja spletno orodje Dolceta in ponudi to storitev v vseh uradnih jezikih; predlaga, da Komisija na spletno stran Dolceta vključi povezavo do spletne podatkovne baze, ki jo namerava vzpostaviti iz obstoječih regionalnih in nacionalnih shem finančnega izobraževanja; predlaga, naj spletna stran Dolceta vključuje povezave s spletnimi stranmi javnih in zasebnih organov, ki delujejo na področju finančnega izobraževanja, razčlenjene po državah;

17.   poziva Komisijo, naj v pregled potrošniških trgov vključi kazalnike razpoložljivosti in kakovosti finančnega izobraževanja;

18.   poziva Komisijo, naj oblikuje informacijske kampanje za povečanje osveščenosti potrošnikov glede njihovih pravic iz zakonodaje EU na področju nudenja finančnih storitev;

19.   poudarja, da bi morale države članice s podporo Komisije ter v sodelovanju z različnimi družbenimi skupinami in skupinami prebivalstva v državah članicah redno izvajati raziskave glede trenutnih ravni finančne pismenosti prebivalstva, da bi določili prednostna področja dejavnosti in tako zagotovili ustrezno, takojšnje in učinkovito izvajanje programov finančnega izobraževanja v pomoč javnosti;

20.   spodbuja države članice, naj vključijo finančno izobraževanje v programe osnovne in srednje šole, ki jih oblikujejo pristojne ustanove, kar bo imelo za namen razvijanje znanja, ki je potrebno v vsakodnevnem življenju, ter organizirajo sistematična usposabljanja učiteljev glede tega vprašanja;

21.   poudarja potrebo po nenehnem dvosmernem izobraževalnem procesu za obe strani, tako finančne svetovalce kot potrošnike, da bodo zagotovljene točne informacije v skladu z najnovejšimi razvojnimi dosežki v sektorju finančnih storitev;

22.   meni, da učinki sinergije med različnimi izobraževalnimi organizacijami niso zadostno uporabljeni; zato poziva države članice, da oblikujejo omrežja za finančno izobraževanje, v katerih bosta sodelovala tako javni kot zasebni sektor, in spodbudijo sodelovanje ter dialog med vsemi akterji;

23.   spodbuja države članice, naj posebno pozornost posvetijo izobraževalnim potrebam upokojencev in delavcev, ki so na koncu svoje poklicne kariere, ki jim morda grozi finančna izključenost, in tudi mladih na začetku poklicne kariere, ki se soočajo z izzivom, kako naj primerno uporabijo svoj novi prihodek;

24.   poziva države članice, naj oblikujejo programe usposabljanja glede gospodarskih in finančnih storitev za socialne delavce, saj so le-ti v stiku z ljudmi, ki jim grozi revščina ali prekomerni dolg;

25.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0011. (2) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 392. (3) UL L 145, 30.4.2004, str. 1. (4) UL L 133, 22.5.2008, str. 66.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o pregledu stanja potrošniških trgov (2008/2057(INI))

P6_TA(2008)0540 A6-0392/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2008 z naslovom "Spremljanje rezultatov za potrošnike na enotnem trgu: pregled stanja potrošniških trgov" (KOM(2008)0031),

–   ob upoštevanju pregleda notranjega trga št. 16 z dne 14. februarja 2008 (SEK(2008)0076),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2007 o Zeleni knjigi o pregledu pravnega reda o varstvu potrošnikov(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o strategiji potrošniške politike 2007-2013(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o reviziji notranjega trga(3),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2007 z naslovom "Enotni trg za Evropo 21. stoletja" (KOM(2007)0724),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2007 z naslovom "Storitve splošnega interesa, vključno s socialnimi storitvami splošnega interesa: nova evropska zaveza" (KOM(2007)0725), ki spremlja sporočilo o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom" Izvajanje nove metodologije za spremljanje proizvodnih trgov in sektorjev: rezultati prvega sektorskega pregleda" (SEK(2007)1517), ki spremlja sporočilo o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0392/2008),

A.   ker pozdravlja objavo pregleda potrošniških trgov ("pregled"), da se bo notranji trg bolje odzival na pričakovanja in skrbi državljanov,

B.   ker so konkurenčni in uspešno delujoči potrošniški trgi bistvenega pomena za zagotovitev, da državljani zaupajo v notranji trg,

C.   ker je treba pregled dopolniti z drugimi načini spremljanja,

D.   ker naj bi kazalniki v pregledu pomagali pri opredelitvi sektorjev, ki jih je treba podrobno preučiti,

E.   ker bi moral pregled spodbuditi razpravo o vprašanjih potrošniške politike,

F.   ker so študije in analize nacionalnih potrošniških organov in organov, pristojnih za konkurenco, lahko pomembne za nadaljnji razvoj pregleda,

Uvod

1.   poudarja, da je treba državljanom omogočiti, da v celoti izkoristijo prednosti notranjega trga, in meni, da je pregled za to pomembno orodje;

2.   pozdravlja pet glavnih kazalnikov pregleda glede pritožb, stopenj cen, zadovoljstva, zamenjav in varnosti;

3.   poudarja, da je pregled še v povojih in ga je treba nadalje razviti s podrobnejšimi podatki, natančno statistiko in dodatnimi analizami na podlagi različnih kazalnikov;

4.   poudarja, da je treba po dosegu zadovoljive stopnje razvoja petih osnovnih kazalnikov pregleda oblikovati nove kazalnike, da se bo notranji trg bolje odzival na pričakovanja in skrbi državljanov;

5.   poziva Komisijo, naj za cilje iz odstavkov 3 in 4 zagotovi ustrezno financiranje in osebje;

6.   spodbuja Komisijo, naj v svojih službah zagotovi skladen in usklajen pristop, da bo preprečila podvojitev dela in nedosledne rezultate analiz podatkov;

7.   poziva Komisijo, naj v prihodnje preglede vključi lahko razumljiv povzetek ter jasne sklepe in predloge, prevedene v vse uradne jezike Evropske unije;

Oblikovanje kazalnikov

8.   meni, da je treba omejiti skupno število kazalnikov, da bo zagotovljen osredotočen pregled;

9.   meni, da ima kazalnik, povezan s pritožbami, bistven pomen za razumevanje zadovoljstva potrošnikov; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za uskladitev sistema za razvrščanje pritožb, ki ga uporabljajo pristojni organi in zadevne službe za pomoč potrošnikom v državah članicah in na ravni Skupnosti, ter na ravni EU uvedejo bazo podatkov o pritožbah potrošnikov; poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost potrošnikov glede sistemov pritožb in izboljšajo obravnavo pritožb, da bodo gospodarski subjekti lahko nudili širšo izbiro boljših storitev;

10.   poziva Komisijo, naj s sodnimi in izvensodnimi pravnimi sredstvi in z nacionalnimi pravnimi mehanizmi oblikuje kazalnike glede čezmejnih sodnih postopkov in odškodnin za škodo, ki so jo utrpeli potrošniki;

11.   meni, da bi v pregled lahko vključili kazalnike glede usposobljenosti, znanja in starosti potrošnikov (na primer stopnja izobrazbe, računalniško znanje in znanje tujih jezikov); vendar poudarja, da je treba doseči ravnotežje med kazalniki, ki temeljijo na "manj trdnih" podatkih iz potrošniških anket, in tistimi, ki temeljijo na "trdnih" podatkih iz drugih virov;

12.   priznava, da je oblikovanje natančnih in primernih kazalnikov cen zelo zapleteno vprašanje, saj lahko razlike med stopnjami cen povzročajo številni vzroki, te razlike same pa ne pomenijo, da je trg neuspešen; vendar meni, da bi pregled moral vključevati kazalnike cen, saj so cene glavna skrb potrošnikov; kazalniki cen pa so tudi pomembni za spodbujanje razprave in zagotavljanje ozaveščenosti medijev glede pomanjkljivosti pri delovanju trgov; poziva Komisijo, naj upošteva makroekonomsko vzdušje in kupno moč potrošnikov ter cene pred odmero davkov v državah članicah;

13.   pozdravlja prizadevanja za razvoj bolj izpopolnjenih kazalnikov cen, a tudi poziva k uporabi drugih kazalnikov glede uspešnega delovanja trgov, preden bodo opredeljena posebna politična priporočila;

14.   opozarja, da so etične in okoljske skrbi za potrošnike vse bolj pomembne; poziva Komisijo, naj preuči možnost merjenja razpoložljivosti informacij glede teh skrbi na različnih trgih;

Izboljšanje baze podatkov

15.   poudarja pomembnost tesnega sodelovanja med statističnimi uradi držav članic, Eurostatom in drugimi službami Komisije pri zagotavljanju kakovostnih in popolnih številk; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev takšnega sodelovanja;

16.   opozarja, da nacionalni potrošniški organi in organi, pristojni za konkurenco, pogosto izvajajo študije primerov ali imajo druge dokaze glede delovanja različnih trgov, zato poziva Komisijo, naj izhaja iz razpoložljivih nacionalnih podatkov in se dejavno posvetuje z nacionalnimi strokovnjaki pri nadaljnjem razvoju pregleda;

17.   spodbuja države članice, naj raziščejo prednosti vzpostavitve posebnega varuha pravic potrošnikov; ugotavlja, da ima kar nekaj držav članic varuhe pravic potrošnikov na različnih področjih, ki pomagajo potrošnikom pri soočanju z gospodarskimi subjekti;

18.   poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami za evropske informacijske centre za potrošnike zagotovijo več sredstev in ustrezno število zaposlenih, da bodo uspešno reševali vse večje število čezmejnih pritožb potrošnikov in skrajšali čas za obravnavo teh pritožb;

Večja ozaveščenost

19.   poziva Komisijo in države članice, naj povečajo ozaveščenost glede pregleda, med drugim naj zagotovijo, da bo lahko dostopen in prepoznaven na različnih spletnih straneh, in povečajo prizadevanja za promocijo pregleda v medijih, javnih organih in potrošniških organizacijah;

Odnosi pri pregledu notranjega trga

20.   meni, da pregleda notranjega in potrošniških trgov prispevata k spodbujanju izboljšanega notranjega trga, ki bo koristil državljanom in potrošnikom;

21.   pozdravlja namen Komisije, da zagotovi boljše obveščanje o notranjem trgu, in meni, da sta omenjena pregleda pomemben korak v tej smeri;

22.   poudarja, da sta pregleda medsebojno povezana in da je pomembno spodbujati njun skladen razvoj, a imata kljub temu različne ciljne skupine in morata zato ostati ločena z različno paleto kazalnikov;

23.   meni, da bi bilo treba redno izvajati revizijo uporabljenih kazalnikov kot tudi odnosov med pregledoma, da bosta prilagojena razvoju notranjega trga;

o
o   o

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 187 E, 24. 7. 2008, str. 231 (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0211. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0421.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Direktive Sveta o splošnem režimu za trošarino (KOM(2008)0078 – C6-0099/2008 – 2008/0051(CNS))

P6_TA(2008)0541 A6-0417/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0078),

–   ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0099/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0417/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Za izboljšanje delovanja notranjega trga si je treba še naprej prizadevati za postopno usklajevanje trošarin v Evropski uniji, ob upoštevanju zadev kot so javno zdravje, varstvo okolja in proračun. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 4 (4)  Trošarinsko blago je lahko obdavčeno z drugimi posrednimi davki za posebne namene. Da ne bi ogrozili koristnih učinkov pravil Skupnosti glede posrednih davkov, morajo v takem primeru države članice izpolnjevati nekatere bistvene elemente navedenih pravil. (4)  Trošarinsko blago je lahko obdavčeno z drugimi posrednimi davki za posebne namene. Da ne bi ogrozili koristnih učinkov pravil Skupnosti glede posrednih davkov, morajo v takem primeru države članice izpolnjevati nekatere bistvene elemente navedenih pravil, in sicer tistih, ki zadevajo davčno osnovo, izračunavanje davka, davčne obveznosti in davčni nadzor. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Države članice pri izvajanju te direktive upoštevajo potrebo po zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 9 (9)  Ker je trošarina davek na potrošnjo nekega blaga, se ne sme zaračunavati za trošarinsko blago, ki je bilo uničeno ali nepovratno izgubljeno, ne glede na okoliščine uničenja ali izgube. (9)  Ker je trošarina davek na potrošnjo nekega blaga, se ne sme zaračunavati za trošarinsko blago, ki je bilo nedvomno uničeno ali nepovratno izgubljeno, ne glede na okoliščine uničenja ali izgube. Sprememba 57 Predlog direktive Uvodna izjava 14 (14)  Jasno je treba opredeliti, kdaj je dovoljena brezcarinska prodaja potnikom, ki zapuščajo ozemlje Skupnosti. (14)  Še naprej bi morala biti dovoljena brezcarinska prodaja potnikom, ki zapuščajo ozemlje Skupnosti po kopnem, če lahko brezcarinske prodajalne na njenih mejah državam članicam zagotovijo, da izpolnjujejo vse pogoje za preprečevanje morebitne utaje, izogibanja ali zlorabe. Sprememba 58 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)  Potniki, ki potujejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo po zraku ali morju z dokumentom za potovanje, ki dokazuje, da je končni namembni kraj letališče ali pristanišče na tretjem ozemlju ali v tretji državi, lahko koristijo oprostitev plačila trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne. Sprememba 59 Predlog direktive Uvodna izjava 19 a (novo) (19a)  Veljavna pravila za gibanje blaga pod režimom odloga plačila trošarine bi morala pod določenimi pogoji omogočati predložitev celotnega jamstva za zmanjšani znesek trošarine ali da se ne predloži nobenega jamstva. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo) (21a)  Da se zagotovi učinkovito delovanje računalniško podprtega sistema, bi morale države članice v svoje nacionalne aplikacije privzeti enoten nabor in strukturo podatkov, da bi tako zagotovili zanesljiv vmesnik za gospodarske subjekte. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 24 (24)  Določiti je treba postopke, ki se uporabljajo v primeru, ko računalniško podprt sistem ni na voljo. (24)  Določiti je treba postopke, ki se uporabljajo v primeru, ko računalniško podprt sistem zaradi vzrokov, ki so neodvisni ali za njih niso odgovorni subjekti, udeleženi v gibanju trošarinskega blaga, ni na voljo. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 28 a (novo) (28a)  Kadar se za izdelke plača trošarina, ker jih nabavijo fizične osebe za lastno uporabo in jih same prevažajo, bi bilo treba navesti količino trošarinskega blaga. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 36 (36)  Da bi omogočili obdobje prilagoditve elektronskemu nadzornemu sistemu za gibanje blaga z odlogom plačila trošarine, bi morale imeti države članice možnost, da izkoristijo prehodno obdobje, v katerem se tako gibanje lahko še naprej izvaja v skladu s formalnostmi, določenimi v Direktivi 92/12/EGS. (36)  Da bi omogočili obdobje prilagoditve elektronskemu nadzornemu sistemu za gibanje blaga z odlogom plačila trošarine, bi morale imeti države članice možnost, da izkoristijo prehodno obdobje, v katerem se tako gibanje lahko še naprej izvaja v skladu s formalnostmi, določenimi v Direktivi 92/12/EGS. Pri določanju dolžine prehodnega obdobja bi bilo treba upoštevati možnosti dejanske uvedbe računalniško podprtega sistema v posameznih državah članicah. Sprememba 9 Predlog direktive Člen 4 – točka 4 a (novo) (4a) "uvoz trošarinskega blaga" pomeni vnos trošarinskega blaga na območje Skupnosti, razen če za blago ob vstopu na območje Skupnosti velja carinski odložni postopek ali režim oziroma njegova sprostitev iz takšnega carinskega odložnega postopka ali režima; Sprememba 10 Predlog direktive Člen 4 – točka 4 b (novo) (4b) "pooblaščeni prejemnik" pomeni fizično ali pravno osebo, ki ji pristojni organi namembne države članice izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, da prejme trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine in je bilo poslano iz druge države članice; Sprememba 11 Predlog direktive Člen 4 – točka 4 c (novo) (4c) "pooblaščeni pošiljatelj" pomeni fizično ali pravno osebo, ki ji pristojni organi države članice izvoza izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, za pošiljanje trošarinskega blaga, za katerega velja režim odloga plačila trošarine pri sprostitvi v prosti promet v skladu z Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (posodobljeni carinski zakonik)1; _____________ 1 UL L 145, 4.6.2008, str. 1. Sprememba 12 Predlog direktive Člen 4 – točka 4 d (novo) (4d) "imetnik trošarinskega skladišča" pomeni fizično ali pravno osebo, ki ji pristojni organi države članice dovolijo, da proizvaja, predeluje, skladišči, prejema ali odpremlja blago pri svojem poslovanju, če se pod režimom odloga plačila trošarine zahteva za plačilo trošarine odloži; Sprememba 13 Predlog direktive Člen 4 – točka 4 e (novo) (4e) "trošarinsko skladišče" pomeni kraj, kjer imetnik trošarinskega skladišča pri svojem poslovanju trošarinsko blago, za katerega velja režim odloga plačila trošarine, proizvaja, predeluje, skladišči, prejema ali odpremlja pod režimom odloga plačila trošarine, ob upoštevanju nekaterih pogojev, ki jih določijo pristojni organi države članice, v kateri se nahaja trošarinsko skladišče; Sprememba 14 Predlog direktive Člen 4 – točka 4 f (novo) (4f) "kraj uvoza" pomeni kraj, v katerem se nahaja blago, ko je sproščeno v prosti promet v skladu z Uredbo (ES) št. 450/2008. Sprememba 15 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c (c) uvoz trošarinskega blaga. (c) uvoz trošarinskega blaga, vključno z nepravilnim uvozom, razen če se trošarinsko blago takoj po uvozu da v režim odloga plačila trošarine. Sprememba 16 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 4 4.  Trošarinsko blago, ki je popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno, vključno z izgubami, ki so značilne za naravo takega blaga, se ne obravnava, kot da je sproščeno v porabo. 4.  V primeru popolnega uničenja ali nepovratne izgube se pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do popolnega uničenja ali nepovratne izgube zadevnega trošarinskega blaga, predloži zadovoljivo dokazilo. Pristojnim organom je treba predložiti zadovoljivo dokazilo o izgubi ali uničenju trošarinskega blaga. Ko v primeru gibanja pod režimom odloga plačila trošarine ni mogoče določiti, kje je prišlo do popolnega uničenja ali nepovratne izgube, se šteje, da je do tega prišlo v državi članici, v kateri je bilo to odkrito. Za namene prvega pododstavka je blago nepovratno izgubljeno, kadar velja za neuporabno. Države članice lahko določijo, da je za namerno uničenje blaga pod režimom odloga plačila trošarine obvezna predhodna odobritev s strani pristojnih organov. Sprememba 17 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 1.  Če je med gibanjem blaga pod režimom odloga plačila trošarine prišlo do nepravilnosti, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo, in ni mogoče ugotoviti, kje je bilo blago sproščeno v porabo, velja, da je blago sproščeno v porabo v državi članici odpreme. 1.  Če je med gibanjem blaga pod režimom odloga plačila trošarine prišlo do nepravilnosti, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s členom 7(2)(a), in ni mogoče ugotoviti, kje je bilo blago sproščeno v porabo, velja, da je blago sproščeno v porabo v državi članici odpreme, v kateri je bila nepravilnost odkrita, in v času, ko se je to zgodilo. Kadar trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine ne prispe v namembni kraj in zadevna nepravilnost, ki povzroči sprostitev v porabo v skladu s členom 7(2)(a), ni bila odkrita, se šteje, da je bilo blago sproščeno v porabo v državi članici, v kateri je bilo blago odkrito, in v času, ko se je to zgodilo. Če se pred iztekom treh let od datuma, ko se je gibanje začelo v skladu s členom 19(1), ugotovi, v kateri državi članici je bilo blago dejansko sproščeno v porabo, ta država članica o tem obvesti pristojne organe države članice odpreme. Če se pred iztekom treh let od datuma, ko se je gibanje začelo v skladu s členom 19(1), ugotovi, v kateri državi članici je bilo blago dejansko sproščeno v porabo, se šteje, da se je blago sprostilo v porabo v tej državi članici, ki o tem obvesti pristojne organe države članice, v kateri je bilo to odkrito ali v kateri je bilo blago odpremljeno. Če se trošarina pobere v državi članici odpreme, se trošarina vrne ali odpusti takoj, ko so predloženi dokazi, da jo je pobrala druga država članica. Če se trošarina pobere v državi članici odkritja ali odpreme, se trošarina vrne ali odpusti takoj, ko so predloženi dokazi o sprostitvi v porabo v drugi državi članici. Sprememba 18 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Če je z uporabo ustreznega dokaza mogoče brez utemeljenega dvoma ugotoviti, da je med gibanjem blaga pod režimom odloga plačila trošarine prišlo do nepravilnosti, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo, se trošarina plača v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti. Sprememba 19 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Če se lahko dokaže, da je do nepravilnosti prišlo v eni državi članici zaradi sprostitve trošarinskega blaga v porabo in so v zvezi s tem priložene trošarinske znamke namembne države članice, se trošarina poravna v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti samo, če namembna država članica gospodarskemu subjektu povrne trošarino. Sprememba 20 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 b (novo) 2b.  Pri nepravilnostih, kadar namembna država članica ne obračuna trošarine z uporabo davčnih znamk, se trošarina v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti, poravna takoj. Sprememba 21 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 3.  Za namene odstavka 1 nepravilnost pomeni stanje, ko se gibanje ni končalo v skladu s členom 19(2). 3.  Za namene odstavka 1 nepravilnost pomeni stanje, ko se gibanje (razen gibanja iz člena 7(4)) oziroma del gibanja ni končalo v skladu s členom 19(2). Sprememba 22 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – točka e a (novo) (ea) za dobavo v odobreno institucijo za raziskave in razvoj, laboratorij, vladni oddelek ali drugo odobreno stran z namenom preskusa kakovosti, preverjanja pred dajanjem na trg in preverjanja možnega ponarejanja, pod pogojem, da se ne šteje, da gre za komercialne količine zadevnega blaga , kjer: (i) države članice lahko določijo raven "komercialnih količin"; ter (ii) države članice lahko določijo poenostavljene postopke, da olajšajo pretok blaga v skladu s to točko. Sprememba 23 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 2.  Za oprostitve veljajo pogoji in omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica. Države članice lahko odobrijo oprostitve kot vračilo trošarine. 2.  Za oprostitve veljajo pogoji in omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica. Države članice lahko odobrijo oprostitve kot vračilo trošarine. S strani države članice določeni pogoji vračila ne smejo prekomerno ovirati koriščenja oprostitve. Sprememba 54 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Trošarina, vključno s trošarino za naftna olja, se lahko vrne ali odpusti v skladu s postopkom, ki ga določi posamezna država članica. Država članica uporablja enak postopek za domače blago in blago iz drugih držav članic. Sprememba 63 rev. Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 1.  Države članice lahko oprostijo plačilo trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne in ga potniki na poletu ali morski plovbi v osebni prtljagi odnesejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo. 1.  Države članice lahko oprostijo plačilo trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne in ga potniki na poletu ali morski plovbi ali prehodu po kopnem v osebni prtljagi odnesejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo. Sprememba 65 rev. Predlog direktive Člen 13 – odstavek 4 4.  V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve: 4.  V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve: (a) "tretje ozemlje" pomeni ozemlja iz člena 5(2) in (3); (a) "tretje ozemlje" pomeni ozemlja iz člena 5(2) in (3); (b) "brezcarinska prodajalna" pomeni vsako poslovalnico na letališču ali v pristanišču, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določijo pristojni organi, zlasti na podlagi odstavka 3; (b) "brezcarinska prodajalna" pomeni vsako poslovalnico na letališču ali v pristanišču ali na meji s tretjo državo ali tretjim ozemljem, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določijo pristojni organi, zlasti na podlagi odstavka 3; (c) "potnik, ki potuje na tretje ozemlje ali v tretjo državo" pomeni vsakega potnika z dokumentom za potovanje po zraku ali morju, ki dokazuje, da je neposredni namembni kraj letališče ali pristanišče na tretjem ozemlju ali v tretji državi. (c) "potnik, ki potuje na tretje ozemlje ali v tretjo državo" pomeni vsakega potnika z dokumentom za potovanje po zraku ali morju, ki dokazuje, da je končni namembni kraj letališče ali pristanišče na tretjem ozemlju ali v tretji državi, kot tudi vsakega potnika, ki zapusti Skupnost po kopnem. Sprememba 25 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 2 2.  Za proizvodnjo, predelavo in skladiščenje trošarinskega blaga velja, da se opravi pod režimom odloga plačila trošarine, če se te dejavnosti izvajajo v prostorih, za katere je izdano dovoljenje v skladu z odstavkom 3. 2.  Proizvodnja, predelava in skladiščenje trošarinskega blaga, za katerega trošarina še ni plačana, se opravljajo v trošarinskem skladišču. Sprememba 26 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 3 3.  Pristojni organi držav članic izdajo dovoljenje, da se prostori, ki se uporabljajo za proizvodnjo, predelavo in skladiščenje trošarinskega blaga ter za njegov prejem ali odpremo pod režimom odloga plačila trošarine, uporabljajo kot "trošarinska skladišča". črtano Sprememba 27 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavka 2 in 3 Izdaja dovoljenja se ne sme zavrniti zgolj zato, ker ima fizična ali pravna oseba sedež v drugi državi članici in namerava sama upravljati trošarinsko skladišče prek zastopnika ali podružnice v državi članici, kjer se izda dovoljenje. Dovoljenje je v skladu s pogoji, ki jih lahko oblasti določijo zaradi preprečitve kakršnega koli izogibanja ali zlorabe. Vendar izdaja dovoljenja se ne sme zavrniti zgolj zato, ker ima fizična ali pravna oseba sedež v drugi državi članici. Dovoljenje mora zajemati dejavnosti iz člena 14(3). Sprememba 28 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Trošarinsko blago se lahko giba pod režimom odloga plačila trošarine na ozemlju Skupnosti: 1.  Trošarinsko blago se lahko giba pod režimom odloga plačila trošarine med dvema krajema na ozemlju Skupnosti, vključno z gibanjem prek tretje države ali njene regije: Sprememba 29 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka a – točka ii (ii) fizične ali pravne osebe, ki ji pristojni organi namembne države članice izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, da prejme trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine in je poslano iz druge države članice, v nadaljevanju "pooblaščeni prejemnik"; (ii) prostorov pooblaščenega prejemnika; Sprememba 30 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka b (b) od kraja uvoza do katerega koli namembnega kraja iz točke (a), kadar blago odpremi fizična ali pravna oseba, ki ji pristojni organi države članice uvoza za to izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, v nadaljevanju "pooblaščeni pošiljatelj". (b) od kraja uvoza do katerega koli namembnega kraja ali prejemnika iz točke (a), kadar blago odpremi pooblaščeni pošiljatelj. Sprememba 31 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Pristojni organi odpremne države članice zahtevajo pod pogoji, ki jih sami določijo, da se tveganje, ki izhaja iz gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zavaruje z jamstvom, ki ga zagotovi ena ali več izmed naslednjih oseb: 1.  Pristojni organi odpremne države članice zahtevajo pod pogoji, ki jih sami določijo, da se tveganje, ki izhaja iz gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zavaruje z jamstvom, ki ga zagotovi ena ali več izmed naslednjih oseb ali v njihovem imenu: Sprememba 32 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Jamstvo velja na celotnem območju Skupnosti. 2.  Jamstvo velja na celotnem območju Skupnosti in ga lahko zagotavlja: (a) pooblaščena institucija za opravljanje dejavnosti kreditnih institucij v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij1; ali (b) pooblaščeno podjetje za opravljanje zavarovalne dejavnosti v skladu z Direktivo Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja2. _______________ 1 UL L 177, 30.6.2006, str. 1. 2 UL L 228, 11.8.1992, str. 1. Sprememba 33 Predlog direktive Člen 17 a (novo) Člen 17a 1.  Na zahtevo osebe iz člena 17(1) lahko pristojni organi odpremne države članice pod pogoji, ki jih določijo, dovolijo predložitev celotnega jamstva za zmanjšani znesek trošarine ali da se ne predloži nobenega jamstva, pod pogojem, da stran, ki prevzame davčno odgovornost za prevoz, hkrati prevzame tudi odgovornost za prevoz. 2.  Dovoljenje iz odstavka 1 se podeli le osebam, ki: (a) imajo sedež na carinskem območju Skupnosti; (b) imajo dokaz o zagotavljanju jamstva za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine; ter (c) redno zagotavljajo jamstva za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine ali pa carinski organi vedo, da so sposobni izpolniti svoje obveznosti v zvezi s temi postopki. 3.  Ukrepi, ki urejajo postopek podelitve dovoljenj v skladu z odstavkoma 1 in 2, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 40(2). Sprememba 34 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del Pooblaščeni prejemnik, ki ima dovoljenje za namene iz prvega pododstavka, izpolnjuje naslednje zahteve: Začasno pooblaščeni prejemnik, ki ima dovoljenje za namene iz prvega pododstavka, izpolnjuje naslednje zahteve: Sprememba 35 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1 1.  Šteje se, da se je gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine začelo, ko blago zapusti odpremno trošarinsko skladišče ali kraj uvoza. 1.  Šteje se, da se je gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine začelo, ko blago zapusti odpremno trošarinsko skladišče ali kraj uvoza. Trenutek, ko blago zapusti trošarinsko skladišče ali kraj uvoza, se določi s sporočilom dodatne informacije, ki jo pristojnemu organu takoj pošlje pooblaščeni imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni pošiljatelj. Sprememba 36 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 2.  Šteje se, da se je gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine končalo, ko prejemnik prejme pošiljko blaga, ali v primeru iz točke (iii) člena 16(1)(a), ko blago zapusti ozemlje Skupnosti. 2.  Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine se konča: – ko prejemnik prejme pošiljko blaga. Trenutek, ko prejemnik prejme pošiljko blaga, je določen s sporočilom dodatne informacije, ki jo prejemnik ob prihodu blaga nemudoma posreduje pristojnemu organu; –v primeru iz točke (iii) člena 16(1)(a), ko blago zapusti ozemlje Skupnosti ali se vključi v carinski odložni postopek ali režim. Sprememba 37 Predlog direktive Člen 19 a (novo) Člen 19a Veljavna pravila za gibanje blaga pod režimom odloga plačila trošarine pod pogoji, ki jih določijo pristojni organi odpremne države članice, dovoljujejo predložitev celotnega jamstva za zmanjšani znesek trošarine ali da se ne predloži nobenega jamstva, pod pogojem, da stran, ki prevzame davčno odgovornost za prevoz, hkrati prevzame tudi odgovornost za prevoz. Sprememba 38 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 1.  Za trošarinsko blago se šteje, da se giba pod režimom odloga plačila trošarine, če ga spremlja elektronski administrativni dokument, obdelan v skladu z odstavkoma 2 in 3. 1.  Za trošarinsko blago se šteje, da se giba pod režimom odloga plačila trošarine, če ga spremlja elektronski administrativni dokument, obdelan v skladu z odstavkoma 2 in 3. Države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe za uporabo ključne javne infrastrukture na nacionalni ravni in zagotovijo njihovo interoperabilnost. Sprememba 39 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 6 6.  Pošiljatelj sporoči administrativno referenčno oznako osebi, ki spremlja blago. 6.  Odpremljeno blago spremlja tiskana informacija, ki omogoča identifikacijo blaga v gibanju. Oznaka mora biti na voljo ves čas gibanja pod režimom odloga plačila trošarine. Sprememba 40 Predlog direktive Člen 22 Pristojni organ odpremne države članice lahko dovoli pod pogoji, ki jih določi ta država članica, da pošiljatelj z uporabo računalniško podprtega sistema razdeli gibanje energentov pod režimom odloga plačila trošarine v vsaj dve gibanji, če se ne spremeni skupna količina trošarinskega blaga. Pristojni organ odpremne države članice lahko dovoli pod pogoji, ki jih določi ta država članica, da pošiljatelj z uporabo računalniško podprtega sistema razdeli gibanje energentov pod režimom odloga plačila trošarine v vsaj dve gibanji, če: (a) se ne spremeni skupna količina trošarinskega blaga; in (b) se razdelitev opravi na ozemlju države članice, ki tak postopek dovoljuje. Države članice lahko določijo tudi, da se taka delitev ne izvede na njihovem ozemlju. Države članice obvestijo Komisijo, ali in pod katerimi pogoji dovolijo delitev pošiljk na njihovem ozemlju. To informacijo Komisija pošlje drugim državam članicam. Sprememba 41 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Ob prejemu trošarinskega blaga v katerem koli namembnem kraju iz točk (i), (ii) ali (iv) člena 16(1)(a) ali iz člena 16(2) prejemnik pristojnim organom namembne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema takoj predloži poročilo o prejemu blaga, v nadaljevanju "poročilo o prejemu". 1.  Ob prejemu trošarinskega blaga v katerem koli namembnem kraju iz točk (i), (ii) ali (iv) člena 16(1)(a) ali iz člena 16(2) prejemnik pristojnim organom namembne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema najpozneje delovni dan po prejemu predloži poročilo o prejemu blaga, v nadaljevanju "poročilo o prejemu". Sprememba 42 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 3 3.  Pristojni organi odpremne države članice pošljejo pošiljatelju poročilo o izvozu. 3.  Pristojni organi odpremne države članice pošljejo pošiljatelju poročilo o izvozu najpozneje delovni dan po prejemu potrdila, ki potrjuje, da je trošarinsko blago zapustilo ozemlje Skupnosti. Sprememba 43 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 – pododstavka 2 in 3 Ko je sistem ponovno na voljo, pošiljatelj takoj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta. Ta dokument nadomesti papirni dokument iz točke (a) prvega pododstavka takoj, ko je obdelan v skladu s členom 20(3), uporablja pa se postopek v zvezi z elektronskim administrativnim dokumentom. Pošiljke nadaljujejo gibanje v skladu z nadomestnimi postopki, vključno s potrditvijo obračuna, čeprav je elektronski sistem ponovno na voljo v času gibanja. Dokler elektronski administrativni dokument ni obdelan v skladu s členom 20(3), se šteje, da se gibanje izvaja pod režimom odloga plačila trošarine, če ga spremlja papirni dokument. Sprememba 44 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Kadar računalniško podprt sistem ni na voljo, lahko imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni pošiljatelj sporoči informacije iz člena 20(8) ali člena 22 z drugimi komunikacijskimi sredstvi. V ta namen obvesti pristojne organe odpremne države članice v trenutku, ko se spremeni namembni kraj ali ko se začne delitev gibanja. 2.  Kadar računalniško podprti sistem ni na voljo, lahko imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni pošiljatelj sporoči informacije iz člena 20(8) ali člena 22 z drugimi komunikacijskimi sredstvi, ki jih opredelijo države članice. V ta namen obvesti pristojne organe odpremne države članice v trenutku, ko se spremeni namembni kraj ali ko se začne delitev gibanja. Sprememba 45 Predlog direktive Člen 28 Države članice lahko določijo poenostavljene postopke v zvezi z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju. Države članice lahko določijo poenostavljene postopke v zvezi z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju, vključno z možnostjo opustitve zahteve po elektronskem nadzoru takega gibanja. Sprememba 46 Predlog direktive Člen 29 – točka 3 a (novo) (3a) gibanje blaga v skladu s členom 11(1)(ea). Sprememba 47 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2 Za trošarinsko blago razen tobačnih proizvodov, ki jih nabavijo fizične osebe, velja prvi pododstavek tudi v primerih, kadar se blago prevaža v njihovem imenu. črtano Sprememba 48 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Za namene uporabe odstavka 2(e) lahko države članice določijo okvirne količine samo v obliki dokaza. Te okvirne količine ne smejo biti nižje od: (a) za tobačne izdelke: –  400 cigaret, –  200 cigarilosov (cigare, težke največ 3 grame vsaka), –  100 cigar, – tobak za kajenje: 0,5 kilograma; (b) za alkoholne pijače: –  5 litrov žganih pijač, –  10 litrov vmesnih proizvodov, –  45 litrov vina (vključno z največ 30 litrov penečega vina), –  55 litrov piva. Sprememba 49 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 b (novo) 2b.  Države članice lahko tudi določijo, da nastane obveznost za plačilo trošarine v državi članici porabe za nabavo mineralnega olja, ki je že bilo sproščeno v porabo v drugi državi članici, če take proizvode na neobičajen način prevažajo fizične osebe ali kdo drug v njihovem imenu. Neobičajni prevoz lahko vključuje vsak prevoz goriva, razen prevoz v rezervoarjih vozil ali v ustreznih ročkah za rezervno gorivo in prevoz tekočih proizvodov za ogrevanje, razen prevoz v cisternah, uporabljenih v imenu osebe, ki opravlja takšno gospodarsko dejavnost. Sprememba 50 Predlog direktive Člen 34 – odstavek 4 – točka a (a) prijavi se pri davčnih organih odpremne države članice; (a) prijavi se pri davčnih organih odpremne države članice in od teh davčnih organov pridobi identifikacijski dokument; Predloga spremembe 51 in 52 Predlog direktive Člen 37 1.  Brez poseganja v člen 7(1) lahko države članice zahtevajo, da se trošarinsko blago v času, ko je sproščeno v porabo na njihovem ozemlju, ali, v primerih iz prvega pododstavka člena 31(1) in člena 34(1), ko vstopi na njihovo ozemlje, označi z davčnimi oznakami ali nacionalnimi identifikacijskimi znaki, ki se uporabljajo za fiskalne namene. 1.  Brez poseganja v člen 7(1) lahko države članice zahtevajo, da se trošarinsko blago v času, ko je sproščeno v porabo na njihovem ozemlju, ali, v primerih iz prvega pododstavka člena 31(1) in člena 34(1), ko vstopi na njihovo ozemlje, označi z davčnimi oznakami, nacionalnimi identifikacijskimi znaki ali kakršno koli drugo serijsko oznako ali oznako avtentifikacije, ki se uporabljajo za fiskalne namene. 2.  Vsaka država članica, ki zahteva uporabo davčnih oznak ali nacionalnih identifikacijskih znakov iz odstavka 1, jih mora dati na voljo imetnikom trošarinskih skladišč drugih držav članic. 2.  Vsaka država članica, ki zahteva uporabo davčnih oznak ali nacionalnih identifikacijskih znakov ali kakršno koli drugo serijsko oznako ali oznako avtentifikacije iz odstavka 1, jih mora dati na voljo imetnikom trošarinskih skladišč drugih držav članic. 3.  Brez poseganja v kakršne koli določbe, ki jih lahko države članice določijo, da bi zagotovile pravilno izvajanje tega člena in preprečile prevaro, izogibanje ali zlorabo, države članice zagotovijo, da te oznake ali znaki ne ustvarjajo omejitev za prost pretok trošarinskega blaga. 3.  Brez poseganja v kakršne koli določbe, ki jih lahko države članice določijo, da bi zagotovile pravilno izvajanje tega člena in preprečile prevaro, izogibanje ali zlorabo, države članice zagotovijo, da te oznake ali znaki ne ustvarjajo omejitev za prost pretok trošarinskega blaga. Kadar je trošarinsko blago označeno s takimi oznakami ali znaki, mora država članica, ki jih je izdala, vrniti, odpustiti ali sprostiti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takih oznak ali znakov, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici. Kadar je trošarinsko blago označeno s takimi oznakami ali znaki, mora država članica, ki jih je izdala, vrniti, odpustiti ali sprostiti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takih oznak ali znakov, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici. Vendar pa lahko država članica, ki je izdala oznake ali znake, določi, da je treba za povračilo, odpustitev ali sprostitev plačanega ali zajamčenega zneska predložiti dokaz, da so bile te oznake ali znaki odstranjeni ali uničeni. 4.  Davčne oznake ali identifikacijski znaki v smislu odstavka 1 veljajo v državi članici, ki jih je izdala. Te oznake pa lahko države članice medsebojno priznajo. 4.  Davčne oznake, nacionalni identifikacijski znaki ali kakršna koli druga serijska oznaka in oznaka avtentifikacije v smislu odstavka 1 veljajo v državi članici, ki jih je izdala. Te oznake pa lahko države članice medsebojno priznajo. Sprememba 53 Predlog direktive Člen 39 Dokler Svet ne sprejme določb Skupnosti o oskrbi ladij in zrakoplovov, lahko države članice še naprej uporabljajo svoje nacionalne določbe s tega področja. Dokler Svet ne sprejme določb Skupnosti o oskrbi ladij in zrakoplovov, lahko države članice še naprej uporabljajo svoje nacionalne določbe s tega področja. Te nacionalne določbe je treba sporočiti drugim državam članicam, da jih bodo uporabljali njihovi gospodarski subjekti.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi uredb (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike in (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) za vzpostavitev sistema razdeljevanja sadja v šolah (KOM(2008)0442 – C6-0315/2008 – 2008/0146(CNS))

P6_TA(2008)0542 A6-0391/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0442),

–   ob upoštevanju členov 36 in 37 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0315/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0391/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 2 (2)  Cilji SKP, določeni v členu 33 Pogodbe, vključujejo stabilizacijo trgov, zagotavljanje redne preskrbe in zagotavljanje, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah. Te cilje bi izpolnili z zagotavljanjem pomoči Skupnosti za dobavo sadja in zelenjave ter banan učencem v izobraževalnih ustanovah v okviru sistema razdeljevanja sadja v šolah. Poleg tega naj bi sistem pri mladih potrošnikih povzročil, da bi imeli radi sadje in zelenjavo in s tem povečal prihodnjo porabo ter tako spodbudil zaslužke v kmetijstvu, kar je prav tako cilj SKP. Poleg tega se lahko na podlagi člena 35(b) Pogodbe v okviru skupne kmetijske politike predvidijo skupni ukrepi, kot je sistem razdeljevanja sadja v šolah, za pospeševanje porabe nekaterih proizvodov. (2)  Cilji SKP, določeni v členu 33 Pogodbe, vključujejo stabilizacijo trgov, zagotavljanje redne preskrbe in zagotavljanje, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah. Te cilje bi izpolnili z zagotavljanjem pomoči Skupnosti za dobavo kar se da svežega, sezonskega in cenovno dostopnega sadja in zelenjave ter banan s poreklom iz EU in njihovih proizvodov učencem v izobraževalnih ustanovah v okviru sistema razdeljevanja sadja v šolah. Kakor zahteva načelo subsidiarnosti, morajo biti države članice pri določanju ciljne skupine dovolj prilagodljive, kar jim bo omogočilo, da razdeljujejo sadje šolam v zadostni meri in kar najširšemu krogu odjemalcev. Poleg tega naj bi sistem pri mladih potrošnikih povzročil, da bi imeli radi sadje in zelenjavo in s tem bi imel zelo koristen učinek na javno zdravje in na boj proti revščini pri otrocih, povečal bi prihodnjo porabo, z vključevanjem šolarjev, staršev in učiteljev bi ustvaril večstranske učinke ter tako zelo koristno vplival na javno zdravje in spodbudil zaslužke v kmetijstvu, kar je prav tako cilj SKP. Poleg tega se lahko na podlagi člena 35(b) Pogodbe v okviru skupne kmetijske politike predvidijo skupni ukrepi, kot je sistem razdeljevanja sadja v šolah, za pospeševanje porabe nekaterih proizvodov, za kombiniranje z dodatnimi izobraževalnimi prvinami na področju zdravja in prehranjevanja ter za zagotovitev spodbujanja in pospeševanja regionalnih proizvajalcev, zlasti iz gorskih območij. Sprememba 2 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Sistem razdeljevanja sadja v šolah mora biti natančno opredeljen kot pobuda EU, katere namen je boj proti debelosti pri mladih in razvoj njihovega okusa za sadje in zelenjavo. Ob pomoči ustreznih izobraževalnih programov mora služiti tudi večjemu ozaveščanju otrok glede menjave letnih časov med letom. Zato morajo izobraževalni organi prednostno zagotoviti razdeljevanje sezonskega sadja, ob tem pa se odločiti za raznoliko izbiro sadja, da bi otrokom omogočili, da odkrijejo različne okuse. Sprememba 3 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 3 (3)  Poleg tega člen 152(1) Pogodbe zahteva, da "se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi". Jasne zdravstvene prednosti sistema razdeljevanja sadja v šolah so vidiki, ki bi se morali vključiti v izvajanje SKP. (3)  Poleg tega člen 152(1) Pogodbe zahteva, da "se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi". Jasne zdravstvene prednosti sistema razdeljevanja sadja v šolah so vidiki, ki bi jih bilo treba vključiti v izvajanje politik EU na splošno in zlasti v SKP. Sprememba 4 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Evropski akcijski načrt za ekološko pridelavo hrane in kmetijstvo predlaga začetek večletne informacijske in promocijske kampanje po vsej EU, ki bi v več letih informirala šole o prednostih ekološkega kmetijstva in izboljšala ozaveščenost potrošnikov ter razpoznavnost ekoloških proizvodov, vključno z logotipom EU. Sistem razdeljevanja sadja v šolah mora podpirati te cilje, zlasti pri ekološko pridelanem sadju, spremljevalni ukrepi pa morajo vključevati posredovanje informacij o ekološkem kmetovanju. Sprememba 5 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 6 (6)  Zato je treba določiti postopek pomoči Skupnosti za sofinanciranje dobave nekaterih zdravih proizvodov iz sadja in zelenjave, iz sektorjev predelanega sadja in zelenjave ter banan učencem v izobraževalnih ustanovah, pa tudi za nekatere povezane stroške logistike, razdelitve, opreme, komunikacije, spremljanja in vrednotenja. Komisija bi morala določiti pogoje sistema. (6)  Zato je treba določiti postopek pomoči Skupnosti za financiranje dobave nekaterih zdravih proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave ter banan učencem v izobraževalnih ustanovah, pa tudi za nekatere povezane stroške logistike, razdelitve, opreme, komunikacije, spremljanja in vrednotenja, kot tudi spremljevalnih ukrepov, ki so potrebni za zagotavljanje učinkovitosti sistema. Komisija bi morala določiti pogoje sistema. Posebno pozornost je treba nameniti zahtevam kakovosti in trajnosti proizvodov v sistemu: ustrezati morajo najstrožjim standardom, prednostno morajo biti sezonski in proizvedeni lokalno, kjer je to mogoče, ali v EU. Sprememba 6 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 7 (7)  Da bi zagotovile redno izvajanje sistema razdeljevanja sadja v šolah bi morale države članice, ki ga želijo uporabljati, na nacionalni ali regionalni ravni najprej pripraviti strategijo. Zagotoviti morajo tudi spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za učinkovit sistem. (7)  Da bi zagotovile redno izvajanje sistema razdeljevanja sadja v šolah, bi morale države članice, ki ga želijo uporabljati, na nacionalni ali regionalni ravni najprej pripraviti strategijo, v katero bodo vključile področje izobraževanja za ciljne skupine. Zagotoviti morajo tudi spremljevalne vzgojne in logistične ukrepe, ki so potrebni za učinkovit sistem, Komisija pa mora pripraviti smernice za izvajanje te uredbe. Države članice lahko sprejmejo te ukrepe in jih vzgojno vključijo v učne programe za zdravje in prehranjevanje v šolah. Sprememba 7 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 8 (8)  Da ne bi omejili splošnega vpliva podobnih nacionalnih ukrepov, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodelijo dodatno nacionalno pomoč za dobavo proizvodov in povezane stroške ter spremljevalne ukrepe, sistem razdeljevanja sadja v šolah pa ne bi smel posegati v noben ločen nacionalni sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki upošteva zakonodajo Skupnosti. Vendar zaradi zagotavljanja praktičnega učinka sistema Skupnosti ta ne sme nadomestiti sedanjega financiranja obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah ali drugih sistemov razdeljevanja v šolah, ki vključujejo sadje. (8)  Da ne bi omejili splošnega vpliva podobnih nacionalnih ukrepov, bi bilo treba države članice spodbujati, da dodelijo dodatno nacionalno pomoč za dobavo proizvodov in povezane stroške ter spremljevalne ukrepe, sistem razdeljevanja sadja v šolah pa ne bi smel posegati v noben ločen nacionalni sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki upošteva zakonodajo Skupnosti. Vendar zaradi zagotavljanja praktičnega učinka sistema Skupnosti ta ne sme nadomestiti sedanjega nacionalnega financiranja obstoječih večletnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah ali drugih sistemov razdeljevanja v šolah, ki vključujejo sadje. Financiranje Skupnosti mora biti po svoji naravi dodatno in omejeno na nove sisteme ali širitev že obstoječih sistemov. Sprememba 8 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 9 (9)  Da bi zagotovili dobro upravljanje proračuna, je treba predvideti fiksno določeno zgornjo mejo pomoči Skupnosti in najvišje stopnje sofinanciranja, finančni prispevek Skupnosti pa je treba dodati na seznam ukrepov, upravičenih do financiranja EKJS, ki je določeno v členu 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike. (9)  Da bi zagotovili dobro upravljanje proračuna, je treba predvideti fiksno določeno zgornjo mejo pomoči Skupnosti in najvišje stopnje sofinanciranja, finančni prispevek Skupnosti pa je treba dodati na seznam ukrepov, upravičenih do financiranja EKJS, ki je določeno v členu 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike. Če ena ali več držav članic ne uporabi financiranja Skupnosti, se sredstva lahko prenesejo in porabijo v drugih državah članicah. Sprememba 9 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10 (10)  Da bi bilo dovolj časa za gladko izvedbo sistema, se mora uporabljati od šolskega leta 2009/10. Poročilo o njem je treba dostaviti po treh letih. (10)  Da bi bilo dovolj časa za gladko izvedbo sistema, se mora uporabljati od šolskega leta 2009/10. Države članice morajo opraviti letno oceno izvajanja in učinka programa, Komisija pa mora pripraviti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu po treh letih. Ker bo samo dolgoročni program imel dolgoročne pozitivne učinke, je treba zagotoviti nadzor in oceno programa, da bi se izmerila njegova učinkovitost in predložile morebitne izboljšave. Sprememba 10 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 11 (11)  Da bi bil sistem učinkovitejši, mora biti Skupnost sposobna financirati ukrepe za informiranje, spremljanje in vrednotenje, namenjene ozaveščanju javnosti, in ukrepe mrežnega povezovanja, ki se nanašajo na sistem razdeljevanja sadja v šolah in njegove cilje brez poseganja v njegove pristojnosti sofinanciranja potrebnih spremljevalnih ukrepov za ozaveščanje o koristnih učinkih uživanja sadja in zelenjave za zdravje v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah. (11)  Da bi bil sistem učinkovitejši, mora biti Skupnost sposobna financirati ukrepe za informiranje, spremljanje in vrednotenje, namenjene ozaveščanju javnosti, in ukrepe mrežnega povezovanja, ki se nanašajo na sistem razdeljevanja sadja v šolah in njegove cilje brez poseganja v njegove pristojnosti sofinanciranja potrebnih spremljevalnih ukrepov za ozaveščanje o koristnih učinkih uživanja sadja in zelenjave za zdravje v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah. Bistveno je, da Komisija izvede veliko promocijsko kampanjo za sistem po vsej EU. Sprememba 13 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 2 – točka 1 – točka a Uredba (ES) št. 1234/2007 Člen 103ga – odstavek 1 1.  Po pogojih, ki jih določi Komisija, se od šolskega leta 2009/10 dodeljuje pomoč Skupnosti za dobavo nekaterih proizvodov iz sadja in zelenjave, iz sektorjev predelanega sadja in zelenjave ter banan učencem v izobraževalnih ustanovah, ki jih določi Komisija, in se lahko dodeljuje tudi za nekatere povezane stroške logistike, razdelitve, opreme, komunikacije, spremljanja in vrednotenja. 1.  Po pogojih, ki jih določi Komisija, se od šolskega leta 2009/10 dodeljuje pomoč Skupnosti za dobavo nekaterih proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave ter banan v EU učencem v izobraževalnih in predšolskih ustanovah, ki jih izbere Komisija in jih natančneje določijo države članice, in se dodeljuje tudi za nekatere povezane stroške logistike, razdelitve, opreme, komunikacije, spremljanja in vrednotenja, kot tudi za spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje učinkovitosti sistema. Komisija in države članice izberejo kar se da sveže, sezonsko in cenovno dostopno sadje in zelenjavo na osnovi zdravstvenih meril, kot je na primer najmanjša možna vsebnost nenaravnih in nezdravih aditivov. Lokalne proizvode je treba uporabiti prednostno, da bi se izognili nepotrebnim prevozom, ki imajo za posledico onesnaževanje okolja. Posebna pozornost se nameni biološko in lokalno pridelanemu sadju in zelenjavi, če sta na voljo. Sprememba 14 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 2 – točka 1 – podtočka a Uredba (ES) št. 1234/2007 Člen 103ga – odstavek 2 2.  Države članice, ki želijo sodelovati v sistemu, na nacionalni ali regionalni ravni, najprej pripravijo nacionalno strategijo za njegovo izvajanje. Zagotovijo tudi spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za učinkovit sistem. 2.  Države članice, ki želijo sodelovati v sistemu, na nacionalni ali regionalni ravni, najprej pripravijo nacionalno strategijo za njegovo izvajanje, pri čemer upoštevajo razmere glede tal in podnebja, pri katerih se sadje in zelenjava proizvajata. Zato mora Skupnost dati prednost tem proizvodom. Te države članice zagotovijo tudi finančne vire Skupnosti in nacionalne finančne vire, potrebne za izvajanje, ter uresničijo spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za učinkovit sistem, pri čemer dajo prednost otrokom v predšolskih in osnovnošolskih ustanovah, katerim je treba sadje razdeljevati brezplačno in dnevno. Države članice v tej strategiji med drugim opredelijo: – proizvode, ki se bodo razdeljevali, upoštevajoč, da gre za sezonske in lokalne proizvode; – starostne skupine v šolski populaciji, ki bodo ta sistem koristile; – izobraževalne ustanove, ki bodo sodelovale v tem sistemu. Države članice v skladu z objektivnimi merili pri izvajanju tega sistema dajo prednost tradicionalnim sortam in lokalno pridelanemu sadju in zelenjavi ter podpirajo majhne pridelovalce. Spremljevalni ukrepi vključujejo nudenje zdravstvenega in prehrambenega svetovanja, informacij o prednostih sadja za zdravje, prilagojenih starosti učencev, kot tudi informacij o posameznih značilnostih ekološkega kmetijstva. Sprememba 15 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 2 – točka 1 – podtočka a Uredba (ES) št. 1234/2007 Člen 103ga – odstavek 3 – točka a (a) ne presega 90 milijonov EUR na šolsko leto, (a) ne presega 500 milijonov EUR na šolsko leto, Sprememba 16 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 2 – točka 1 – točka a Uredba (ES) št. 1234/2007 Člen 103ga – odstavek 3 – točka b (b) ne presega 50 % stroškov dobave in povezanih stroškov iz odstavka 1 ali 75 % takih stroškov v regijah, ki so upravičene do pomoči iz konvergentnega cilja, (b) ne presega stroškov dobave in povezanih stroškov ter stroškov spremljevalnih ukrepov iz odstavka 1, Sprememba 17 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 2 – točka 1 – točka a Uredba (ES) št. 1234/2007 Člen 103 ga – odstavek 3 – točka c (c) ne zajema drugih stroškov razen stroškov dobave in povezanih stroškov iz odstavka 1 in (c) ne zajema drugih stroškov razen stroškov dobave in povezanih stroškov ter stroškov spremljevalnih ukrepov, ki so potrebni, da bi se zagotovila učinkovitost sistema, iz odstavka 1 in Sprememba 18 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 2 – točka 1 – točka a Uredba (ES) št. 1234/2007 Člen 103ga – odstavek 3 – točka d (d) se ne uporablja za nadomestitev sedanjega financiranja katerega koli od obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah ali drugih sistemov za razdeljevanje v šolah, ki vključujejo sadje. (d) se ne uporablja za nadomestitev sedanjega javnega financiranja katerega koli od obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah ali drugih sistemov za razdeljevanje v šolah, ki vključujejo sadje. Sprememba 19 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 2 – točka 1 – točka a Uredba (ES) št. 1234/2007 Člen 103ga – odstavek 5 5.  Sistem razdeljevanja sadja v šolah v Skupnosti ne posega v noben ločen nacionalni sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki upošteva zakonodajo Skupnosti. 5.  Sistem razdeljevanja sadja v šolah v Skupnosti ne posega v noben ločen nacionalni sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki upošteva zakonodajo Skupnosti. Pilotni projekti, ki se poskusno izvajajo na manjšem številu izobraževalnih ustanov v omejenem časovnem obdobju, se ne prištevajo pod nacionalni sistem iz odstavka 3(d). Sprememba 21 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 2 – točka 3 Uredba (ES) št. 1234/2007 Člen 184 – točka 6 (6) pred 31. avgustom 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi sistema razdeljevanja sadja v šolah iz člena 103 ga, če je potrebno opremljenega z ustreznimi predlogi. Poročilo zlasti obravnava vprašanja glede tega, v kolikšni meri je sistem spodbujal vzpostavitev dobrega delovanja sistema razdeljevanja sadja v šolah v državah članicah ter učinek sistema za izboljšanje prehranskih navad otrok. (6) pred 31. avgustom 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi sistema razdeljevanja sadja v šolah iz člena 103 ga, če je potrebno opremljenega z ustreznimi predlogi. Poročilo zlasti obravnava vprašanja glede naslednjega: – v kolikšni meri je sistem spodbujal vzpostavitev dobrega delovanja sistema razdeljevanja sadja v šolah v državah članicah ter učinek sistema za izboljšanje prehranskih navad otrok; – v kolikšni meri je ali ni vplivala izbira nacionalnega sofinanciranja prek prispevkov staršev na doseg in učinkovitost sistema; – pomen in vpliv nacionalnih spremljevalnih ukrepov, zlasti način, na katerega so sistem razdeljevanja sadja v šolah in spremljevalne informacije o zdravi prehrani vključeni v nacionalni šolski program;

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o EMU@10: Prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi (2008/2156(INI))

P6_TA(2008)0543 A6-0420/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. maja 2008 o EMU@10: dosežki in izzivi po desetih letih obstoja ekonomske in monetarne unije (KOM(2008)0238) (sporočilo o EMU@10),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. junija 2008 o javnih financah v EMU - 2008 (KOM(2008)0387),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. oktobra 2008 z naslovom "Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje" (KOM(2008)0706),

–   ob upoštevanju gospodarske napovedi Komisije za jesen 2008 z dne 3. novembra 2008,

–   ob upoštevanju srečanja Evropskega sveta dne 15. in 16. oktobra 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2008 o srečanju Evropskega sveta dne 15. in 16. oktobra 2008(1),

–   ob upoštevanju izrednega vrha Euroskupine 12. oktobra 2008 na temo državnih jamstev za medbančna posojila,

–   ob upoštevanju sklepov srečanja Sveta z dne 4. novembra 2008,

–   ob upoštevanju izida neuradnega srečanja voditeljev držav ali vlad dne 7. novembra 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2006 o letnem poročilu za euroobmočje za leto 2006(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o letnem poročilu za euroobmočje za leto 2007(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2008 v zvezi z Lizbonsko strategijo(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 z naslovom Evropski interes: uspeh v času globalizacije(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o položaju evropskega gospodarstva: pripravljalno poročilo o širših smernicah ekonomske politike za leto 2007(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. februarja 2005 o javnih financah v EMU v letu 2004(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. aprila 2007 o javnih financah v EMU v letu 2006(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2008 o letnem poročilu Evropske centralne banke (ECB) za leto 2007(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o širitvi euroobmočja(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 o boljšem načinu posvetovanja s Parlamentom v postopkih v zvezi s širitvijo euroobmočja(11),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. junija 2008 o predlogu sklepa Sveta v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009(12),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o strateški reviziji Mednarodnega denarnega sklada(13),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2005 o izvajanju informacijske in komunikacijske strategije na področju eura ter ekonomske in monetarne unije(14),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji v zvezi s skladi hedge in skladi zasebnega kapitala(15),

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega sveta z dne 13. decembra 1997 o usklajevanju gospodarske politike v tretji fazi EMU ter člena 109 in člena 109b Pogodbe ES(16),

–   ob upoštevanju prispevka Sveta (ekonomske in monetarne zadeve) z dne 12. februarja 2008 k sklepom spomladanskega zasedanja Evropskega sveta,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. oktobra 2008 o usklajenem odzivu EU na upočasnitev gospodarske rasti,

–   ob upoštevanju memoranduma o soglasju z sne 1. junija 2008 glede sodelovanja med finančnimi nadzornimi organi, centralnimi bankami in finančnimi ministrstvi Evropske unije za čezmejno finančno stabilnost,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja odbora za mednarodno trgovino (A6-0420/2008),

A.   ker je 1. januarja 1999 enajst držav članic – Belgija, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska – uvedlo enotno valuto Evropske unije,

B.   ker so se od vzpostavitve euroobmočju pridružile še štiri države članice: Grčija leta 2001, Slovenija leta 2007 ter Ciper in Malta leta 2008,

C.   ker naj bi se euroobmočje nadalje širilo, saj se večina držav članic, ki so zdaj zunaj euroobmočja, pripravlja na pridružitev v prihodnosti, in ker se bo Slovaška euroobmočju pridružila 1. januarja 2009,

D.   ker je ekonomska in monetarna unija (EMU) v mnogih pogledih uspeh in je z enotno valuto povečala gospodarsko stabilnost držav članic, zlasti ob upoštevanju trenutne finančne krize,

E.   ker pomeni članstvo v euroobmočju visoko stopnjo gospodarske soodvisnosti med vpletenimi državami članicami in torej zahteva tesnejše usklajevanje ekonomskih politik in prevzem aktivne vloge v svetovnem gospodarskem in finančnem upravljanju, da bi lahko v celoti uživali koristi enotne valute in se soočali s prihodnjimi izzivi, kot so večja konkurenca za naravne vire, svetovna ekonomska neravnotežja, čedalje večji gospodarski pomen rastočih trgov, podnebne spremembe in staranje prebivalstva v Evropi,

F.   ker je bila povprečna inflacija v prvih desetih letih euroobmočja na splošno v skladu s ciljem Evropske centralne banke (ECB) o stabilnosti cen blizu 2 %, vendar pod to vrednostjo; ker se je inflacija zaradi svetovnih strukturnih sprememb, zlasti glede povišanj cen energije in hrane, zaradi ohlapnejše monetarne politike v Združenih državah Amerike, pa tudi zaradi pomanjkanja previdnosti centralnih bank številnih tretjih držav, nedavno dvignila precej nad to raven,

G.   ker je vse večje povpraševanje novih gospodarskih sil po redkih energetskih virih in drugem blagu ponudbo postopoma potisnilo do meja zmogljivosti; ker je rast cen dodatno spodbudilo dejstvo, da blago vse bolj velja za finančno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti za ohranjanje vrednosti,

H.   ker pozdravlja odprtost euroobmočja in meni, da ima lahko trenutna rast vrednosti eura negativne posledice, saj neugodno vpliva na izvoz in spodbuja uvoz na notranji trg, a ima hkrati tudi pozitivne posledice, saj pomaga evropskemu gospodarstvu pri soočanju z dramatičnim zviševanjem cen nafte in trenutno finančno krizo,

I.   ker je bilo svetovno gospodarsko okolje v prvih desetih letih eura naklonjeno ustvarjanju delovnih mest, saj je bilo ustvarjenih skoraj 16 milijonov delovnih mest, pri čemer se ni upoštevala kakovost ustvarjenih delovnih mest, in je stopnja brezposelnosti padla z 9 % v letu 1999 na ocenjenih 7,3 % v letu 2008,

J.   ker Evropska unija vstopa v recesijo, saj smo priča upadanju gospodarske rasti s 3,1 % leta 2006 na za leto 2008 popravljeno napoved z 2 na 1,4 %, in 0,2 % za leto 2009, medtem ko bo rast brezposelnosti in socialnega izključevanja še večja,

K.   ker sta bili gospodarska rast in rast produktivnosti nezadovoljivi, saj se je rast proizvodnje na delavca prepolovila z 1,5 % v obdobju od leta 1989 do 1998 na ocenjenih 0,75 % v letih 1999 do 2008,

L.   ker je euro hitro postal druga najpomembnejša mednarodna valuta poleg ameriškega dolarja in igra pomembno vlogo kot referenčna valuta za številne države po vsem svetu, ker vse možnosti, ki jih nudi euro, na svetovni ravni niso v celoti izkoriščene, saj euroobmočje nima ustrezno opredeljene mednarodne strategije niti učinkovite mednarodne zastopanosti,

Prvih deset let eura

1.   soglaša z mnenjem, da je enotna valuta postala simbol Evrope in dokazala, da je Evropa sposobna sprejemanja daljnosežnih odločitev za skupno in uspešno prihodnost;

2.   pozdravlja dejstvo, da je euro prinesel stabilnost in spodbudil gospodarsko povezovanje v euroobmočju; pozdravlja stabilizacijski učinek eura na svetovnih valutnih trgih, zlasti v kriznem obdobju; ugotavlja, da se v nasprotju s pričakovanji notranje gospodarske razlike niso zmanjšale, storilnost pa se ni zadovoljivo povečala v vseh delih euroobmočja;

3.   z zadovoljstvom ugotavlja, da se v drugih delih sveta razmišlja o ustanovitvi monetarnih unij;

4.   opozarja, da številne študije dokazujejo pomembno povezavo med monetarno in trgovinsko politiko na svetovni ravni, ter s tem v zvezi poudarja pozitivno vlogo stabilnosti deviznih tečajev za zagotavljanje trajnostne rasti mednarodne trgovine;

5.   poudarja, da vse pogostejša uporaba eura kot mednarodne trgovske valute še posebej koristi državam članicam v euroobmočju, saj se za podjetja teh držav zmanjšuje tečajno tveganje in s tem stroški mednarodne trgovine;

6.   ponovno opozarja, da je v prvih desetih letih EMU Parlament igral dejavno vlogo tako na ekonomskem kot na monetarnem področju in storil vse, kar je bilo mogoče, da bi zagotovil večjo preglednost in demokratično odgovornost;

7.   poudarja, da je treba storiti več, da bi lahko v celoti uživali koristi EMU, na primer omogočiti državam članicam in regijam z BDP, nižjim od povprečja, da nadoknadijo zaostanek, in okrepiti poznavanje enotne valute in zavezanost državljanov do nje;

8.   predlaga naslednje elemente in konkretne ukrepe za zaželen načrt za EMU:

Gospodarske razlike, strukturne reforme in javne finance

9.   meni, da bi skladnejše, večstransko podprte in časovno usklajene gospodarske reforme na podlagi integriranih političnih smernic za rast in zaposlitev (integrirane smernice) ter kombinacija politik iz Lizbonske strategije lahko zmanjšale gospodarske razlike in pomagale pri izhodu gospodarstva iz trenutne finančne krize; poudarja potrebo, da se izboljšajo in poenostavijo postopki in metodologije za revizijo in oceno izvajanja teh smernic ob koncu vsakega leta;

10.   priznava, da so pri prizadevanjih za modernizacijo in gospodarsko uspešnost najbolj uspešne tiste države, ki združujejo v prihodnost usmerjene in uravnotežene strukturne reforme z nadpovprečnimi naložbami v raziskave, razvoj in inovacije, izobraževanje, vseživljenjsko učenje in otroško varstvo ter v obnovitev zanesljivih družbenih omrežij; ugotavlja, da imajo večinoma iste države članice izjemno učinkovito in pregledno javno upravo s proračunskimi presežki, stopnje zadolženosti, ki so nižje od povprečja, in visoko kakovostno in k ciljem usmerjeno javno porabo, hkrati pa izkazujejo prispevek tehničnega napredka k nacionalni rasti, ki je skoraj dvakrat večji od povprečja EU; nadalje ugotavlja, da so te države članice, ki jih je mogoče uporabiti kot primerjalno merilo, zaradi svojih visokih stopenj zaposlenosti, vključno z zaposlenostjo žensk in starejših delavcev, najbolje pripravljene na starajočo se družbo in na zagotavljanje visoke ravni konkurenčnosti;

11.   poudarja potrebo po vzajemni krepitvi stabilnosti in v rast usmerjenih makroekonomskih politik, pri čemer morata postati uravnotežena politika in vlaganje zadevi skupnega interesa; poudarja, da je treba natančno spremljati javne bilance prek učinkovitega upravljanja davčne politike in izdatkov ter njihovega vpliva na povpraševanje, hkrati pa se dogovoriti o vzpostavitvi ugodnega okolja za čezmejne operacije podjetij;

12.   ugotavlja, da je revidirani pakt za stabilnost in rast dokazal svojo vrednost in da je potrebna močna konsolidacija proračunov, saj bi demografske spremembe in morebiten padec gospodarske rasti lahko privedli do proračunskih težav v državah članicah, vključenih v euroobmočje, kar bi lahko imelo negativne posledice na stabilnost euroobmočja kot celote; v tem okviru graja pomanjkanje discipline pri boju proti proračunskim primanjkljajem v času gospodarske rasti ter poudarja, da si morajo države članice bolj učinkovito prizadevati za proticiklično fiskalno politiko, zlasti zato, da bodo bolje pripravljene na zunanje pretrese; zato poudarja potrebo po kratkoročni strategiji za zmanjšanje javnih dolgov ter trajnostni in trdni strategiji za rast, ki bo dolgoročno omogočala zmanjšanje javnih dolgov na največ 60 %;

13.   ugotavlja, da je treba glavne elemente pakta za stabilnost in rast dosledno izpolnjevati tudi v prihodnje, saj je bil tako prag 3 % za javnofinančni primanjkljaj kot tudi 60 % za javni dolg v razmerju do bruto domačega proizvoda določen na podlagi gospodarskih razmer v 90. letih prejšnjega stoletja; meni, da morajo države članice dosledno upoštevati pakt za stabilnost in rast, Komisija pa ga mora nadzorovati; meni, da morata oba cilja glede dolgov veljati kot zgornji meji, ki se jima je treba izogibati; ugotavlja, da je učinkovito usklajevanje gospodarske in finančne politike predpogoj za gospodarski uspeh EMU, čeprav je treba pri takšnem usklajevanju spoštovati načelo subsidiarnosti; poziva Komisijo, naj preuči vse mogoče načine, na katere je mogoče okrepiti preventivni del pakta za stabilnost in rast; poudarja, da mora Komisija bolje uporabljati sedanje instrumente za nadzor in da mora Euroskupina okrepiti vmesni pregled izvrševanja državnih proračunov;

14.   podpira stališče Komisije, da je prenovljeni pakt za stabilnost in rast pomemben politični okvir v času močnih gospodarskih pretresov, in poudarja, da bi morali z izvajanjem tega pakta zagotoviti, da bodo vsako poslabšanje javnih financ spremljali zadostni ukrepi za izboljšanje položaja ter da se stanje povrne v trajnostne okvire; nadalje meni, da bi morale proračunske politike v celoti izkoristiti mero prilagodljivosti, ki jo dopušča prenovljeni pakt za stabilnost in rast, ter poziva Komisijo, naj države članice jasno usmerja pri izvajanju te prilagodljivosti;

15.   meni, da zahteva trajnostno in stabilno makroekonomsko okolje izboljšanje kakovosti javnih financ vključno z nadaljnjo konsolidacijo proračuna, visoko učinkovitost javnih izdatkov ter povečane naložbe v izobraževanje, človeški kapital, raziskave in razvoj ter infrastrukturo, kar vodi v rast in lahko spodbudi zaposlovanje ter se v skladu s cilji svežnja o podnebnih spremembah in energetiki nanaša na glavne skrbi družbe, kot so podnebne spremembe in izhod gospodarstva iz trenutne finančne krize;

16.   meni, da bi se morale strukturne reforme osredotočiti na povečanje produktivnosti prek učinkovitejšega usklajevanja gospodarske in socialne politike, ob tem pa zagotoviti visoko raven socialnega dialoga, kakor ga opredeljuje Lizbonska strategija;

17.   ugotavlja, da bi morala politika konkurence dopolnjevati strukturne politike, in se zavzema za prestrukturiranje gospodarstva;

18.  1718. svari pred stabiliziranjem cen predvsem z osredotočanjem na zmernost plač; v zvezi s tem opominja, da je povečana konkurenca zaradi globalizacije že povzročila zmanjševanje plač, inflacija zaradi uvoza, ki so jo sprožile predvsem rastoče cene goriva in drugega blaga, pa zmanjšanje kupne moči potrošnikov; znova izraža prepričanje, da bi bilo zlasti to vprašanje treba reševati s pravičnejšo porazdelitvijo bogastva;

19.   meni, da sta plačna in davčna politika učinkoviti orodji za ekonomsko stabilizacijo in rast; meni, da bi bilo treba zagotoviti dejansko povečanje plač v skladu z ravnmi produktivnosti ter da bi bilo treba selektivno uporabljati usklajevanje davčne politike za dosego gospodarskih ciljev; meni, da je boj proti davčnim goljufijam tako v zvezi z neposrednimi kot tudi posrednimi davki še posebej pomemben in bi ga bilo treba okrepiti; poudarja nujno potrebo po krepitvi kulture spodbujanja in sodelovanja kot sestavnega dela konceptov upravljanja podjetij in njihove družbene odgovornosti;

20.   poudarja, da notranji trg potrebuje pravična pravila; zato ocenjuje, da je tekmovanje za najnižje stopnje davka od dobička kontraproduktivno;

21.   zahteva, da države članice v euroobmočju okrepijo učinkovito usklajevanje ekonomske in finančne politike zlasti tako, da razvijejo skladno skupno strategijo znotraj Euroskupine; podpira predlog Komisije, da se od držav članic zahtevajo srednjeročni okvirni programi za njihove ekonomske in finančne politike ter da se nadzira njihovo izvajanje; poudarja, da mora vsaka država članica prevzeti odgovornost za izvrševanje strukturnih reform in izboljšanje svoje konkurenčnosti na takšen način, da ohrani zaupanje do eura in njegovo sprejemanje;

22.   ugotavlja, da so različni vzorci strukturnih reform in stopnje odprtosti prispevali k razlikam v uspešnosti članic euroobmočja; podpira sklepe Komisije iz sporočila o EMU@10 v zvezi z nezadostnim zmanjšanjem ekonomskega zaostanka v več gospodarstvih euroobmočja in vedno večjim razlikam med državami članicami euroobmočja; poziva k redni izmenjavi mnenj in sodelovanju znotraj Euroskupine na poti do skupnega cilja pospešitve procesa konvergence;

23.   od Komisije zahteva, naj na enoten način določi skupna merila za ocenjevanje ekonomskih in fiskalnih podatkov, sklicujoč se na odgovornost Komisije in držav članic glede zanesljivosti statističnih podatkov, ter zahteva, da se prihodnje odločitve sprejmejo le, če ni dvoma o veljavnosti in točnosti razpoložljivih podatkov; zahteva tudi, da se v primeru večletnega razhajanja med projekcijo podatkov programov stabilnosti in konvergence ter podatki, ki jih je mogoče realistično pričakovati, uporabi možnost preiskave;

Monetarna politika

24.   poudarja svojo močno podporo neodvisnosti ECB;

25.   ugotavlja, da redna poročila ECB Parlamentu, zlasti njegovemu Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, prispevajo k preglednosti monetarne politike, ter pozdravlja možnost, da lahko poslanci Evropskega parlamenta zastavljajo ECB vprašanja za pisni odgovor o monetarni politiki in s tem izboljšujejo odgovornost ECB do državljanov Unije; podpira zahtevo po boljši javni razpravi o prihodnji skupni monetarni in valutni politiki v euroobmočju;

26.   meni, da je bil dialog o monetarni politiki med Parlamentom in ECB uspešen, vendar ga je treba v še nadalje okrepiti; pričakuje izboljšanje monetarnega dialoga v več točkah, kot je usklajevanje datumov rednih predstavitev predsednika ECB v Parlamentu s časovnim načrtom ECB za sprejemanje odločitev glede monetarne politike, da bi se tako izboljšala analiza odločitev in da bi ohranili možnost povabiti predsednika ECB na razpravo o glavnih vprašanjih, kadar je to potrebno;

27.   ugotavlja, da je glavni cilj monetarne politike ECB vzdrževanje stabilnosti cen in da si ECB prizadeva ohraniti srednjeročno stopnjo inflacije pod 2 %, vendar blizu te vrednosti; poudarja, da se cilj o stabilnosti cen lahko učinkovito doseže le z ustrezno obravnavo temeljnih vzrokov inflacije; opozarja, da ima ECB v skladu s členom 105 Pogodbe ES tudi nalogo, da podpira splošno gospodarsko politiko Skupnosti;

28.   meni, da bi ECB morala sprejeti režim neposrednega ciljanja inflacije, kjer se ciljna inflacijska stopnja dopolni z njenim dovoljenim razponom nihanja; poziva ECB, naj objavi svoje napovedi o inflaciji; takšen korak proti režimu ciljanja inflacije ne sme izključiti osredotočanja na dinamiko denarnih agregatov, da se prepreči oblikovanje novih premoženjskih mehurčkov;

29.   meni, da je inflacija svetovna resničnost, ter da se proti temu splošnemu pojavu ne da boriti le z monetarno politiko EU;

30.   poudarja svojo pripravljenost, da razišče možnosti za izboljšanje postopkov za imenovanje članov izvršnega odbora ECB pred letom 2010; meni, da je pomembno med člani izvršnega odbora zagotoviti akademske in/ali strokovne izkušnje ter raznolikost profilov z gospodarskega, monetarnega in finančnega področja; opozarja na svoj poziv, da bi bil Izvršilni odbor ECB sestavljen iz devetih članov in bi imel izključno pristojnost za določanje obrestnih mer, s čimer bi odpravili sedanji sistem ter se izognili še bolj zapleteni rešitvi, sprejeti za prihodnost; poziva k sprejetju ustrezne spremembe Pogodbe;

Povezovanje in nadzor finančnih trgov

31.   meni, da bi finančno povezovanje moralo voditi k večji gospodarski rasti in konkurenčnosti ob večji stabilnosti in likvidnosti na notranjem trgu;

32.   ugotavlja, da je glavni finančni center v Evropski uniji zunaj euroobmočja; vseeno pa opozarja, da zakonodaja ES velja za vse države članice in dejavne akterje na notranjem trgu; meni, da bi morala Evropska unija obvezno izboljšati svojo strukturo nadzora, pri tem pa upoštevati specifično vlogo ECB;

33.   je mnenja, da je treba še veliko storiti na področju obračuna in poravnave čezmejnih transakcij z vrednostnimi papirji, kjer prave povezanosti trenutno še ni;

34.   poudarja, da je v zvezi z maloprodajnimi storitvami potrebnega več povezovanja, ne da bi to povezovanje šlo v škodo varstvu potrošnikov; meni, da je treba izboljšati mobilnost potrošnikov, finančno pismenost, dostop do osnovnih storitev in primerljivost izdelkov;

35.   meni, da je potrebna evropeizacija strukture finančnega nadzora, preglednost finančnega trga, učinkovitost konkurenčnih pravil in ustrezna ureditev v srednjeročnem obdobju, da se izboljša krizno upravljanje in sodelovanje med Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB), nadzornimi organi, vladami in udeleženci na trgu; meni, da bi povezan, celovit (ki pokriva vse finančne sektorje), dosleden in skladen nadzorni okvir, začenši z usklajenim pristopom do uravnavanja čezmejne porazdelitve finančnih tveganj, na podlagi usklajene zakonodaje zmanjšal stroške izpolnjevanja zahtev pri dejavnostih, ki sodijo pod različne pristojnosti; ugotavlja, da bi se morali izogniti čezmernemu predpisovanju (predpisovanju, ki presega minimalne zahteve zakonodaje Skupnosti – t. i. "gold-plating") kot tudi regulatorni arbitraži; poziva Komisijo, da predloži predloge za revizijo sedanje nadzorne arhitekture v skladu s temi načeli; meni, da bi bilo treba nadzorovalno vlogo ECB razširiti prek meja euroobmočja prek ESCB;

36.   pozdravlja memorandum o soglasju glede sodelovanja med finančnimi nadzornimi organi, centralnimi bankami in ministrstvi za finance Evropske unije glede čezmejne finančne stabilnosti, ki je bil sklenjen spomladi leta 2008; vendarle pa poudarja, da je memorandum o soglasju le nezavezujoč akt in da je od pripravljenosti držav članic odvisno, ali bodo sodelovale druga z drugo; meni, da je treba nadaljevati delo v zvezi s kriznim upravljanjem, četudi je pravila o delitvi bremena zelo težko opredeliti vnaprej;

37.   poudarja, da bi morala Evropska unija kot največje svetovno gospodarsko območje z največjimi finančnimi trgi igrati vodilno vlogo na mednarodni ravni pri reformah sistema ureditve finančnih storitev v dobro vseh vpletenih držav in za splošno stabilnost; meni, da bi finančna stabilnost morala postati temeljni cilj pri oblikovanju politike v svetu, ki je zaznamovan z vse bolj integriranimi finančnimi trgi in finančno inovativnostjo, kar ima lahko včasih tudi destabilizacijske učinke na dejanskem gospodarstvu, vsebuje pa lahko tudi sistemsko tveganje; izraža prepričanje, da bodo kakršne koli ambiciozne odločitve, sprejete na ravni EU, spodbudile druge države, da jim bodo sledile, in v povezavi s tem poudarja odgovornost za reševanje svetovnih ali nedomačih problemov; meni, da je treba politično odgovornost mednarodnih nadzornih organov obravnavati vzporedno s takšnim regulativnim delom;

38.   zahteva, da Komisija preuči uvedbo evropskih obveznic in razvije dolgoročno strategijo, ki bi omogočala izdajanje takšnih obveznic znotraj euroobmočja poleg državnih obveznic držav članic; opozarja na potrebo po ocenitvi posledic uvedbe takšnih obveznic za mednarodne finančne trge in EMU;

Širitev euroobmočja

39.   zahteva, da vse države članice zunaj euroobmočja spoštujejo maastrichtske kriterije ter prenovljeni in v splošnem prilagodljivi pakt za stabilnost in rast; meni, da mora Komisija zagotoviti ozko razlago pakta stabilnosti in rasti in uporabo izključitvenih meril pred morebitnim vstopom; meni, da je treba zagotoviti enakopravno obravnavo držav članic v euroobmočju in držav članic, ki se želijo pridružiti; v tem kontekstu ugotavlja, da mora biti dolgoročna stabilnost euroobmočja cilj v skupnem interesu in da morata biti širitev in stabilnost tesno povezani; meni, da je bistvenega pomena, da države članice v euroobmočju in tiste s posebnim statusom strogo izpolnjujejo svoje obveznosti in ne vzbujajo dvomov glede skupnih ciljev stabilnosti cen, neodvisnosti ECB, proračunske discipline ali njihovega spodbujanja rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti;

40.   meni, da bi morale države članice zunaj euroobmočja, ki izpolnjujejo maastrichtska merila in za katere v Pogodbi niso predvidena odstopanja, uvesti skupno valuto ob prvi primerni priložnosti;

41.   poudarja dejstvo, da zahteva članstvo v euroobmočju popolno izpolnjevanje maastrichtskih meril, kot je določeno v Pogodbi in v protokolu k členu 121 Pogodbe, namreč: visoka stopnja izmerjene stabilnosti cen in trajnost stabilnosti cen, javne finance brez čezmernega primanjkljaja, članstvo v mehanizmu deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema II vsaj zadnji dve leti, upoštevanje normalnih meja nihanj, prilagoditev dolgoročnih obrestnih mer, skladnost zakonskih predpisov z določbami Maastrichtske pogodbe v zvezi z EMU in neodvisna centralna banka;

42.   meni, da je eden največjih izzivov članstva v euroobmočju zagotavljanje trajnosti maastrichtskih meril; vendar hkrati poudarja, da so ta merila tudi prvi korak na poti k doslednemu izvajanju reformnih procesov, vključno z dodatno zavezanostjo in prizadevanjem glede strukturnih reform, naložb in gospodarskega usklajevanja;

43.   pozdravlja strožji in učinkovit nadzor nad državami članicami, ki sodelujejo v mehanizmu deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema II in se želijo pridružiti euroobmočju, in tudi njihov gospodarski razvoj; ugotavlja, da mora uspešno sodelovanje v mehanizmu deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema II ostati dejanski pogoj, in ne le sekundarna zahteva za članstvo v euroobmočju; za vse države članice, ki se pridružijo euroobmočju, morajo veljati enake pristopne zahteve;

44.   meni, da je trajna in uspešna širitev euroobmočja velik izziv za prihajajoča leta in da se bodo morali tej spremembi prilagoditi tako institucionalni standardi ECB kot tudi njen proces odločanja, model rotacije pa bo moral upoštevati gospodarsko težo posameznih držav članic;

45.   v povezavi s širitvijo euroobmočja poudarja, da je visoka stopnja konvergence v dejanskem gospodarstvu zaželena, da se omejijo pritiski tako za euroobmočje kot za države članice, ki se želijo pridružiti; v zvezi s tem meni, da je treba vzpostaviti zmogljivosti v korist tistih držav članic v euroobmočju, kjer ima lahko skupna monetarna politika še posebej restriktiven učinek;

46.   zaradi prihodnjih širitev poudarja pomembnost vzpostavitve usmerjenih intervencij za podporo državam članicam zunaj euroobmočja, ki jih je posebej močno prizadela trenutna finančna kriza;

Komunikacije

47.   poudarja, da je trenutno na euroobmočju zagotovljena visoka stopnja stabilnosti cen, "zaznana inflacija" pa se je v zadnjih desetih letih znatno oddaljila od nižjih dejanskih inflacijskih stopenj v državah članicah; zato zahteva, da se bolje informira prebivalstvo in se mu pojasni, zakaj je EMU potrebna in kako deluje, zlasti glede stabilnosti cen in mednarodnih finančnih trgov, ter kakšne so prednosti stabilnosti znotraj euroobmočja v času mednarodnih finančnih kriz;

48.   meni, da je za Evropsko unijo enotna valuta še vedno prednostna naloga na področju komuniciranja; izraža prepričanje, da je treba o koristih eura in EMU (stabilnost cen, nižje hipotekarne obrestne mere, lažje potovanje, zaščita pred nihanjem menjalnih tečajev in zunanjimi pretresi) še naprej obveščati javnost in jih podrobno pojasnjevati; meni, da je treba posebno pozornost nameniti nenehnemu obveščanju državljanov Unije, potrošnikov ter malih in srednje velikih podjetij, ki nimajo dovolj zmožnosti za takojšnjo prilagoditev nadaljnjemu razvoju in novim izzivom eura, in jih redno seznanjati z napredkom;

49.   poziva ECB, naj v svojem letnem ali posebnem poročilu pripravi letno količinsko analizo koristi eura za navadnega državljana in s konkretnimi primeri ponazori načine, na katere je uporaba eura pozitivno vplivala na vsakdanje življenje ljudi;

50.   meni, da je komunikacija nadvse pomembna pri pripravah na uvedbo eura v državah članicah, ki načrtujejo pridružitev euroobmočju; ugotavlja, da je komunikacija o širitvi euroobmočja zelo pomembna tudi v vseh državah članicah euroobmočja;

51.   meni, da se mora Komisija osredotočiti na pomoč novim državam članicam, da pripravijo svoje državljane na uvedbo eura z izvajanjem intenzivne informacijske kampanje in njenim nadzorom, če ta že poteka, ter da redno poroča o najboljši praksi za izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov za uvedbo eura; prav tako meni, da so najboljša praksa ter znanje in izkušnje iz prejšnjih sprememb valute lahko koristni pri uvedbi eura v novih državah članicah ter pri prihodnji širitvi in pripravi novih držav kandidatk;

Mednarodna vloga eura in zunanje zastopanje

52.   pozdravlja hiter razvoj eura kot druge najpomembnejše rezervne in transakcijske valute za ameriškim dolarjem s 25-odstotnim deležem v svetovnih deviznih rezervah; ugotavlja, da igra euro zlasti v državah v soseščini euroobmočja pomembno vlogo kot denarna valuta in da so posamezna valutna razmerja teh držav prilagojena euru; podpira mnenje ECB, da je uvedba eura zadnji korak k strukturiranemu procesu konvergence znotraj Evropske unije in da je zato uvedba eura mogoča le v okviru Pogodbe ES;

53.   izraža mnenje, da bodo program ukrepov EMU v naslednjem desetletju med drugim zaznamovali izzivi, ki nastajajo zaradi gospodarskega vzpona nekaterih azijskih držav in trenutne svetovne finančne krize; izraža obžalovanje, da kljub naraščajoči vlogi eura v svetovnem merilu prizadevanje za boljšo zunanjo zastopanost euroobmočja glede finančnih in monetarnih vprašanj ni bilo tako uspešno; poudarja, da mora euroobmočje pripraviti mednarodno strategijo, ki bo ustrezala mednarodnemu položaju njegove valute;

54.   opozarja, da je najučinkovitejši način, ki euroobmočju omogoča uskladitev njegovega vpliva z lastno gospodarsko težo, oblikovanje skupnih stališč in okrepitev njegove zastopanosti, kar bi posledično omogočilo enotno zastopstvo z enim samim sedežem v ustreznih mednarodnih finančnih institucijah in forumih; med drugim poziva države članice v euroobmočju, naj zastopajo enotno stališče glede politike menjalnih tečajev;

55.   poudarja, da se euro uporablja kot nacionalna valuta izven euroobmočja; meni, da je treba preučiti posledice takšne uporabe;

56.   opozarja, da pomembna vloga eura na mednarodnih finančnih trgih s seboj prinaša obveznost in da imajo učinki monetarne politike in politike rasti na euroobmočju svetovni vpliv; poudarja večji pomen eura za mednarodno trgovino in storitve, saj deluje kot stabilizator globalnega okolja, gonilo povezovanja finančnih trgov in temelj za povečanje neposrednih naložb in čezmejnih združitev gospodarskih družb, saj lahko znatno zniža transakcijske stroške; poziva k izdelavi študije o svetovnih neravnotežjih in vlogi eura ter možnih potekih prilagajanja, da bi Evropsko unijo bolje pripravili na reševanje velikih zunanjih pretresov;

57.   predlaga okrepljeno sodelovanje, usmerjeno v prihodnost, in izboljšan mednarodni dialog med odgovornimi organi najpomembnejših "valutnih blokov" za boljše obvladovanje mednarodnih kriz in pomoč pri odpravljanju posledic nihanja tečajev na dejansko gospodarstvo; ponovno opozarja na uspešno skupno krizno upravljanje ob začetku nedavne ameriške krize v zvezi s tveganimi hipotekarnimi posojili ter na krizno upravljanje takoj po dogodkih 11. septembra 2001, ki je prispevalo k preprečitvi takojšnjega padca vrednosti ameriškega dolarja;

58.   podpira namero Komisije, da okrepi vpliv EMU v mednarodnih finančnih institucijah s skupnim stališčem EU, ki ga bodo zastopali izbrani predstavniki, kot so predsednik Euroskupine, Komisija in predsednik ECB; ugotavlja, da predsednik Euroskupine, Komisija in predsednik ECB že lahko sodelujejo kot opazovalci v najpomembnejših mednarodnih finančnih institucijah; vseeno zahteva boljše usklajevanje evropskih stališč, da bodo skupno evropsko monetarno politiko v prihodnosti zastopali njeni zakoniti predstavniki; pričakuje, da bo izraženo stališče euroobmočja o tečajnih politikah njegovih glavnih partnerjev; poziva predsednika Euroskupine, da zastopa euroobmočje na forumu za finančno stabilnost; predlaga spremembo statuta Mednarodnega denarnega sklada, da se omogoči zastopanost gospodarskih blokov in organizacij;

59.   poudarja, da je treba ubrati enoten pristop EU v zvezi z reformo mednarodnih finančnih institucij, pri katerem bi morali upoštevati izzive globalnega gospodarstva, vključno s pojavom novih gospodarskih sil;

60.   obžaluje, da Komisija v okviru sporočila o EMU@10 ni opravila podrobnejše in natančnejše analize o mednarodni vlogi eura; poziva Komisijo, naj sestavi izčrpno poročilo o zunanji razsežnosti skupne monetarne politike in o njenih učinkih na gospodarske in trgovinske rezultate euroobmočja;

61.   poudarja, da monetarne politike vodijo določeni partnerji Evropske unije z namenom podceniti njihovo valuto, kar nepošteno vpliva na trgovino in kar bi lahko veljalo za netarifno oviro mednarodni trgovini.

Ekonomski instrumenti in upravljanje EMU

62.   meni, da bi morale vse ustrezne strani – Parlament, Svet, Komisija, Euroskupina in socialni partnerji na ravni EU in na nacionalni ravni – sodelovati pri krepitvi prihodnjega delovanja EMU v zvezi z gospodarskim upravljanjem na podlagi naslednjih predlogov:

63.   meni, da bo politiko evropske monetarne unije v naslednjem desetletju zaznamovali predvsem izzivi, ki jih prinaša trenutna kriza na finančnih trgih ter njene posledice za dejansko gospodarstvo; v zvezi s tem z zadovoljstvom ugotavlja, da so države članice v euroobmočju po zaslugi skupne monetarne politike in reform, izpeljanih v minulih letih, danes bolje pripravljene za spopad z večjimi pretresi kot v preteklosti; v želji po učinkovitejšem spopadu s počasnejšo gospodarsko rastjo in visoko inflacijo pa poziva k:

o
o   o

64.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, predsedniku Euroskupine ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0506. (2) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 125. (3) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 569. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0057. (5) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 422. (6) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 535. (7) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 132. (8) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 780. (9) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0357. (10) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 249. (11) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 251. (12) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0287. (13) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 118. (14) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 73. (15) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0425. (16) UL C 35, 2.2.1998, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske (2008/2012(INI))

P6_TA(2008)0544 A6-0389/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 192(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 2 in 141(3) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 18. julija 2007 z naslovom "Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi" (KOM(2007)0424),

–   ob upoštevanju poročila mreže pravnih strokovnjakov Komisije na področju zaposlovanja, socialnih zadev in enakosti med moškimi in ženskami iz februarja 2007 z naslovom "Pravni vidiki razlik v plačilu med spoloma",

–   ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je Evropski svet sprejel v Bruslju 23. in 24. marca 2006,

–   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi člena 141 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju določb Konvencije Mednarodne organizacije dela o delu s krajšim delovnim časom iz leta 1994, v skladu s katero morajo države v pogodbe o javnih naročilih vključiti delovno klavzulo, vključno z vprašanjem enakega plačila,

–   ob upoštevanju člena 11(1)(d) Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je z Resolucijo 34/180 z dne 18. decembra 1979 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov,

–   ob upoštevanju Okvira delovanja evropskih socialnih partnerjev za enakost spolov z dne 1. marca 2005 in z njim povezanih poročil o spremljanju,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. marca 2007 o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010(1) in z dne 3. septembra 2008 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2008(2),

–   ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0389/2008),

A.   ker ženske v Evropski uniji v povprečju zaslužijo 15 % manj kot moški in do 25 % manj v privatnem sektorju; ker je razlika v plačilu glede na spol med 4 % in več kot 25 % v državah članicah, znatnega zmanjševanja te razlike pa ni mogoče opaziti,

B.   ker morajo ženske delati do 22. februarja (to je 418 koledarskih dni), da bi zaslužile toliko kot moški v enem letu,

C.   ker je uporaba načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti bistvena za zagotovitev enakosti med spoloma,

D.   ker razlike v plačilu žensk in moških po podatkih, ki kažejo na izjemno počasen napredek (od 17 % leta 1995 na 15 % leta 2005), ostajajo kljub obseženemu sklopu zakonodaje, ki velja že več kot 30 let, ter ukrepom in sredstvom za njeno zmanjševanje; ker je treba razloge za te razlike preučiti ter razviti pristope za odpravo razlik v plačilu in ločevanju trga dela za ženske, ki je povezano s tem,

E.   ker ženske dosegajo boljše rezultate v šoli v vseh državah članicah in predstavljajo večino vseh diplomantov, razlika v plačilu pa se kljub temu ne zmanjšuje,

F.   ker je razlika v plačilu posledica neposredne in posredne diskriminacije ter socialnih in gospodarskih dejavnikov, razlikovanja na trgu dela in celotne plačne strukture ter je poleg tega povezana tudi s številnimi pravnimi, socialnimi in gospodarskimi dejavniki, ki presegajo samo vprašanje enakega plačila za enako delo,

G.   ker razlika v plačilu ne temelji le na podlagi razlik v bruto plačilu na uro, ampak je treba pri tem upoštevati tudi dejavnike, kot so posamezni dodatki k plači, razvrstitev delovnih mest, vzorci organizacije dela, strokovne izkušnje in produktivnost, ki jih je treba oceniti glede na količino (čas fizične prisotnosti delavca na delovnem mestu), pa tudi glede na kakovost ter učinek, ki ga imajo krajši delovni čas, dopust in odsotnost iz zdravstvenih razlogov na plačilo;

H.   ker je bilo zmanjševanje razlike v plačilu eden od ciljev lizbonske strategije za rast in nova delovna mesta, vendar v večini držav članic ni bilo zadosti obravnavano,

I.   ker bi moralo izboljšanje pravnega okvira EU državam članicam in socialnim partnerjem omogočiti, da bi bolje opredelili razloge za razlike v plačilu glede na spol,

J.   ker so poklici in delovna mesta, kjer prevladujejo ženske, običajno podcenjeni v primerjavi s tistimi, kjer prevladujejo moški, ne da bi bilo to podkrepljeno z objektivnimi merili,

K.   ker razkorak med spoloma na digitalnem področju nedvomno vpliva na plačilo,

L.   ker je sistem plač, po katerem se pri določanju plače upošteva dolžina zaposlitve, neugoden za ženske, ki morajo kariero (večkrat) prekiniti zaradi zunanjih dejavnikov, kot so dopust zaradi otrok, različne poklicne izbire ali kratek delovni čas, zaradi česar so ženske nenehno v sistemsko neugodnem položaju,

M.   ker podatki kažejo, da so pridobljena izobrazba in izkušnje pri ženskah finančno slabše nagrajene kot pri moških; ker se je treba, poleg upoštevanja načela enakega plačila za delo enake vrednosti, ki ga ne sme izkriviti pristop spolnih stereotipov, oddaljiti od družbenih vlog, ki so doslej močno vplivale na izbiro izobraževanja in poklicev; poleg tega ženske na trgu dela ne smejo biti diskriminirane zaradi porodniškega in starševskega dopusta,

N.   ker razlike v plačilu resno vplivajo na ekonomski in družbeni status žensk v poklicnem življenju pa tudi po njem; ker so mnoge ženske v družbi, v kateri prispevajo več kot le z zaposlitvijo, na primer s tem, ko skrbjo za otroke in starejše sorodnike, bolj izpostavljene revščini in so manj ekonomsko neodvisne,

O.   ker so razlike v plačilu še izrazitejše pri priseljenkah, invalidnih ženskah, pripadnicah manjšin in nekvalificiranih ženskah,

P.   ker so podatki, ločeni po spolu, ter nov zakonski okvir, ki bi upošteval razlike med spoloma in omogočal odpravo plačne diskriminacije, bistvenega pomena,

Q.   ker izobraževanje lahko in mora prispevati k odpravi spolnih stereotipov iz družbe,

R.   ker je že večkrat pozval Komisijo, naj sprejme pobude, vključno z revizijo obstoječe zakonodaje, naj pomaga pri reševanju vprašanja razlik v plačilu in odpravljanju revščine, ki grozi upokojencem, in jim zagotovi dostojen življenjski standard,

S.   ker Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)(3) navaja, da je načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ključen in nepogrešljiv del pravnega reda Skupnosti, vključno s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti s področja diskriminacije in vprašanj spola, in da je treba oblikovati dodatne določbe za uresničevanje tega načela,

T.   ker bi države članice, socialni partnerji in organizacije za zagotavljanje enakih možnosti z izvajanjem ukrepov, kot so ukrepi iz zgoraj navedenega Okvira ukrepov za enakost med spoloma z dne 1. marca 2005, prispevali k odpravi razlik v plačilu na podlagi učinkovitega družbenega dialoga,

U.   ker bo za strategijo za odpravo razlik v plačilu, horizontalne in vertikalne segregacije na trgu dela ter stereotipov glede delovnih mest in področij, na katerih ženske običajno prevladujejo, potreben okvir za zakonodajne in druge ukrepe na različnih ravneh, s katerim se bo razlikovalo med diskriminacijo pri plačilu in razlike pri plačilu, ki temeljijo na dejavnikih, ki niso povezani z neposredno ali posredno diskriminacijo, ker neposredna diskriminacija spada neposredno na področje uporabe zakonodaje, proti posredni diskriminaciji pa se je treba boriti s ciljno usmerjeno politiko in posebnimi ukrepi,

V.   ker Komisija, kot je napovedala v zgoraj omenjenem sporočilu z dne 18. julija 2007, v letu 2008 izvaja analizo pravnega okvira EU na področju enakega plačila, ki mora vključiti vse zainteresirane strani; ker bi bilo treba rezultate te analize ustrezno objaviti,

W.   ker so bile enake pokojnine za moške in ženske, vključno z upokojitveno starostjo, opredeljene kot cilj,

X.   ker ima lahko Evropski inštitut za enakost spolov temeljno vlogo pri spremljanju razvoja razlik v plačilu glede na spol ter analizi vzrokov za te razlike in oceni učinka zakonodaje,

1.   poziva Komisijo, naj v skladu za natančnimi navodili, opredeljenimi v prilogi, Parlamentu do 31. decembra 2009 na podlagi člena 141 Pogodbe ES posreduje nov zakonodajni predlog o reviziji obstoječe zakonodaje na področju uporabe načela enakega plačila za moške in ženske(4);

2.   potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

3.   meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic;

4.   meni, da je bistvenega pomena, da se boljše in bolj zgodno izvajanje določb Direktive 2006/54/ES v zvezi z organizacijami za zagotavljanje enakih možnosti in socialnim dialogom za dejansko odpravo razlik v plačilu z zagotavljanjem, da države članice, socialni partnerji in organizacije za zagotavljanje enakih možnosti izvajajo ukrepe, kot so ukrepi iz zgoraj navedenega Okvira ukrepov za enakost med spoloma z dne 1. marca 2005, z zagotavljanjem razširjanja informacij in smernic o praktičnih sredstvih (zlasti za mala in srednje velika podjetja) za odpravo razlik v plačilu, vključno z nacionalnimi ali sektorskimi kolektivnimi pogodbami;

5.   poudarja, da so kolektivna pogajanja pomembna za preprečevanje diskriminacije žensk, predvsem v zvezi z dostopom do zaposlitve, plačo, delovnimi pogoji, poklicnim napredovanjem in poklicnim usposabljanjem;

6.   poziva evropske institucije, naj organizirajo Evropski dan enakega plačila – dan, na katerega so ženske (v povprečju) prejele plačo, ki jo moški prejmejo (v povprečju) v enem letu – ki mora prispevati k večjem osveščanju o razlikah v plačah in spodbujati vse zainteresirane strani k dodatnim pobudam, da bi se te razlike odpravile;

7.   poziva delavske in delodajalske organizacije, naj skupaj oblikujejo instrumente za objektivno ocenjevanje dela, da bi se zmanjšale razlike v plačilu moških in žensk;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Svetu, Komisiji, ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA:

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Priporočilo 1: POMEN IZRAZOV

Priporočilo 2: ANALIZA STANJA IN PREGLEDNOST REZULTATOV

2.1.  Pomanjkanje informacij in osveščenosti med delodajalci in zaposlenimi o obstoječih ali možnih razlikah v plačilu znotraj podjetja oslabi izvajanje načela, zapisanega v Pogodbi in v veljavni zakonodaji.

2.2.  Ker primanjkuje natančnih statističnih podatkov, plače žensk pa so nižje, zlasti v poklicih, ki jih po tradiciji opravljajo predvsem ženske, bi morale države članice v celoti upoštevati razliko v plačilu moških in žensk v svoji socialni politiki in jo obravnavati kot resen problem.

2.3.  Zato morajo redni plačilni pregledi in objava njihovih rezultatov v podjetju postati obvezni (na primer v podjetjih z najmanj 20 zaposlenimi). Ta zahteva mora veljati tudi za podatke o drugih prejemkih poleg plače.

2.4.  Delodajalci bi morali zaposlenim in njihovim predstavnikom zagotoviti rezultate v obliki statistik o plači, ločenih po spolu. Te podatke je treba zbirati na sektorski in nacionalni ravni v vsaki državi članici.

2.5.  Države članice in Komisija bi morale izboljšati statistične podatke in dodati primerljive podatke o razlikah v plačilu moških in žensk, ki so zaposleni s skrajšanim delovnim časom, in razlike v pokojninah moških in žensk.

2.6.  Ti statistični podatki bi morali biti skladni, primerljivi in popolni, njihov namen pa odprava diskriminatornih elementov pri plači, ki so povezani z organizacijo in razvrščanjem dela.

Priporočilo 3: OCENA DELA IN RAZVRSTITEV DELOVNIH MEST

3.1.  Koncept vrednosti dela mora temeljiti na medosebnih spretnostih ali odgovornosti s poudarkom na kakovosti dela, da bi se spodbujale enake možnosti med ženskami in moškimi, ter ne sme biti označen kot stereotipni pristop, ki ni v prid ženskam, na primer s poudarjanjem telesne moči namesto medosebnih spretnosti ali odgovornosti. Zato je treba ženskam zagotoviti informacije, pomoč in/ali usposabljanje na področju pogajanja o plačah, razvrstitve delovnih mest in plačilnih lestvic. Obstajati mora možnost, da se od panog in podjetij zahteva, da preučijo, ali se v njihovih sistemih razvrstitve delovnih mest na ustrezen način odraža vprašanje spolov, in da jih v nasprotnem primeru ustrezno spremenijo.

3.2.  Komisija bi morala v pobudi pozvati države članice, naj uvedejo razvrstitev delovnih mest, ki bo v skladu z načelom enakosti med ženskami in moškimi, da bodo lahko delodajalci in zaposleni zaznali potencialno diskriminacijo na podlagi pristranske opredelitve plačilne lestvice. Še vedno je pomembno spoštovanje nacionalne zakonodaje in tradicij na področju razmerij med delodajalci in zaposlenimi. Ti elementi ocene dela in razvrstitve delovnih mest bi morali biti tudi pregledni in na voljo vsem zainteresiranim stranem ter inšpektoratom za delo in organom za vprašanja enakosti.

3.3.  Države članice bi morale izvesti poglobljeno oceno, osredotočeno na poklice, v katerih prevladujejo ženske.

3.4.  Ocena dela, ki je nevtralna glede na spol, mora temeljiti na novih sistemih za razvrščanje in organizacijo osebja in dela, pa tudi na poklicnih izkušnjah in produktivnosti, ki se oceni predvsem z vidika kakovosti, uporabi pa se kot vir podatkov in kot ocenjevalna lestvica za določanje plačila ob upoštevanju načela primerljivosti.

Priporočilo 4: ORGANI ZA SPODBUJANJE ENAKOSTI

Priporočilo 5: SOCIALNI DIALOG

Treba je še naprej nadzorovati kolektivne pogodbe in veljavne plačilne lestvice ter sheme za razvrstitev delovnih mest, predvsem glede obravnave delavcev, zaposlenih za polovični delovni čas in zaposlenih z drugimi netipičnimi delovnimi pogodbami, ali glede dodatnih plačil/bonusov, vključno s plačili v naravi (ki se pogosteje izplačujejo moškim kot ženskam). Nadzorovati je treba ne le primarne, temveč tudi sekundarne delovne pogoje in poklicne sisteme socialne varnosti (pravila o dopustu, pokojninski sistemi, službena vozila, storitve varstva otrok, prilagodljiv delovni čas itd.). Države članice bi morale ob spoštovanju nacionalne zakonodaje, kolektivnih pogodb in praks spodbujati socialne partnerje, da uvedejo razvrstitev delovnih mest, ki bo nevtralna glede na spol, da bi delodajalci in zaposleni lahko prepoznali potencialno diskriminacijo na podlagi pristranske opredelitve plačilne lestvice.

Priporočilo 6: PREPREČEVANJE DISKRIMINACIJE

Priporočilo 7: VKLJUČEVANJE NAČELA ENAKOSTI MED SPOLOMA

Priporočilo 8: SANKCIJE

8.1.  Zakonodaja na tem področju je iz različnih razlogov očitno manj učinkovita in upoštevajoč, da vseh težav ni mogoče odpraviti zgolj z zakonodajo, bi morale Komisija in države članice veljavno zakonodajo utrditi z ustreznimi vrstami sankcij.

8.2.  Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bodo kršitve načela enakega plačila za delo enake vrednosti ustrezno kaznovane v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami.

8.3.  Velja opomniti, da države članice v skladu z Direktivo 2006/54/ES že imajo dolžnost zagotoviti odškodnino ali povračilo (člen 18) ter kazni (člen 25), ki so "učinkovite, sorazmerne in odvračilne". Te določbe kljub temu ne zadostujejo za preprečevanje kršitev načela enakega plačila. Zato je bilo predlagano, da se izvede študijo o možnosti, učinkovitosti in vplivu morebitnih sankcij, na primer:

Priporočilo 9: USKLAJEVANJE PREDPISOV IN POLITIKE EU

9.1.  Nujno ukrepanje je potrebno tudi zaradi tega, ker je manjše plačilo povezano z delom s skrajšanim delovnim časom. Zato bi bilo treba ovrednotiti in morebiti revidirati Direktivo Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC – Priloga: okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom(7), v katerem je določeno enako obravnavanje delavcev, ki delajo poln in skrajšani delovni čas, pa tudi bolj usmerjeni in učinkovitejši ukrepi v kolektivnih pogodbah.

9.2.  V smernicah za zaposlovanje bi bilo treba nujno uvesti konkreten cilj zmanjšanja razlik v plačilu, vključno z dostopom do poklicnega usposabljanja in priznanjem kvalifikacij in znanj žensk.

(1) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 56. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0399. (3) UL L 204, 26.7.2006, str. 23 (4) Direktiva Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (UL L 45 19.2.1975, str. 19) je vključena v Direktivo 2006/54/ES. V skladu z določbami Direktive 2006/54/ES se Direktiva 75/117/EGS razveljavi dne 15. avgusta 2009, ki je tudi rok za pričetek izvajanja te direktive. (5) UL L 134, 30.4.2004, str.1. (6) UL L 134, 30.4.2004, str.114. (7) UL L 14, 20.1.1998, str. 9.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o podpori zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv (2008/2140(INI))

P6_TA(2008)0545 A6-0418/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom "Podpora zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv"--- (KOM(2008)0013) in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)0047),

−   ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES, da se izboljša in razširi sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov (KOM(2008)0016), in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)0052),

−   ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS, 96/61/ES, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006 (KOM(2008)0018) ter spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)0054),

−   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2007 z naslovom "Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET): Na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika" (KOM(2007)0723) in spremnih delovnih dokumentov služb Komisije o tehnološkem načrtu (SEK(2007)1510) in načrtu zmogljivosti (SEK(2007)1511),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom 20–20 do leta 2020: Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb (KOM(2008)0030),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

-   ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(1),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0418/2008),

A.   ker bo uporaba fosilnih goriv v EU brez večjih naložb v raziskave in razvoj drugih tehnologij, po sedanjih znanstvenih in tehnoloških spoznanjih, še več desetletij nujna za zagotovitev varnosti energetske oskrbe,

B.   ker je premog edino fosilno gorivo na voljo v EU, ki omejuje naraščajočo odvisnost od uvoza nafte in plina iz nestabilnih tretjih držav ter je tako strateškega pomena,

C.   ker je premog v številnih državah članicah osrednji element v mešanici energetskih virov, vendar je treba elektrarne na premog temeljito modernizirati in več vlagati v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

D.   ker ima veliko držav članic EU velika nahajališča premoga, ki bodo po ocenah razpoložljiva še dolgo v naslednjem stoletju,

E.   ker bi široka uporaba tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida (CCS) v elektrarnah in dolgoročno tudi v industriji z visoko stopnjo emisij CO2 lahko pomagala pri uresničevanju ambicioznih podnebnih ciljev EU po letu 2020, ter ker uporaba teh tehnologij dopolnjuje prizadevanja na področju energetske učinkovitosti na strani ponudbe in povpraševanja ter na področju obnovljivih virov energije,

F.   ker je proizvodnja energije v veliko rastočih gospodarstvih na svetu odvisna od uporabe premoga in ker je uspeh podnebne politike na teh območjih tesno povezan z možnostjo uporabe premoga z manjšimi emisijami,

G.   ker bo uporaba tehnologij CCS v elektrarnah od leta 2020 mogoča le, če se s predstavitvijo doseže dodaten potreben razvoj na področju tehnologije, večje učinkovitosti in ekonomske sposobnosti, hkrati pa se zagotovi okoljska neoporečnost,

H.   ker zamude pri izgradnji predstavitvenih naprav ogrožajo uporabo tehnologij CCS v elektrarnah ter s tem tudi uresničevanje podnebnih ciljev,

I.   ker še vedno ni ustreznega zakonodajnega okvira, potrebnega za uporabo tehnologij CCS,

J.   ker je treba veljavno zakonodajo Skupnosti na tem področju čim prej prenesti v nacionalno ali regionalno zakonodajo ter jo dopolniti z novimi zakonodajnimi predlogi, zlasti o gradnji prometne infrastrukture,

K.   ker manjkajoča zakonska ureditev ovira podjetja pri odločitvah glede naložb, morebitne investitorje pa pri delovanju na finančnih trgih,

L.   ker je treba podpreti izgradnjo najmanj 12 predstavitvenih naprav in ker je treba predstavitvene projekte na ravni EU izbrati na podlagi tega, ali bodo zagotovili potrebna spoznanja o posameznih tehnologijah ter različnih možnostih prevoza in shranjevanja,

1.   poudarja, da bi moral biti namen podnebne politike EU globalno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

2.   opozarja na posebno poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) o zajemu in shranjevanju ogljikovega dioksida iz leta 2005, ki tehnologijo CCS opredeljuje kot obetavno tehnologijo za hitro zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov z možnostjo doseči do 55-odstotno zmanjšanje do leta 2100;

3.   priznava, da uporaba tehnologij CCS lahko pomaga pri uresničevanju zastavljenih podnebnih ciljev EU po letu 2020; vendar poudarja, da podpora tehnologijam CCS vključuje tudi sedanja prizadevanja za izboljšanje energetske učinkovitosti in večjo uporabo obnovljive energije;

4.   opozarja na zavezo Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007, da se spodbuja gradnja in delovanje do 12 predstavitvenih naprav s tehnologijo trajnostne rabe fosilnih goriv v tržni proizvodnji energije do leta 2015;

5.   poudarja, da je treba zagotoviti odvijanje razprav na nacionalni ravni, v katere bodo vključeni vsi strokovnjaki s tega področja, da se razume pomen zgodnje predstavitve trajnostne proizvodnje energije iz fosilnih goriv

6.   poudarja oceno, da je treba zgraditi najmanj 12 predstavitvenih naprav v EU, da se od leta 2020 dosežeta želena uporaba tehnologij CCS v elektrarnah ter varno skladiščenje CO2; ob tem meni, da bi bilo dobro, če je to mogoče, tehnologije CCS pred letom 2020 podpreti tudi v drugih industrijskih napravah; poudarja, da mora predstavitev postopkov CCS v fazah zajema, transporta in shranjevanja določiti, ali je tehnologije CCS mogoče izvajati varno ter ali je to stroškovno učinkovita rešitev problema podnebnih sprememb;

7.   meni, da dodaten razvoj in uporaba tehnologij CCS omogočata spodbujanje ciljev varnosti oskrbe, varstva podnebja in konkurenčnosti v enakem obsegu;

8.   meni, da bi tehnologije CCS v EU, glede na vlogo fosilnih goriv v mešanici energetskih virov številnih držav po vsem svetu, lahko poleg prizadevanj za izboljšanje energetske učinkovitosti in večjo uporabo obnovljive energije prispevale k varnosti oskrbe in varstvu podnebja,

9.   poudarja, da je treba določiti zavezujoča in stroga merila za dolgoročno varnost in trajnost območij shranjevanja;

10.   meni, da lahko shranjevanje pod morskim dnom v primeru nesreče ogrozi morske ekosisteme;

11.   meni, da ukrepi, ki jih je predstavila Komisija, ne zagotavljajo v zadostnem obsegu želenih spodbud za izgradnjo najmanj 12 predstavitvenih naprav do leta 2015;

12.   poziva Komisijo, naj predstavi podrobno oceno stroškov vsakega od 12 predstavitvenih obratov ter deleže zasebnega in javnega financiranja v teh obratih;

13.   meni, da so neposredna finančna sredstva bistvena za izgradnjo 12 predstavitvenih naprav;

14.   opozarja, da so odločitve glede naložb in zbiranje kapitala za predstavitvene projekte na finančnem trgu otežili pomanjkljiv zakonodajni okvir, zlasti na ravni držav članic in regij, ter negotovosti v zvezi s prihodnjim gibanjem cen pravic v okviru trgovanja z emisijami;

15.   meni, da je mogoče časovne vrzeli med potencialnimi možnostmi podpore v okviru trgovanja z emisijami od leta 2013 ter potrebno fazo načrtovanja in izgradnje predstavitvenih obratov odpraviti z zagotovitvijo finančnih sredstev;

16.   v zvezi s tem predlaga, da se zagotovijo sredstva iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja za predstavitvene naprave CCS, ki so bila do vmesnega pregleda zadržana zaradi sprejetja Sedmega okvirnega programa za raziskave, da se pravočasno zagotovijo sredstva za podporo in, če je mogoče, dopolnijo z dodatnimi finančnimi sredstvi v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, kot je načrtovala Komisija;

17.   meni, da je treba v okviru sistema EU trgovanja z emisijami (EU ETS) povečati spodbujevalni učinek, da se lahko pravice za pričakovano proizvodnjo s tehnologijami CCS, katere obseg se poveča za najmanj 25 odstotkov, začnejo dodeljevati od leta 2013, vendar vsaj dve leti pred izgradnjo, da se omogoči trgovanje s temi pravicami; vendar meni, da bi bilo treba za te projekte znotraj EU predvideti 500 milijonov pravic za trgovanje z emisijami; poleg tega spodbuja države članice, naj izkupiček iz dražbe pravic do emisij v okviru sistema EU trgovanja z emisijami uporabijo za podporo tehnologijam CCS ter potrebni infrastrukturi;

18.   meni, da je nujno potrebno, da najmanj 12 predstavitvenih obratov, ki jih je treba podpreti, vključuje vse možne kombinacije treh tehnologij CCS z različnimi energetskimi viri in različnimi možnostmi shranjevanja ter da so ti obrati locirani ob upoštevanju čim večje geografske raznolikosti celotne Evropske unije;

19.   močno svetuje, naj se v to izbiro vključijo projekti elektrarn s predlagano najmanjšo močjo 180 MW;

20.   meni, da je treba takoj zagotoviti potrebne pogoje za izdajanje dovoljenj za prevoz in skladiščenje na nacionalni in regionalni ravni;

21.   meni, da je sodelovanje EU bistveno tudi za lažji razvoj potrebne prometne infrastrukture, in opozarja na dolgoletni postopek izdajanja dovoljenj za drugo prometno infrastrukturo v posameznih državah članicah; s tem v zvezi poudarja potrebo po krajših postopkih, da se zagotovi gradnjo do leta 2020;

22.   meni, da je uporaba strukturnih skladov za predstavitvene naprave CCS mogoča le takrat, ko posamezne regije še ne zagotovijo sredstev ali predlogov za druge dolgoročne projekte, in pojasnjuje, da se bo zmanjšala podpora prizadevanj za varstvo podnebja, če bo treba uporabo sredstev za izboljšanje ekonomske in socialne kohezije zoperstaviti ukrepom za varstvo podnebja;

23.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.