Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 16. december 2008 - Strasbourg
Evro-mediteranski sporazum ES-Maroko (pristop Bolgarije in Romunije) ***
 Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu ES-Albanija (pristop Bolgarije in Romunije) ***
 Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu ES-Hrvaška (pristop Bolgarije in Romunije) ***
 Sporazum ES-Indija o nekaterih vidikih storitev v zračnem prevozu *
 Zaščita eura pred ponarejanjem *
 Zaščita eura proti ponarejanju (države članice izven euroobmočja) *
 Zaščitni ukrepi, ki se zahtevajo od gospodarskih družb, da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom (kodificirana različica) ***I
 Davčne oprostitve za osebno lastnino posameznikov iz države članice (kodificirana različica) *
 Odhodki na področju veterine (kodificirana različica) *
 Medalje in žetoni, podobni eurokovancem *
 Medalje in žetoni, podobni eurokovancem: uporaba glede nesodelujočih držav članic *
 Sprememba proračuna št. 9/2008
 Merske enote ***II
 Vpliv turizma na obalne regije
 Medijska pismenost v digitalnem svetu
 Evropska fundacija za usposabljanje (prenovitev) ***II
 Prilagoditev nekaterih aktov Sklepu Sveta 1999/468/ES - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom (Četrti del) ***I
 Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ***I
 Evropski svet delavcev (prenovitev) ***I
 Poenostavitev pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti ***I
 Homologacija motornih vozil in motorjev ***I
 Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad (projekti, ki ustvarjajo prihodek) ***
 Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti *
 Kapitalske zahteve (izvedbeni načrt)
 Zavajajoča podjetja za imeniške storitve

Evro-mediteranski sporazum ES-Maroko (pristop Bolgarije in Romunije) ***
PDF 186kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o osnutku Sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (13104/2007 – KOM(2007)0404 – C6-0383/2008 – 2007/0137(AVC))
P6_TA(2008)0584A6-0458/2008

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2007)0404),

–   ob upoštevanju besedila Sveta (13104/2007),

–   ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3), v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 310 Pogodbe ES (C6-0383/2008),

–   ob upoštevanju členov 75, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0458/2008),

1.   da privolitev k sklenitvi sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevini Maroko.


Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu ES-Albanija (pristop Bolgarije in Romunije) ***
PDF 186kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta in o sklenitvi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (7999/2008 – KOM(2008)0139 – C6-0453/2008 – 2008/0057(AVC))
P6_TA(2008)0585A6-0496/2008

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta in Komisije (KOM(2008)0139),

–   ob upoštevanju prošnje Sveta za privolitev Parlamenta na podlagi drugega pododstavka člena 300(3) v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 310 PES (C6-0453/2008),

–   ob upoštevanju členov 75, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0496/2008),

1.   da svojo privolitev k sklenitvi sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Albanije.


Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu ES-Hrvaška (pristop Bolgarije in Romunije) ***
PDF 188kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Hrvaško na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (15019/2008 – KOM(2007)0612 – C6-0463/2008 – 2007/0215(AVC))
P6_TA(2008)0586A6-0490/2008

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0612),

–   ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3), v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 310 Pogodbe ES (C6-0463/2008),

–   ob upoštevanju členov 75, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0490/2008),

1.   da svojo privolitev k sklenitvi sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Hrvaške.


Sporazum ES-Indija o nekaterih vidikih storitev v zračnem prevozu *
PDF 186kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo o nekaterih vidikih zračnega prometa (KOM(2008)0347 – C6-0342/2008 – 2008/0121(CNS))
P6_TA(2008)0587A6-0471/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2008)0347),

–   ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0342/2008),

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0471/2008),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Republike Indije.


Zaščita eura pred ponarejanjem *
PDF 186kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (14533/2008 – C6-0395/2008 – 2007/0192A(CNS))
P6_TA(2008)0588A6-0499/2008

(Postopek posvetovanja – ponovno posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka Sveta (14533/2008),

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0525),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. junija 2008(1),

–   ob upoštevanju člena 123(4) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0395/2008),

–   ob upoštevanju členov 51, 43(1) in 55(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0499/2008),

1.   odobri osnutek Sveta;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, predloženo za posvetovanje;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0280.


Zaščita eura proti ponarejanju (države članice izven euroobmočja) *
PDF 187kWORD 32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1339/2001, ki razširja učinek Uredbe (ES) št. 1338/2001 o ukrepih, potrebnih za zaščito eura proti ponarejanju, na tiste države članice, ki še niso sprejele eura kot enotno valuto (14533/2008 – C6-0481/2008 – 2007/0192B(CNS))
P6_TA(2008)0589A6-0503/2008

(Postopek posvetovanja -ponovno posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju besedila Sveta (14533/2008),

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0525),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. junija 2008(1),

–   ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0481/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0503/2008),

1.   odobri besedilo Sveta;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, predloženo za posvetovanje;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0280.


Zaščitni ukrepi, ki se zahtevajo od gospodarskih družb, da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom (kodificirana različica) ***I
PDF 193kWORD 33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v pomenu drugega odstavka člena 48 Pogodbe, glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (kodificirana različica) (KOM(2008)0544 – C6-0316/2008 – 2008/0173(COD))
P6_TA(2008)0590A6-0465/2008

(Postopek soodločanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0544),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 44(2)(g) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0316/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0465/2008),

A.   ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Davčne oprostitve za osebno lastnino posameznikov iz države članice (kodificirana različica) *
PDF 193kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Direktive Sveta o davčnih oprostitvah, ki veljajo za končni vnos osebne lastnine posameznikov iz države članice (kodificirana različica) (KOM(2008)0376 – C6-0290/2008 – 2008/0120(CNS))
P6_TA(2008)0591A6-0466/2008

(Postopek posvetovanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0376),

–   ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0290/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0466/2008),

A.   ker se po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog omejuje zgolj na kodifikacijo obstoječih besedil, ne uvaja pa vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen glede na priporočila posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Odhodki na področju veterine (kodificirana različica) *
PDF 192kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Odločbe Sveta o odhodkih na področju veterine (kodificirana različica) (KOM(2008)0358 – C6-0271/2008 – 2008/0116(CNS))
P6_TA(2008)0592A6-0464/2008

(Postopek posvetovanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0358),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0271/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0464/2008),

A.   ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Medalje in žetoni, podobni eurokovancem *
PDF 187kWORD 30k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (KOM(2008)0514 VOL I. – C6-0332/2008 – 2008/0167(CNS))
P6_TA(2008)0593A6-0469/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0514 VOL. I),

–   po posvetovanju s Svetom (C6-0332/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0469/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Medalje in žetoni, podobni eurokovancem: uporaba glede nesodelujočih držav članic *
PDF 188kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2183/2004 o razširitvi uporabe Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, na nesodelujoče države članice (KOM(2008)0514 VOL. II – C6-0335/2008 – 2008/0168(CNS))
P6_TA(2008)0594A6-0470/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0514 VOL. II),

–   ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0335/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0470/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Sprememba proračuna št. 9/2008
PDF 195kWORD 35k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu spremembe proračuna št. 9/2008 Evropske unije za proračunsko leto 2008, oddelek III - Komisija (16263/2008 – C6-0462/2008 – 2008/2311(BUD))
P6_TA(2008)0595A6-0487/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, ki je bil dokončno sprejet 13. decembra 2007(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 10/2008 za proračunsko leto 2008, ki ga je Komisija predložila 31. oktobra 2008 (KOM(2008)0693),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 9/2008, ki ga je Svet pripravil 27. novembra 2008 (16263/2008 – C6-0462/2008),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0487/2008),

A.   ker predlog spremembe proračuna št. 9 k splošnemu proračunu za leto 2008 vključuje naslednje postavke:

   neto povečanje napovedi prihodkov (1 198,7 milijonov EUR) po reviziji napovedi lastnih sredstev in drugih prihodkov;
   zmanjšanje sredstev za plačila v proračunskih vrsticah za razdelke 1a, 1b, 2, 3b in 4 (4 891,3 milijonov EUR), po upoštevanju prerazporeditev, predlaganih v okviru skupne prerazporeditve;
   upoštevanje proračunskih vidikov financiranja instrumenta za hitro odzivanje na naraščajoče cene hrane v državah v razvoju v letu 2008 na podlagi skupne izjave Parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2008 o financiranju instrumenta za hrano,

B.   ker je namen predloga spremembe proračuna št. 9/2008 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2008,

C.   ker je Svet po preklicu predhodnega predloga spremembe proračuna št. 8/2008 predhodni predlog spremembe proračuna št. 10/2008 sprejel kot predlog spremembe proračuna št. 9/2008,

1.   je seznanjen s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 10/2008;

2.   odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 9/2008;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(2) UL L 71, 14.3.2008.
(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


Merske enote ***II
PDF 187kWORD 32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 80/181/EGS o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na merske enote (11915/3/2008 – C6-0425/2008 – 2007/0187(COD))
P6_TA(2008)0596A6-0476/2008

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (11915/3/2008 – C6-0425/2008),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0510),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0476/2008)

1.   sprejme Skupno stališče;

2.   ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s Skupnim stališčem;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 297 E, 20.11.2008, str. 105.


Vpliv turizma na obalne regije
PDF 147kWORD 91k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o regionalnih razvojnih vidikih vpliva turizma na obalne regije (2008/2132(INI))
P6_TA(2008)0597A6-0442/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj(1),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)(2),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo(3),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(4),

–   ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji)(5),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(6),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 23. oktobra 2008 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah(7),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2000 z naslovom Celostno upravljanje obalnih območij: strategija za Evropo (KOM(2000)0547),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2007 z naslovom Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem (KOM(2007)0621),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. marca 2006 z naslovom Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem (KOM(2006)0134) in svoje resolucije o tej temi z dne 29. novembra 2007(8),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2007 z naslovom Celostna pomorska politika za Evropsko unijo (KOM(2007)0575) in svoje resolucije o tej temi z dne 20. maja 2008(9),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom 20 20 do leta 2020 – Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb (KOM(2008)0030),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 7. junija 2006 z naslovom Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja (KOM(2006)0275),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 14. decembra 2007,

–   ob upoštevanju skupne tristranske izjave Parlamenta, Sveta in Komisije z dne 20. maja 2008, s katero so 20. maj razglasili za evropski dan pomorstva,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0442/2008),

A.   ker ima EU šest obalnih makroobmočij, namreč najbolj oddaljene regije Atlantskega oceana, Baltskega morja, Črnega morja, Severnega morja, vsako med njimi pa ima posebne ozemeljske vire in lasten koncept turizma,

B.   ker precejšen delež evropskega prebivalstva živi vzdolž 89 000 km dolge evropske obale,

C.   ker sprejema opredelitev obalnih območij, ki se uporablja v sklopu pomorske politike EU, namreč kot območij, ki se nahajajo na obali ali 50 km zračne oddaljenosti od obale,

D.   ker so obalne regije zelo pomembne za Evropsko unijo, saj je v njih zgoščen velik delež gospodarskih dejavnosti,

E.   ob upoštevanju opredelitve celostnega upravljanja obalnih območij in vloge turizma pri uresničevanju tega cilja,

F.   ker od pozitivnega razvoja obalnih regij nimajo koristi le prebivalci teh regij, temveč vso prebivalstvo EU,

G.   ker ima lahko turizem kljub temu, da je glavna dejavnost v teh regijah, ki pozitivno vpliva na družbeni in gospodarski razvoj (povečanje BDP in zaposlovanja), tudi škodljive ozemeljske učinke, ker gre za sezonsko dejavnost, se v njem zaposlujejo nekvalificirani delavci, ni dovolj povezovanja med obalo in zaledjem, gospodarstvo ni dovolj raznovrstno ali je naravna in kulturna dediščina poslabšana,

H.   ker obalna območja v različnih operativnih programih za obdobje 2007–2013 niso tako rekoč nikjer posebej omenjena, zaradi česar ni na voljo zadosti primerljivih in zanesljivih družbenoekonomskih in finančnih podatkov o obalnem turizmu,

I.   ker je mogoče, da se gospodarska moč obalnega turizma zaradi pomanjkanja zanesljivih primerljivih podatkov o tej panogi podcenjuje, zaradi česar se podcenjuje tudi gospodarski pomen ohranjanja morskega okolja, obenem pa precenjuje vloga naložb za doseganje tega cilja,

J.   ker je zaradi pomanjkljivih podatkov o naložbah EU v obalna območja težko oceniti dejanski vpliv strukturnih skladov na obalni turizem,

K.   ker se turizem nahaja na razpotju različnih politik EU, ki močno vplivajo na njegovo zmožnost prispevanja k socialni in teritorialni koheziji,

L.   ker lahko strukturni skladi z vidika kakovosti pozitivno vplivajo na razvoj obalnih regij, oživijo lokalno gospodarstvo, podpirajo zasebne naložbe in spodbujajo trajnostni turizem,

M.   ker je njihov vpliv najbolj viden na območjih, kot so majhni otoki v najbolj oddaljenih regijah ali obalna območja, kjer je obalni turizem glavna gospodarska dejavnost,

N.   ker na obalna območja močno vpliva njihova geografska lega, zanje pa so potrebni strukturirana strategija, ki mora upoštevati posebne značilnosti, načelo subsidiarnosti in doslednost med panogami pri postopku odločanja,

O.   ker so obalne regije pogosto tudi oddaljene regije, kot so majhni otoki, najbolj oddaljene regije ali obalna območja, ki so močno odvisna od turizma ter slabo obiskovana izven sezone in v katerih bi bilo treba za spodbujanje teritorialne kohezije izboljšati infrastrukturo, vzpostaviti redne povezave med obalo in zaledjem ter s pomočjo strategij ozemeljskega trženja in celovitega gospodarskega razvoja za spodbujanje vlaganj podpirati ohranjanje gospodarske dejavnosti tudi izven turistične sezone,

P.   ker obalna območja kljub enakim težavam nimajo posebnih instrumentov za sistematičen pristop in boljše komuniciranje med glavnimi akterji, ki pogosto delujejo neodvisno in vsak zase,

Q.   ker lahko celovite rešitve resničnih težav zagotovijo in izvajajo javni organi na lokalni in regionalni ravni v sodelovanju z zasebnim sektorjem ob upoštevanju okoljskih interesov in interesov skupnosti,

R.   ker bo uvedba političnih instrumentov pripomogla k bolj celovitim in trajnostnim razvojnim strategijam ter izboljšanju gospodarske konkurenčnosti z ohranitvijo naravnih in kulturnih virov, zadovoljevanjem socialnih potreb ter spodbujanjem modelov etičnega turizma,

S.   ker bi lahko to prispevalo k izboljšanju kakovosti delovnih mest v obalnih regijah ter zmanjšalo sezonski značaj dejavnosti z združitvijo različnih oblik turizma in drugih pomorskih ali obalnih dejavnosti, kar bi omogočilo usklajevanje ponudbe z zahtevnimi pričakovanji in zahtevami sodobnih turistov ter ustvarjanje kvalificiranih delovnih mest,

T.   ker lahko cilj evropskega teritorialnega sodelovanja iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1080/2006 učinkovito prispeva k naštetim prednostnim nalogam s financiranjem projektov sodelovanja in razvojem partnerskih omrežij med akterji v panogi in obalnimi območji, v zvezi s tem pa poudarja, da je treba uporabiti Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje iz Uredbe (ES) št. 1082/2006 kot instrument za vzpostavljanje trajnega sodelovanja na področju trajnostnega razvoja obalnih regij, v katerih bodo sodelovali lokalni in socialni partnerji,

1.   poudarja, da je turizem bistveni dejavnik za družbeni in gospodarski razvoj obalnih regij EU ter je tesno povezan s cilji lizbonske strategije; poudarja tudi, da je treba v turističnih dejavnostih v obalnih regijah bolj dosledno upoštevati cilje göteborške strategije;

2.   spodbuja obalne države članice, naj oblikujejo posebne strategije in celovite načrte na nacionalni in regionalni ravni, da bi preprečile sezonski značaj turizma v obalnih regijah ter zagotovile bolj ustaljeno zaposlovanje in kakovostnejše življenje za lokalne skupnosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba tradicionalne sezonske dejavnosti podaljšati v celoletne dejavnosti z uvajanjem novih oblik ponudbe in nadomestnih oblik turizma (na primer poslovnega, kulturnega, zdravstvenega, športnega, kmetijskega in morskega turizma); meni, da bodo novi turistični proizvodi in storitve prispevali k ustvarjanju rasti in delovnih mest ter zmanjšali učinke na okolje, gospodarstvo in družbo;

3.   poudarja, da je treba zaščititi pravice delavcev v tej panogi s spodbujanjem kakovostnih delovnih mest in pridobivanja spretnosti, kar med drugim zajema ustrezno usposabljanje, večja uporaba dolgoročnih pogodb, pravične in dostojne plače ter boljše delovne pogoje;

4.   poziva k celovitemu pristopu k obalnemu turizmu v okviru kohezijske, pomorske, ribiške, okoljske, prometne, energetske, socialne in zdravstvene politike EU, da bi se ustvarila sinergija in da delovanje ne bi bilo neusklajeno; priporoča, da Komisija upošteva tovrsten celovit pristop k trajnostni rasti obalnega turizma, zlasti v pomorski politiki EU, kot strateški cilj svojega delovnega programa za obdobje 2010–2015, pa tudi pri vmesnem pregledu finančnega okvira za obdobje 2007–2013;

5.   poziva države članice, naj zagotovijo polno sodelovanje regionalnih ter lokalnih organov na obalnih območjih, pristojnih za turizem in regionalni razvoj, pa tudi gospodarskih, socialnih in okoljskih partnerjev v vseh stalnih strukturah sodelovanja, določenih v teh politikah, ter v čezmejnih programih sodelovanja, v katere so obalne regije vključene;

6.   poudarja, da je bistvena povezava med dobro delujočo infrastrukturo in uspešno turistično regijo, zato poziva pristojne oblasti, naj pripravijo načrte za izboljšanje lokalne infrastrukture v korist turistom in lokalnemu prebivalstvu; v zvezi s tem močno priporoča, naj obalne države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se bo pri izgradnji novih projektov za izboljšanje infrastrukture, vključno s tovarnami in rafinerijami nafte na morju, vedno uporabljala najnovejša razpoložljiva tehnologija, da bi s tem zagotovile manjšo porabo energije in ogljikovih emisij ter z uporabo obnovljivih virov energije izboljšale energetsko učinkovitost;

7.   spodbuja Komisijo, države članice in regije, naj spodbujajo trajnostne verige mobilnosti v lokalnem javnem prometu ter kolesarske steze in poti za pešce, zlasti v čezmejnih obalnih regijah, in v ta namen podpirajo izmenjavo dobrih praks;

8.   priporoča, da Komisija zavzame enoten in celosten pristop do obalnega turizma tako v okviru teritorialne kohezije kot v okviru svoje strategije za celostno pomorsko politiko, zlasti za otoke, otočne države članice, najbolj oddaljene regije in druga obalna območja, zlasti zato, ker so ta območja zelo odvisna od turizma;

9.   močno spodbuja Evropsko komisijo in države članice, naj obalni turizem uvrstijo na prednostni seznam v strateških smernicah za naslednje programsko obdobje strukturnih skladov, pa tudi v politiki obalnih regij EU, ter opredelijo inovativno strategijo, ki bo zajemala turistično ponudbo v obalnih regijah;

10.   zato pozdravlja udeležbo obalnih regij v programih in projektih INTERREG IV B in C, ki zajemajo nadnacionalno in medregionalno sodelovanje tudi na področju turizma, ter jih poziva, naj koristno izrabijo pobude in instrumente EU za obalne regije (na primer strategiji za Sredozemsko in Baltsko morje ter sinergijo za Črno morje); močno priporoča, naj Komisija v novih programih INTERREG za naslednje programsko obdobje bolj poudari obalne regije;

11.   je seznanjen s stališčem Odbora regij v zvezi z uvedbo Evropskega obalnega sklada in poziva Komisijo, naj v naslednjem finančnem okviru preuči možnosti za boljše usklajevanje vseh prihodnjih finančnih instrumentov, ki zajemajo ukrepe v obalnih regijah;

12.   priporoča, da se kot del celovitega razvoja obalnih območij vzpostavi baza znanja z oblikovanjem evropskega panožnega omrežja pod okriljem Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo iz Uredbe (ES) št. 294/2008 ter sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj iz Sklepa št. 1982/2006/ES;

13.   priporoča obalnim državam članicam, naj pri izbiranju in izvajanju projektov za obalne regije uporabljajo celovit pristop na programski ravni in medpanožno metodo ter dajejo prednost ustanavljanju javno-zasebnih partnerstev, da bi zmanjšale pritisk na lokalne organe;

14.   pozdravlja prednostne naloge na področju obalnega in pomorskega turizma, ki jih je Komisija opredelila v zgoraj navedeni agendi za konkurenčni in trajnostni evropski turizem; predlaga, naj se v novi Portal evropskih turističnih destinacij vključijo posebne informacije o obalnih območjih in mrežah, zlasti o tistih, ki so manj znana in manj oglaševana, da bi se jih promoviralo prek meja EU, pa tudi na regionalni in lokalni ravni;

15.   poziva Komisijo, naj v zvezi s tem v svojem pilotnem projektu Evropska območja odličnosti obalni in obvodni turizem razglasi za območje odličnosti za leto 2010;

16.   močno obžaluje, da zaradi sedanje nepreglednosti na področju izdatkov EU na obalnih območjih ni mogoče količinsko opredeliti ravni vlaganj ali analizirati učinka podprtih pobud v teh regijah; v zvezi s tem pozdravlja določbo v zgoraj navedeni zeleni knjigo o prihodnji pomorski politiki za oblikovanje podatkovne baze za pomorske regije, ki bo vsebovala tudi podatke o upravičencih do sredstev iz vseh skladov Skupnosti (tudi iz strukturnih skladov), ter poziva Komisijo, naj to pomembno nalogo opravi čim prej; poudarja, da je tovrstna pobuda pomembna za zagotovitev preglednosti na tem področju; poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezne instrumente, da bodo ti podatki dosegljivi za analitične in statistične namene, ter poziva države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti v zvezi z objavo končnih prejemnikov in s tem zagotovijo celovito sliko o obstoječih projektih;

17.   poziva Komisijo, države članice in regije, naj skupaj sestavijo izčrpen katalog financiranja projektov na obalnih območjih in ga objavijo na spletu ter tako omogočijo regijam, da uporabijo izkušnje drugih, znanstvenim krogom, obalnim skupnostim in drugim zainteresiranim stranem pa, da določijo in objavijo primere najboljše prakse ter kar najbolj povečajo njen prenos v lokalne skupnosti; zato priporoča, da se ustanovi forum, na katerem bodo lahko zainteresirane strani vzpostavile stike in izmenjale zglede najboljše prakse, ter delovna skupina predstavnikov držav članic, ki bo razvila akcijske načrte o obalnem turizmu in spodbujala izmenjavo izkušenj na institucionalni ravni;

18.   poziva Komisijo, naj ta internetni katalog uporabi tudi za to, da javnost opozori na ugodnosti, ki jih EU prinaša obalnim regijam, ter tako prispeva k bolj pozitivnem pogledu na evropsko financiranje in izboljša podobo o EU;

19.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sedanje zbiranje podatkov za družbenoekonomsko zbirko podatkov Eurostata za obalne regije EU obsegalo zanesljive, enotne in posodobljene podatke o turizmu, saj so bistveni za poenostavitev odločanja v javnem sektorju ter omogočajo primerjave med regijami in panogami; priporoča, da obalne države članice na svojem ozemlju čim prej uvedejo turistične satelitske račune;

20.   poudarja, da sta okolje in obalni turizem tesno povezana; ter da morajo politike za razvoj turizma vsebovati praktične ukrepe v skladu s splošno politiko za okoljsko varstvo in upravljanje; zato pozdravlja vključitev trajnostnega razvoja v člen 17 Uredbe (ES) št. 1083/2006 (o strukturnih skladih 2007–2013) kot eno od ključnih načel, ki se uporabljajo za izvajanje vseh strukturnih intervencij, katerih uporabo je treba ustrezno pregledati na podlagi ustreznih ukrepov za spremljanje; močno priporoča, da se podobne določbe uvedejo v uredbe za naslednje programsko obdobje; poudarja, da bi to pomembno prispevalo k spodbujanju ekološkega turizma;

21.   opozarja, da so obalne regije utrpele precejšnje posledice podnebnih sprememb ter s tem povezanega povečanja gladine morja, erozije peska ter naraščajočega števila in močnih neviht; zato poudarja, da morajo obalne regije izdelati načrte o nevarnosti podnebnih sprememb ter preventivne načrte;

22.   poudarja, da podnebne spremembe močno vplivajo na obalni turizem; zato poziva Komisijo, naj cilje Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 dosledno vključuje v prometno in turistično politiko ter spodbuja ukrepe za zaščito trajnostnega obalnega turizma pred vplivi podnebnih sprememb;

23.   v zvezi s tem poudarja, da je treba oceniti, kako lahko turizem prispeva k varstvu in zaščiti okolja; opaža, da se lahko s skupnim udejstvovanjem nacionalnih in regionalnih oblasti ter turističnih operaterjev in upraviteljev hotelov in restavracij prek turizma preprosto dvigne zavest o okoljskih vrednotah; zato meni, da je treba ta prizadevanja usmeriti na obalne regije zaradi njihovega pretežno turističnega profila;

24.   poudarja, da je treba pri razvoju turizma vedno zagotoviti zaščito zgodovinskih spomenikov in arheoloških zakladov ter ohranjanje tradicij in kulturne dediščine na splošno, da bi se spodbujalo dejavno vključevanje lokalnih skupnosti;

25.   poziva k sprejetju pobud za spodbujanje trajnostnega razvoja, da bi ohranili kulturno in naravno dediščino ter družbeno strukturo obalnih regij;

26.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo dejavno izvajanje v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji pogoj za pridobitev sredstev EU za obalne projekte, ki vplivajo na morje;

27.   poziva Komisijo, naj uporabi vse ustrezne instrumente za ocenjevanje, da bo zagotovila izvajanje tega načela na obalnih območjih v sedanjem programskem obdobju in porazdelitev odgovornosti med različne ravni odločanja;

28.   poudarja, da pritisk na obalna območja zaradi prevelikega posega infrastrukture škoduje razvoju obalnega turizma in privlačnosti, te vidike pa bi lahko spodbujali s ponudbo kakovostnih turističnih storitev, ki so bistvene za konkurenčnost obalne regije ter za spodbujanje kakovostnih delovnih mest in kvalifikacij; zato obalne regije poziva, da namesto tega spodbujajo alternativna vlaganja, kot so vlaganja v storitve informacijske tehnologije in telekomunikacij, nove potenciale lokalnih tradicionalnih proizvodov ter kakovostno usposabljanje delavcev v turističnem sektorju; poziva tudi k oblikovanju programov usposabljanja, da bi usposobili ustrezno število kvalificiranih delavcev, ki bi bili kos čedalje bolj zapletenemu in raznolikemu turističnemu sektorju;

29.   poziva države članice, naj oblikujejo ustrezno politiko na področju urbanizma in prostorskega načrtovanja, ki bo združljiva z obalno pokrajino;

30.   poudarja, da je visoka raven kakovosti največja primerjalna prednost turistične ponudbe EU; poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj še bolj uveljavijo in izboljšajo kakovost svojih turističnih storitev, zlasti kar zadeva varnost, popolno in sodobno infrastrukturo, družbeno odgovornost zadevnih podjetij ter okolju prijazne gospodarske dejavnosti;

31.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo njena politika pomorskih grozdov vključevala produktivne storitve in panoge, ki so za obalni turizem pomembne, ter s tem omogočila plodno sodelovanje med tistimi, ki morje uporabljajo kot vir za povečanje svoje konkurenčnosti, trajnost in prispevek k obalnemu gospodarskemu razvoju; poleg tega meni, da morajo biti kot obalne storitve v pomorske grozde vključene zdravstvene, socialne, izobraževalne, tehnološke in športne zmogljivosti, saj so bistveni dejavniki za razvoj obalnih območij;

32.   poudarja, da je za razvoj obalnih regij pomembna dostopnost, zato poziva Komisijo ter nacionalne in regionalne organe, naj preučijo možnosti, da bodo zagotovili optimalno povezljivost s prevozom po kopnih, zračnih in vodnih poteh; poziva jih tudi, naj glede na pogosto onesnaženje morja v številnih regijah in pristaniških mestih povečajo pobude za oskrbovanje plovil v pristaniščih iz kopenskega omrežja; poziva države članice, naj preučijo možnost sprejetja ukrepov, kot so zmanjšanje letaliških pristojbin, in sicer vedno v skladu s postopkom iz svojega zgoraj navedenega stališča z dne 23. oktobra 2008 o letaliških pristojbinah, da bi povečale privlačnost obalnih območij in spodbujale njihove konkurenčnosti; zato tudi poudarja, da je treba okrepiti spoštovanje letaliških in letalskih standardov, po potrebi pa tudi odstraniti skladišča goriva iz bližine letališč;

33.   poziva države članice in regionalne organe, naj za potrebe turizma spodbujajo posodobitev pristanišč in letališč v obalnih in otoških regijah ter pri tem ustrezno upoštevajo obstoječe možnosti, kar zadeva okolje ter spoštovanje estetske podobe in naravnega okolja;

34.   poudarja, da je teritorialna kohezija horizontalen koncept, ki zajema EU kot celoto in lahko krepi povezave med obalo in zaledjem na podlagi obstoječe komplementarnosti in medsebojnega vplivanja obalnih in celinskih območij (na primer s povezavo obalnih dejavnosti s podeželskim in mestnim turizmom, izboljšanjem zunajsezonske dostopnosti za turizem ter povečanjem prepoznavnosti lokalnih proizvodov in spodbujanjem njihove raznovrstnosti); opaža, da so v zgoraj navedeni zeleni knjigi o prihodnji pomorski politiki posebej omenjene otoške regije, ter priznava, da se te regije zaradi stalnih naravnih neugodnih razmer soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi; poudarja, da se s podobnimi težavami na splošno soočajo tudi obalne regije, zato poziva Komisijo, naj pri izvajanju teritorialne kohezije v prihodnosti upošteva potrebo po povezovanju obalnega turizma s celostnim upravljanjem obalnih območij in prostorskim načrtovanjem za morja;

35.   odločno poziva obalne regionalne in lokalne organe, naj enako spodbujajo sheme celostnega ozemeljskega trženja skupaj s svojimi partnerji v okviru morskih in kopenskih sosedskih odnosov, ter spodbujajo pravičnost v razvoju turizma in potovanj, da bi spodbudili konkurenčnost v turistični panogi, ne da bi ogrozili splošne konkurenčnosti;

36.   spodbuja obalne regije, da sodelujejo pri projektih medregijskega sodelovanja, na primer v okviru četrte teme pobude Regije in gospodarska sprememba, katere cilj je oblikovati nova tematska obalna turistična omrežja in dograjevati tista, ki so že vzpostavljena, ter zagotoviti izmenjavo znanja, izkušenj in najboljše prakse;

37.  priporoča, da pristojni javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z ukrepi spodbujajo strateške projekte za obalni turizem v okviru svojih programov sodelovanja, nudijo tehnično pomoč pri pripravah teh projektov, za te ukrepe zagotavljajo ustrezna sredstva ter dajejo prednost uporabi strukturnih skladov za razvoj trajnostnega in okolju prijaznega turizma v obalnih regijah na področju konvergence in konkurenčnosti ter na področju zaposlovanja; meni, da je pri tem treba posebno pozornost nameniti dejavnostim za razvoj komunikacij in informacijske tehnologije;

38.   poziva Komisijo, naj v prihodnjem letu, po možnosti 20. maja na evropski dan pomorstva, organizira najmanj en poseben dogodek, ki bo posvečen obalnemu turizmu, da bi se olajšala komunikacija in spodbudili stiki med partnerji ter izmenjale najboljše prakse, na primer pri izvajanju integriranega modela EU za zagotavljanje kakovosti; v zvezi s tem spodbuja vse akterje, naj predstavijo svoje projekte, posredno ali neposredno povezane z obalnim turizmom, ki jih financira Skupnost;

39.   meni, da lahko spodbujanje navtičnega turizma, med drugim s spodbujanjem sektorskih gospodarskih dejavnosti, državljanom EU pomaga, da razvijejo bolj trajnostne navade in večjo ekološko zavest; zato države članice, poziva, naj s tem namenom spodbujajo vlaganja v njihova obalna območja;

40.   poleg tega poziva Komisijo, naj sestavi praktičen vodič financiranja EU na področju obalnega turizma, da se bodo zainteresirane strani usmerile v fazo iskanja sredstev;

41.   priznava, da lahko razvoj turističnega križarjenja pomembno prispeva k razvoju obalnih skupnosti pod pogojem, da se vzpostavi ravnovesje med tveganji in prednostmi ter med fiksnimi stroški naložb v zemljišča in prožnostjo, ki jo potrebujejo operaterji križarjenja, ter da se ustrezno upoštevajo okoljska vprašanja;

42.   poziva Komisijo, naj podpre obalne skupnosti, ki si prizadevajo izvajati najboljše prakse in kar najbolje izkoristiti dodano vrednost obalnega turizma in zlasti turističnega križarjenja;

43.   poziva obalne regije, naj ustanovijo in podpirajo regionalne oziroma lokalne razvojne agencije, ki bi pomagale oblikovati mreže med delavci v panogi, ustanovami, strokovnjaki in upravo ter nudile svetovanje ter informiranje potencialnim upravičencem iz javnega in zasebnega sektorja;

44.   priporoča, da obalne države članice upoštevajo trajnost projektov sodelovanja na stopnji naknadnega financiranja, ne samo glede sredstev, ampak tudi glede neprekinjenega sodelovanja med partnerji in medsebojnih povezav z zadevnimi lokalnimi storitvami;

45.   priporoča, da obalne države članice zagotovijo dobro vidnost izbranih projektov in poenostavijo postopke za dostop do sredstev, da bi pritegnile zasebno financiranje obalnega turizma in olajšale oblikovanje partnerstev med javnimi organi in akterji iz zasebnega sektorja, zlasti malimi in srednjimi podjetji; priporoča spodbujanje pozitivnega učinka rekreacijskih dejavnosti v morskem in obalnem turizmu ob zagotavljanju zdravega živalstva in rastlinstva; meni, da bi bilo te cilje mogoče vključiti v evropski pomorski dan, ki bo vsako leto 20. maja;

46.   poziva okoljske skupine, gospodarske panoge, povezane z morjem, kulturne organizacije, znanstveno skupnost, javne ustanove in lokalne prebivalce, naj sodelujejo na vseh stopnjah projektov, tudi pri spremljanju teh, da bi jim zagotovili dolgoročno trajnost;

47.   končno poziva Komisijo, naj redno ocenjuje, v kolikšni meri sredstva Skupnosti na obalnih območjih vplivajo na regionalni razvoj, da bi prek centra za spremljanje trajnostnega obalnega turizma širila najboljšo prakso in podprla partnerska omrežja, ki povezujejo različne akterje;

48.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posredujejo Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Odboru regij.

(1) UL L 210, 31.7.2006, str. 1.
(2) UL L 210, 31.7.2006, str. 19.
(3) UL L 97, 9.4.2008, str. 1.
(4) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.
(5) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.
(6) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.
(7) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0517.
(8) UL C 297 E, 20.11.2008, str. 184.
(9) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0213.


Medijska pismenost v digitalnem svetu
PDF 208kWORD 71k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o medijski pismenosti v digitalnem svetu (2008/2129(INI))
P6_TA(2008)0598A6-0461/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005,

–   ob upoštevanju Direktive 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov(1) ter zlasti uvodne izjave 37 Direktive 2007/65/ES in člena 26 Direktive 89/552/EGS,

–   ob upoštevanju Sklepa št. 854/2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o uvedbi večletnega programa Skupnosti za spodbujanje varnejše uporabe interneta in novih spletnih tehnologij(2),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007)(3),

–   ob upoštevanju Priporočila 2006/952/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do odgovora v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev(4),

–   ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(5),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2007 o evropskem pristopu k medijski pismenosti v digitalnem okolju (KOM(2007)0833),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o pluralnosti medijev v državah članicah Evropske unije (SEK(2007)0032),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2005 z naslovom "i2010 - Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje" (KOM(2005)0229),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2002 o koncentraciji medijev(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2005 o uporabi členov 4 in 5 Direktive 89/552/EGS ("Televizija brez meja"), kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES, za obdobje 2001–2002(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o prehodu z analogne na digitalno radiodifuzijo: priložnosti za evropsko avdiovizualno politiko in kulturno raznolikost?(8),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. maja 2008 o medkulturnih zmožnostih(9) in o evropskem pristopu k medijski pismenosti v digitalnem okolju(10),

–   ob upoštevanju Grünwaldske deklaracije Unesca o medijskem izobraževanju iz leta 1982,

–   ob upoštevanju Pariškega načrta Unesca iz leta 2007 z dvanajstimi priporočili za medijsko vzgojo,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope Rec(2006) 12 državam članicam o krepitvi vloge otrok v novem informacijskem in komunikacijskem okolju,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0461/2008),

A.   ker so mediji vtkani v politiko in družbeni vsakdan; ker lahko visoka koncentracija medijev ogrozi medijski pluralizem, zaradi česar je medijska pismenost pomemben del politične kulture in dejavne soudeležbe državljanov Unije,

B.   ker med raznimi mediji, avdiovizualnimi ali tiskanimi, klasičnimi in digitalnimi, ni jasne meje se različne vrste medijev v tehničnem in vsebinskem pogledu zbližujejo; ker zaradi inovativne tehnologije novi množični mediji vedno močneje prodirajo v vsa področja življenja in od uporabnikov zahtevajo vse dejavnejšo vlogo; ker so tudi spletne socialne skupnosti, spletni dnevniki in videoigre oblike medijev,

C.   ker je za mlade uporabnike medijev osrednji vir informacij predvsem internet; ker je njihovo znanje o tem mediju osredotočeno na njihove lastne potrebe in ni sistematično urejeno; ker so vir informacij za odrasle predvsem radio, televizija, časopis in revije; ker mora torej medijska pismenost v sodobnem medijskem okolju ustrezati izzivom novih medijev – zlasti z njimi povezanim možnostim za interakcijo in ustvarjalno udeležbo – ter tudi znanju, ki ga zahtevajo tradicionalni mediji, ki so še vedno glavni vir informacij državljanov,

D.   ker lahko nove komunikacijske tehnologije manj spretne uporabnike preplavijo s številnimi informacijami, ki niso razporejene glede na pomembnost, in lahko preobilje informacij enako velik problem kot njihovo pomanjkanje,

E.   ker dobra usposobljenost za uporabo informacijske tehnologije in medijev, pri čemer se spoštujejo pravice in svoboščine drugih, bistveno izboljša posameznikove poklicne kvalifikacije in v ekonomskem smislu prispeva k doseganju lizbonskih ciljev,

F.   ker široka dostopnost komunikacijskih tehnologij vsakemu posamezniku omogoča, da na ta način posreduje informacije in jih objavi vsemu svetu, s čimer ima vsak uporabnik interneta možnost biti novinar in je zadostna medijska pismenost nujna za razumevanje informacij, pa tudi za zmožnost ustvarjanja in razširjanja medijskih vsebin; ker zgolj računalniško znanje ne vodi samodejno k večji medijski pismenosti,

G.   ker so v zvezi z razvojem telekomunikacijskih omrežij ter napredkom na področju informacijske in komunikacijske tehnologije velike razlike med državami članicami, pa tudi med regijami, zlasti med odročnimi in podeželskimi območji, zaradi česar je nevarno, da bi se digitalni razkorak v Evropski uniji še poglobil,

H.   ker imajo šole pomembno vlogo pri vzgajanju komunikativnih in razsodnih ljudi; ker so razlike med državami članicami in regijami glede medijske vzgoje velike, kakor tudi glede vključenosti in uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije v izobraževanju; ker lahko medijsko vzgojo v prvi vrsti poučujejo samo učitelji, ki so sami medijsko pismeni in imajo ustrezno izobrazbo s tega področja,

I.   ker je medijska vzgoja bistvena pri doseganju visoke medijske pismenosti, ki je pomemben del politične izobrazbe in ljudem omogoča okrepljeno vlogo dejavnih državljanov ter boljše zavedanje o njihovih pravicah in dolžnostih; ker so razgledani, politično zreli državljani osnova pluralne družbe; ker z ustvarjanjem lastnih vsebin in medijskih izdelkov pridobimo zmožnosti, ki omogočajo boljše razumevanje temeljnih načel in vrednot strokovno pripravljenih medijskih vsebin,

J.   ker je pedagoško delo na področju medijev pri starejših osebah manj uveljavljeno kot pri mladih in ker starejši do novih medijev pogosto občutijo strahove in zavore,

K.   ker so nevarnosti v zvezi z varnostjo osebnih podatkov vedno bolj pritajene in raznolike, kar za manj izkušene uporabnike pomeni veliko tveganje,

L.   ker je medijska pismenost v informacijski in komunikacijski družbi nepogrešljiva ključna spretnost,

M.   ker mediji odpirajo priložnosti za svetovno komunikacijo in odprtost svetu; ker so temelji demokratične družbe in ker posredujejo tako znanje kot informacije; ker novi digitalni mediji omogočajo pozitivne priložnosti za sodelovanje in ustvarjalnost, s čimer se krepi udeležba državljanov v političnih postopkih,

N.   ker sedanji podatki ne zadostujejo, da bi oblikovali natančne izjave o stanju medijske pismenosti v Evropski uniji,

O.   ker je odločilni pomen medijske pismenosti poudaril tudi Unesco, na primer v Grünwaldski deklaraciji o medijskem izobraževanju (1982) in v Pariškem načrtu z dvanajstimi priporočili za medijsko izobraževanje (2007),

Načela

1.   pozdravlja prej omenjeno sporočilo Komisije o medijski pismenosti v digitalnem svetu, vendar meni, da je možno izboljšati opredelitev evropskega pristopa, namenjenega krepitvi medijske pismenosti, zlasti glede vključitve klasičnih medijev in priznavanja pomena medijskega izobraževanja;

2.   pozdravlja sklepe Sveta za izobraževanje, mladino in kulturo o medkulturnih zmožnostih po zasedanju dne 21. in 22. maja 2008; pričakuje, da se bodo države članice odločno zavzele za krepitev medijske pismenosti, in predlaga, da se odbor za stike držav članic iz Direktive 89/552/EGS, okrepijo z vključitvijo strokovnjakov za izobraževanje;

3.   poziva Komisijo, naj sprejme priporočilo in oblikuje akcijski načrt za medijsko pismenost; poziva Komisijo, naj v letu 2009 pripravi srečanje kontaktnega odbora za avdiovizualne medijske storitve, da bi olajšala redno izmenjavo informacij in spodbudila učinkovito sodelovanje;

4.   poziva organe, pristojne za urejanje avdiovizualnih in elektronskih komunikacij, naj na različnih ravneh sodelujejo za izboljšanje medijske pismenosti; priznava, da je treba še posebej na nacionalni ravni oblikovati kodekse ravnanja in skupne regulativne pobude; poudarja, da morajo biti v spodbujanje sistematičnih študij in rednih analiz različnih vidikov in razsežnosti medijske pismenosti vključene vse zainteresirane strani;

5.   priporoča Komisiji, naj uporabi strokovno skupino za medijsko pismenost za razpravo o vprašanjih medijske vzgoje, skupina pa naj se srečuje pogosteje in se tudi redno posvetuje s predstavniki vseh držav članic;

6.   ugotavlja, da lahko k uveljavljanju medijske pismenosti poleg snovalcev politike, novinarjev, radijskih in televizijskih hiš ter medijskih družb dejavno prispevajo predvsem manjši lokalni subjekti, na primer knjižnice, središča za izobraževanje odraslih, kulturna in medijska središča za državljane, ustanove za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje in državljanski (npr. lokalni) mediji;

7.   v duhu člena 26 Direktive 89/552/EGS poziva Komisijo, naj oblikuje kazalnike medijske pismenosti za dolgoročno spodbujanje medijske pismenosti v Evropski uniji;

8.   ugotavlja, da pomeni medijska pismenost zmožnost samostojne uporabe različnih medijev, razumevanja in kritičnega vrednotenja različnih vidikov medijev in medijskih vsebin, lastnega sporočanja v raznolikih okoliščinah ter ustvarjanja in širjenja medijskih vsebin; poleg tega ugotavlja, da gre pri številnih razpoložljivih virih predvsem za zmožnost namensko izbrati informacije iz poplave podatkov in slik iz novih medijev ter jih urediti;

9.   poudarja, da je medijska vzgoja bistvena sestavina politike obveščanja potrošnikov, osveščenosti in poznavanja vprašanj, povezanih z intelektualnimi pravicami, dejavne udeležbe državljanov ter spodbujanja medkulturnega dialoga;

10.   spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z vsemi organi EU, vključno z lokalnimi in regionalnimi področnimi organizacijami, izboljša politiko za spodbujanje medijske pismenosti ter okrepi sodelovanje z Unescom in Svetom Evrope;

Cilji in ciljne skupine

11.   vztrajno poudarja, da morajo dejavnosti medijske vzgoje vključevati vse državljane – otroke, mladostnike, odrasle, starejše ljudi in invalide;

12.   poudarja, da se usposabljanje za medije začne doma z učenjem, kako izbrati med razpoložljivimi medijskimi storitvami – pri tem je še posebej pomembna medijska vzgoja za starše, katerih vloga pri razvoju otrokovih medijskih navad je odločilna – ter nadaljuje v šoli in med vseživljenjskim izobraževanjem, to učenje pa krepijo prizadevanja nacionalnih, vladnih in regulativnih organov ter delo medijskih profesionalcev in ustanov;

13.   ugotavlja, da so cilji medijske vzgoje usposobljena in ustvarjalna uporaba medijev in njihovih vsebin, kritična analiza medijskih izdelkov, razumevanje delovanja medijske industrije ter samostojno ustvarjanje medijskih vsebin;

14.   priporoča, da bi morala medijska vzgoja seznanjati tudi z uporabo medijev z vidika avtorskih pravic in o pomembnosti spoštovanja pravic intelektualne lastnine, zlasti pri internetu, kakor tudi o varnosti podatkov in zasebnosti ter pravici do samostojnega informacijskega odločanja glede informacij; poudarja, da se morajo biti uporabniki novih medijev zavedati morebitnih tveganj glede varnosti informacijske tehnologije in varnosti osebnih podatkov ter nevarnosti spletnega nasilja;

15.   poudarja, da je oglaševanje pomemben del sodobnih medijskih storitev; poudarja, da medijska pismenost omogoča merila za vrednotenje sredstev in ravnanj, ki se uporabljajo v oglaševanju;

Zagotavljanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij

16.   poziva oblikovalce evropske politike, da zmanjšajo digitalni razkorak med državami članicami ter med mesti in podeželjem z izgradnjo informacijske in komunikacijske infrastrukture ter predvsem z zagotavljanjem širokopasovne povezave na manj dostopnih območjih;

17.   ugotavlja, da je za storitve splošnega interesa pomemben tudi zagotovljen dostop do širokopasovnega interneta, za katerega bi morala biti značilna pestra in kakovostna ponudba ter dostopne cene, in poziva, naj bo vsem državljanom po ugodni ceni omogočena uporaba širokopasovne povezave;

Medijska vzgoja v šolah in kot sestavni del usposabljanja učiteljev

18.   vztrajno poudarja, da bi morala biti medijska vzgoja del formalnega izobraževanja, do katerega bi morali imeti dostop vsi otroci, in bi morala biti sestavni del učnega načrta na vseh stopnjah izobraževanja;

19.   poziva, da bi morali medijsko pismenost vključiti v evropski referenčni okvir za vseživljenjsko učenje iz Priporočila št. 2006/962/ES kot deveto ključno sposobnost;

20.   priporoča, da bi bilo treba medijsko vzgojo čim bolj usmeriti v praktično delo in jo povezati z ekonomskimi, političnimi, literarnimi, družbenimi, umetniškimi vsebinami in informacijsko tehnologijo, in predlaga, da premik naprej leži v oblikovanju posebnega predmeta "medijska vzgoja" ter v interdisciplinarnem načinu v povezavi z zunajšolskimi projekti;

21.   izobraževalnim ustanovam priporoča, da kot ukrep za praktično izobraževanje o medijski pismenosti spodbujajo pripravo medijskih izdelkov (na področju tiskanih, avdiovizualnih novih medijev), pri čemer bi sodelovali učenci in učitelji;

22.   poziva Komisijo, naj pri napovedanem oblikovanju kazalnikov medijske pismenosti upošteva tudi kakovost pouka v šolah in usposabljanje učiteljev na tem področju;

23.   ugotavlja, da imata poleg pedagoškega vidika in vidika izobraževalne politike odločilno vlogo tudi tehnična oprema in dostop do novih tehnologij, in poudarja, da je treba bistveno izboljšati infrastrukturo v šolah, da bi imeli vsi učenci dostop do računalnikov, interneta in ustreznega pouka;

24.   vztrajno poudarja, da ima medijska vzgoja v šolah s prilagojenim programom poseben pomen, saj imajo mediji pri mnogih vrstah invalidnosti pomembno vlogo pri premoščanju komunikacijskih ovir;

25.   priporoča, naj se v programe usposabljanja za učitelje na vseh stopnjah izobraževanja vključijo obvezni pedagoški moduli s področja medijev, da se zagotovi intenzivno šolanje; pristojne nacionalne organe poziva, naj učitelje vseh predmetov in vrst šol seznanijo z uporabo avdiovizualnih učnih pripomočkov ter s težavami, povezanimi z medijsko vzgojo;

26.   poudarja, da je nujna redna izmenjava informacij in najboljše prakse, na ravni izobraževanja pa izmenjava pedagoških metod med državami članicami;

27.   poziva Komisijo, naj v program, ki bo nasledil program MEDIA 2007, vključi poseben del za spodbujanje medijske pismenosti, saj sedanji program le malo prispeva k temu; poleg tega podpira prizadevanja Komisije, da bi razvila nov program "Media Mundus", s katerim bi podprla mednarodno sodelovanje na avdiovizualnem področju; poziva, naj bo medijska pismenost pomembnejši del drugih podpornih programov EU, zlasti programov za vseživljenjsko učenje, eTwinning in za varnejši internet ter Evropskega socialnega sklada;

Medijska vzgoja za starejše

28.   vztrajno poudarja, da je treba medijsko vzgojo za starejše izvajati tam, kjer se te osebe zadržujejo, npr. v društvih, domovih starejših občanov in domovih za nego, oskrbovalnih ustanovah, prostočasnih in interesnih skupinah, pobudah ali seniorskih krožkih;

29.   meni, da digitalna omrežja predvsem starejšim osebam omogočajo, da komunikativno sodelujejo v vsakdanu in da čim dalj časa ohranijo svojo samostojnost;

30.   opozarja, da je treba pri medijski vzgoji, namenjeni starejšim, upoštevati njihov življenjski in izkustveni svet ter način, na katerega uporabljajo medije;

o
o   o

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 332, 18.12.2007, str. 27.
(2) UL L 149, 11.6.2005, str. 1.
(3) UL L 327, 24.11.2006, str. 12.
(4) UL L 378, 27.12.2006, str. 72.
(5) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(6) UL C 25 E, 29.1.2004, str. 205.
(7) UL C 193 E, 17.8.2006, str. 117.
(8) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 120.
(9) UL C 141, 7.6.2008, str. 14.
(10) UL C 140, 6.6.2008, str. 8.


Evropska fundacija za usposabljanje (prenovitev) ***II
PDF 188kWORD 32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropske fundacije za usposabljanje (prenovitev) (11263/4/2008 – C6-0422/2008 – 2007/0163(COD))
P6_TA(2008)0599A6-0473/2008

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (11263/4/2008 – C6-0422/2008),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0443),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2007)0707),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0473/2008)

1.   sprejme skupno stališče;

2.   ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, 22.5.2008, P6_TA(2008)0227.


Prilagoditev nekaterih aktov Sklepu Sveta 1999/468/ES - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom (Četrti del) ***I
PDF 267kWORD 59k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (KOM(2008)0071 – C6-0065/2008 – 2008/0032(COD))
P6_TA(2008)0600A6-0301/2008
POPRAVKI

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0071),

–   ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 47(2), 55, 71(1), 80(2), 95, 152(4)(a) in (b), 175(1) in 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0065/2008),

–   ob upoštevanju obveze, ki jo je predstavnik Sveta navedel v pismu z dne 4. decembra 2008 o sprejetju predloga, kakor je bil spremenjen, v skladu s členom 251(2), drugi stavek, prva alinea, Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem (A6-0301/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 16. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del

P6_TC1-COD(2008)0032


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. .../2009.)


Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ***I
PDF 342kWORD 35k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Odločbe Sveta 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (KOM(2008)0380 – C6-0248/2008 – 2008/0122(COD))
P6_TA(2008)0601A6-0457/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0380),

–   ob upoštevanju člena 251(2), člena 61(c) in druge alinee člena 67(5) Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6-0248/2008),

–   ob upoštevanju členov 61(d) in 66 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0457/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   odobri skupno izjavo, priloženo predlogu;

3.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 16. decembra 2008 z namenom sprejetja Odločbe št. .../2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Odločbe Sveta 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah

P6_TC1-COD(2008)0122


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Odločbi št. 568/2009/ES.)

PRILOGA

IZJAVA O SODIŠČU EVROPSKIH SKUPNOSTI

Evropski parlament in Svet vabita Komisijo, naj predstavnike Sodišča Evropskih skupnosti, na ravni in na način, ki je primeren za Sodišče, povabi na srečanja Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.


Evropski svet delavcev (prenovitev) ***I
PDF 271kWORD 35k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (prenovitev) (KOM(2008)0419 – C6-0258/2008– 2008/0141(COD))
P6_TA(2008)0602A6-0454/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0419),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 137 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0258/2008),

–   ob upoštevanju obveze, ki jo je predstavnik Sveta navedel v pismu z dne 10. decembra 2008, o sprejetju predloga, kakor je bil spremenjen, v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematični uporabi prenovitve pravnih aktov(1),

–   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve z dne 9. oktobra 2008 v skladu s členom 80a(3) Poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 80a in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0454/2008),

A.   ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter s tehničnimi spremembami, ki jih je odobril Odbor za pravne zadeve, in kakor je bil spremenjen v nadaljevanju;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 16. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (prenovitev)

P6_TC1-COD(2008)0141


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/38/ES.)

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Poenostavitev pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti ***I
PDF 266kWORD 65k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (KOM(2007)0765 – C6-0468/2007 – 2007/0279(COD))
P6_TA(2008)0603A6-0410/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0765),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0468/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0410/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 16. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti

P6_TC1-COD(2007)0279


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/43/ES.)


Homologacija motornih vozil in motorjev ***I
PDF 268kWORD 32k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij za popravilo in vzdrževanje vozil (KOM(2007)0851 – C6-0007/2008 – 2007/0295(COD))
P6_TA(2008)0604A6-0329/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0851),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0007/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za promet in turizem (A6-0329/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 16. decembra 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES

P6_TC1-COD(2007)0295


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. .../2009.)


Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad (projekti, ki ustvarjajo prihodek) ***
PDF 185kWORD 30k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi projekti, ki ustvarjajo dohodek (13874/2008 – C6-0387/2008 – 2008/0186(AVC))
P6_TA(2008)0605A6-0477/2008

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta (KOM(2008)0558 –13874/2008),

–   ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev Parlamenta na podlagi prvega odstavka člena 161 Pogodbe ES (C6-0387/2008),

–   ob upoštevanju člena 75(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0477/2008),

1.   da privolitev k predlogu uredbe Sveta;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti *
PDF 472kWORD 230k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (KOM(2008)0786 – C6-0449/2008 – 2008/0224(CNS))
P6_TA(2008)0606A6-0483/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0786),

–   ob upoštevanju člena 283 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0449/2008),

–   ob upoštevanju člena 21 Statuta poslancev Evropskega parlamenta(1),

–   ob upoštevanju politične deklaracije Parlamenta s plenarnega zasedanja z dne 16. decembra 2008(2),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za proračun (A6-0483/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   meni, da so finančni zneski iz zakonodajnega predloga združljivi z zgornjo mejo iz razdelka 5 (upravni odhodki) večletnega finančnega okvira;

4.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.   poziva k sprožitvi usklajevanega postopka na podlagi skupne izjave z dne 4. marca 1975, če namerava Svet odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

6.   poziva Svet, naj se s Parlamentom ponovno posvetuje, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki je predloženo v posvetovanje;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 48
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 1
(1)  V skladu s členom 21 statuta poslancev Evropskega parlamenta imajo poslanci pravico do pomoči osebnih sodelavcev, ki jih sami izberejo. Trenutno vse svoje sodelavce neposredno zaposlujejo poslanci na podlagi pogodb, za katere velja nacionalna zakonodaja, Evropski parlament pa krije nastale stroške do najvišjega dovoljenega zneska.
(1)  V skladu s členom 21 Statuta poslancev Evropskega parlamenta imajo poslanci pravico do pomoči osebnih sodelavcev, ki jih sami izberejo.
Sprememba 49
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Trenutno vse svoje sodelavce neposredno zaposlujejo poslanci na podlagi pogodb, za katere velja nacionalna zakonodaja, Evropski parlament pa krije nastale stroške do najvišjega dovoljenega zneska.
Sprememba 50
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 2
(2)  Določeno število sodelavcev (v nadaljevanju imenovani "parlamentarni pomočniki") pomaga enemu ali več poslancem v prostorih Evropskega parlamenta v Strasbourgu, Bruslju in Luxembourgu. Ostali delajo za poslance v državi članici njihove izvolitve.
(2)   9. julija 2008 je predsedstvo Evropskega parlamenta sprejelo Izvedbene določbe v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta1. V skladu s členom 34 teh izvedbenih določb imajo poslanci na voljo:
(a) "akreditirane parlamentarne pomočnike", ki so zaposleni v enem od treh uradnih krajev dela Parlamenta v skladu s posebno pravno ureditvijo, sprejeto na podlagi člena 283 Pogodbe, s katerimi Parlament neposredno sklepa pogodbe ter z njimi upravlja, in
(b) fizične osebe, ki poslancem pomagajo v državi izvolitve in ki so s poslanci sklenile pogodbo o zaposlitvi ali opravljanju storitev v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo v skladu s pogoji iz omenjenih izvedbenih določb, v nadaljevanju "lokalne pomočnike".
_____________
1 UL C ...
Sprememba 51
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 3
(3)  Za razliko od slednjih so parlamentarni pomočniki praviloma izseljenci. Delajo v prostorih Evropskega parlamenta v večjezičnem in multikulturnem okolju ter opravljajo naloge, ki so neposredno povezane z delom Evropskega parlamenta.
(3)  Za razliko od lokalnih pomočnikov so akreditirani parlamentarni pomočniki praviloma izseljenci. Delajo v prostorih Evropskega parlamenta v večjezičnem in multikulturnem okolju ter opravljajo naloge, ki so neposredno povezane z delom enega ali več poslancev Evropskega parlamenta pri izvajanju njihove funkcije poslanca Evropskega parlamenta.
Sprememba 4
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 4
(4)  To je potrdilo tudi Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti, ki je priznalo, da se parlamentarne pomočnike za namene uporabe kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev lahko v določenih vidikih obravnava, kot da opravljajo naloge za Parlament.
črtano
Sprememba 52
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 5
(5)  Iz omenjenih razlogov in da bi s skupnimi pravili zagotovili preglednost, nediskriminacijo in pravno varnost, je primerno, da bi pogodbe o delu s pomočniki, z izjemo oseb, ki delajo za poslance v državi članici njihove izvolitve, vključno z osebami, ki delajo na lokalnem nivoju za poslance iz držav članic, v katerih se nahajajo kraji dela Evropskega parlamenta, Evropski parlament sklepal neposredno.
(5)  Iz omenjenih razlogov in da bi s skupnimi pravili zagotovili preglednost in pravno varnost, je primerno, da bi pogodbe o delu z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki Evropski parlament sklepal neposredno. Lokalne pomočnike, tudi tiste, ki delajo za poslance izvoljene v eni od držav članic, v kateri se nahaja eden od treh krajev dela Parlamenta, pa naj v skladu z omenjenimi Izvedbenimi določbami v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta še naprej zaposlujejo poslanci Evropskega parlamenta s pogodbami, ki so sklenjene v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo v državi članici, kjer so izvoljeni.
Sprememba 53
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 6
(6)  Primerno je torej, da za pomočnike veljajo pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, pri čemer se upošteva njihov posebni položaj.
(6)  Primerno je torej, da za akreditirane parlamentarne pomočnike veljajo pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, pri čemer se upošteva njihov posebni položaj, posebne naloge, ki jih morajo opravljati, ter specifične dolžnosti in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati za poslance Evropskega parlamenta, za katere delajo.
Sprememba 54
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 7
(7)  Vključitev posebne kategorije uslužbencev ne vpliva na člen 29 Kadrovskih predpisov, ki določa, da na notranjih natečajih lahko sodelujejo samo uradniki in začasni uslužbenci.
(7)  Vključitev posebne kategorije uslužbencev ne vpliva na člen 29 Kadrovskih predpisov, ki določa, da na notranjih natečajih lahko sodelujejo samo uradniki in začasni uslužbenci, nobena določba te uredbe pa se ne sme razlagati na način, ki akreditiranim parlamentarnim pomočnikom daje privilegiran ali neposreden dostop do delovnih mest uradnikov ali drugih kategorij uslužbencev Evropskih skupnosti ali do notranjih natečajev za ta delovna mesta.
Sprememba 55
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Tako kot v primeru pogodbenih uslužbencev se členi 27 do 34 Kadrovskih predpisov ne uporabljajo za akreditirane parlamentarne pomočnike.
Sprememba 56
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 8
(8)  Parlamentarni pomočniki so torej posebna kategorija uslužbencev Evropskega parlamenta, zlasti glede na dejstvo, da poslancem Evropskega parlamenta, ki predstavljajo državljane in jim je bil z izvolitvijo zaupan mandat, pomagajo pri izvrševanju njihovih nalog.
(8)   Akreditirani parlamentarni pomočniki so torej posebna kategorija drugih uslužbencev Evropskega parlamenta, zlasti glede na dejstvo, da po navodilih in pod vodstvom enega ali več poslancev Evropskega parlamenta in v odnosu medsebojnega zaupanja, temu poslancu ali poslancem zagotavljajo neposredno pomoč pri izvajanju njihove funkcije poslanca Evropskega parlamenta.
Sprememba 57
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 9
(9)  Da bi v pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev vključili to novo kategorijo uslužbencev, so potrebne nekatere spremembe teh pogojev.
(9)  Da bi v pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev vključili to novo kategorijo drugih uslužbencev, so potrebne spremembe teh pogojev, ki bodo upoštevale po eni strani posebni značaj nalog, funkcij in odgovornosti akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki so zasnovane tako, da pomočnikom omogočajo zagotavljanje neposredne pomoči poslancem pri izvajanju njihovih funkcij poslancev Evropskega parlamenta, po njihovih navodilih in pod njihovim vodstvom, po drugi strani pa pogodbeni odnos med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in Parlamentom.
Sprememba 58
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Kadar se določbe pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev uporabljajo za akreditirane parlamentarne pomočnike, bodisi neposredno ali smiselno, je treba te dejavnike upoštevati, pri tem pa naj se strogo upošteva predvsem medsebojno zaupanje, ki je potrebno v odnosu med akreditiranim parlamentarnim pomočnikom in poslancem(-i) Evropskega parlamenta, ki mu(jim) pomaga.
Sprememba 59
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 10
(10)  Zaradi značaja nalog pomočnikov bi bilo smiselno predvideti eno samo kategorijo pomočnikov, ki pa bi bila sestavljena iz različnih razredov, v katere bi bili pomočniki razvrščeni v skladu z merili, določenimi z internim sklepom Evropskega parlamenta.
(10)  Zaradi značaja nalog akreditiranih parlamentarnih pomočnikov bi bilo smiselno predvideti eno samo kategorijo akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki pa bi bila sestavljena iz različnih razredov, v katere bi bili pomočniki razvrščeni glede na navedbo zadevnih poslancev, v skladu s posebnimi izvedbenimi določbami, sprejetimi z internim sklepom Evropskega parlamenta.
Sprememba 60
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 11
(11)  Pogodbe, ki jih s parlamentarnimi pomočniki sklene Evropski parlament, bi morale temeljiti na vzajemnem zaupanju med parlamentarnim pomočnikom in poslancem(-i) Evropskega parlamenta, ki mu(jim) pomaga.
(11)  Pogodbe, ki jih z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki sklene Evropski parlament, bi morale temeljiti na vzajemnem zaupanju med akreditiranim parlamentarnim pomočnikom in poslancem(-i), ki mu(jim) pomaga. Njihovo trajanje bi moralo biti neposredno vezano na trajanje mandata zadevnih poslancev.
Sprememba 61
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Akreditirani parlamentarni pomočniki bi morali imeti pravico do zakonitega zastopanja zunaj sistema, ki se uporablja za uradnike in druge uslužbence Evropskega parlamenta. Njihovi predstavniki naj delujejo kot sogovorniki pristojnega organa Evropskega parlamenta, pri tem pa naj se upošteva, da je treba vzpostaviti uradno vez med zakonitim zastopanjem osebja in avtonomnim zastopanjem pomočnikov.
Sprememba 62
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 12
(12)  Pri uvedbi te nove kategorije uslužbencev je treba spoštovati načelo proračunske nevtralnosti. V zvezi s tem mora Evropski parlament v splošni proračun Evropske unije vplačati celotni znesek prispevkov, potrebnih za financiranje pokojninskega sistema, z izjemo prispevka iz člena 83(2) kadrovskih predpisov, ki se mesečno odteguje od plače zadevne osebe.
(12)  Pri uvedbi te nove kategorije uslužbencev je treba spoštovati načelo proračunske nevtralnosti.
Sprememba 64
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Izvedbene določbe, določene v notranjem sklepu Evropskega parlamenta, naj vključujejo dodatna pravila za izvajanje te uredbe, ki bodo temeljila na načelu dobrega finančnega poslovodenja, kot je določeno v naslovu II Finančne uredbe.
_____________
1 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).
Sprememba 65
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 a (novo)
Člen 1a
S sredstvi iz oddelka splošnega proračuna Evropske unije za Evropski parlament, namenjenimi parlamentarni pomoči, katerih letni zneski bodo določeni v okviru letnega proračunskega postopka, se krijejo vsi stroški, ki so neposredno povezani s pomočniki poslancev, tako akreditiranimi kot lokalnimi.
Sprememba 67
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 2
Člen 2
V treh letih po začetku veljavnosti te uredbe Evropski parlament posreduje poročilo o njeni uporabi za presojo morebitne potrebe po spremembi pravil, ki veljajo za parlamentarne pomočnike.
Evropski parlament najkasneje do 31. decembra 2011 predstavi poročilo o njeni uporabi za presojo morebitne potrebe po spremembi pravil, ki veljajo za parlamentarne pomočnike.
Komisija lahko v ta namen na podlagi tega poročila pripravi predloge, ki jih oceni za ustrezne.
Sprememba 66
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 1
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Člen 1
1)  V členu 1 se za alineo "– strokovni svetovalci" vstavi naslednja alinea:
1)  V členu 1 se za alineo "– strokovni svetovalci" vstavi naslednja alinea:
" – parlamentarni pomočniki".
"akreditirani parlamentarni pomočniki".
(Ta sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo.)
Sprememba 68
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 2
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Člen 5a
Za namene pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev "parlamentarni pomočnik" pomeni uslužbenca, ki ga izbere eden ali več poslancev in ga neposredno zaposli Evropski parlament za pomoč enemu ali več poslancem Evropskega parlamenta, kot je predvideno v členu 125(1).
Za namene pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev I"akreditirani parlamentarni pomočniki" pomeni osebe, ki jih izbere eden ali več poslancev in jih neposredno zaposli Evropski parlament za neposredno pomoč poslancu ali poslancem, pri opravljanju njihove funkcije poslancev Evropskega parlamenta v prostorih Evropskega parlamenta v enem izmed treh krajev dela Evropskega parlamenta, po navodilih in pod vodstvom poslancev ter v odnosu vzajemnega zaupanja, ki izhaja iz proste izbire, kot je predvideno v členu 21 Statuta poslancev Evropskega parlamenta.
Sprememba 20
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 1 – člen 125 – odstavek 1
1.  "Parlamentarni pomočnik" je uslužbenec, ki ga Evropski parlament zaposli za pomoč enemu ali več poslancem, v prostorih Evropskega parlamenta v enem izmed treh krajev dela Evropskega parlamenta, pri izvrševanju njihovega poslanskega mandata. Opravlja naloge, ki so neposredno povezane z delom Evropskega parlamenta.
črtano
Parlamentarni pomočnik se zaposli bodisi za polovični bodisi za polni delovni čas, vendar ne na delovna mesta iz kadrovskega načrta, ki je priložen oddelku proračuna Evropskega parlamenta.
Sprememba 69
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 1 – člen 125 – odstavek 2
2.  Evropski parlament sprejme določbe o zaposlovanju parlamentarnih pomočnikov z internim sklepom.
1.  Evropski parlament z internim sklepom sprejme izvedbene določbe za namene uporabe tega naslova.
Sprememba 70
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 1 – člen 125 – odstavek 3
3.  Parlamentarni pomočnik je plačan iz skupnih sredstev oddelka proračuna Evropskega parlamenta.
2.  Akreditiranih parlamentarnih pomočnikov se ne razporedi na delovno mesto iz seznama delovnih mest, ki je priložen oddelku proračuna, ki zadeva Evropski parlament. Njihovi prejemki se financirajo iz ustrezne proračunske postavke in so plačani iz skupnih sredstev oddelka proračuna, ki zadeva Evropski parlament.
Sprememba 71
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 1 – člen 126 – odstavek 1
1.  Parlamentarni pomočniki so razvrščeni po razredih.
1.  Akreditirani parlamentarni pomočnik je razvrščen po razredih glede na navedbo, ki jo je podal poslanec ali poslanci, ki jim bo pomočnik pomagal, v skladu z izvedbenimi določbami iz člena 125(1). Za uvrstitev v razrede 14–19, kot določa člen 134, morajo akreditirani parlamentarni pomočniki imeti najmanj univerzitetno diplomo ali enakovredne strokovne izkušnje.
Sprememba 72
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 1 – člen 126 – odstavek 2
2.  Smiselno se uporablja člen 1e kadrovskih predpisov o socialnih ukrepih in delovnih pogojih.
2.  Smiselno se uporablja člen 1e kadrovskih predpisov o socialnih ukrepih in delovnih pogojih, če so ti ukrepi združljivi s posebno naravo nalog in odgovornosti, ki jih prevzamejo akreditirani parlamentarni pomočniki.
Z odstopanjem od člena 7 so načini avtonomnega zastopanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov določeni v izvedbenih določbah iz člena 125(1), pri tem pa naj se upošteva, da se vzpostavi uradno vez med zakonitim zastopanjem osebja in avtonomnim zastopanjem pomočnikov.
Sprememba 73
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 2 – člen 127
Smiselno se uporabljajo členi od 11 do 26a kadrovskih predpisov. Evropski parlament z internim sklepom sprejme pravila za izvajanje, pri čemer upošteva posebno naravo odnosa med poslancem in pomočnikom.
Smiselno se uporabljajo členi od 11 do 26a Kadrovskih predpisov. Izvedbene določbe v zvezi s tem področjem, sprejete skladno s členom 125(1), upoštevajo posebno naravo odnosa med poslancem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, pri čemer se strogo upošteva zlasti posebno naravo funkcij in nalog akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in vzajemno zaupanje, ki mora biti značilno za njihov odnos s poslancem ali poslanci Evropskega parlamenta, ki jim pomočniki pomagajo.
Sprememba 26
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 3 – člen 128 – odstavek 1
1.  Smiselno se uporablja člen 1d kadrovskih predpisov.
1.  Smiselno se uporablja člen 1d Kadrovskih predpisov, pri čemer se upošteva odnos medsebojnega zaupanja med poslancem ali poslanci Evropskega in njihovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ali pomočniki, pri čemer se razume, da njihova izbira akreditiranega parlamentarnega pomočnika lahko temelji tudi na politični sorodnosti.
Sprememba 74
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 3 – člen 128 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Parlamentarnega pomočnika izbere(jo) poslanec(-ci) Evropskega parlamenta, ki mu(jim) bo pomagal. Brez poseganja v dodatne pogoje, ki so lahko predpisani z določbami iz člena 125(2), se pomočnika lahko zaposli, če:
2.  Akreditiranega parlamentarnega pomočnika izbere poslanec oziroma poslanci Evropskega parlamenta, katerim bo pomagal. Brez poseganja v dodatne pogoje, ki so lahko predpisani z izvedbenimi določbami iz člena 125(1), se pomočnika lahko zaposli, če:
Sprememba 28
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 3 – člen 128 – odstavek 2 – točka e
(e) predloži dokazila o dobrem znanju enega od jezikov Skupnosti in o ustreznem znanju drugega jezika Skupnosti v obsegu, ki omogoča opravljanje dela;
(e) ima dobro znanje enega od jezikov Skupnosti in zadovoljivo znanje drugega jezika Skupnosti in
Sprememba 29
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 3 – člen 129
Člen 129
črtano
1.  Parlamentarni pomočnik mora opraviti trimesečno poskusno dobo.
2.  Če parlamentarni pomočnik v času poskusnega dela zaradi bolezni ali nesreče ne more delati mesec dni ali več, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 na zahtevo poslanca ustrezno podaljša poskusno dobo.
3.  Če delo parlamentarnega pomočnika ni bilo ocenjeno dovolj dobro, da bi obdržal delovno mesto, poslanec Evropskega parlamenta najmanj mesec dni pred iztekom pomočnikove poskusne dobe pripravi poročilo o njegovi sposobnosti za opravljanje nalog pa tudi o njegovi učinkovitosti in obnašanju pri delu. To poročilo se posreduje zadevni osebi, ki lahko predloži pisna pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6 v roku osmih dni. Če je potrebno, organ iz prvega odstavka člena 6 parlamentarnega pomočnika odpusti, pod pogojem, da mu je bilo poročilo posredovano pred iztekom poskusne dobe.
4.  Parlamentarni pomočnik, ki je odpuščen v času poskusne dobe, ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusnega dela.
Sprememba 30
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 3 – člen 130 – odstavek 1
1.  Pred zaposlitvijo parlamentarni pomočnik dokaže svojo fizično sposobnost za opravljanje dela s pregledom pri zdravstveni službi Evropskega parlamenta, da se lahko Evropski parlament prepriča o izpolnjevanju pogojev iz člena 128(2)(d).
1.  Akreditirani parlamentarni pomočnik dokaže svojo fizično sposobnost za opravljanje dela s pregledom pri zdravstveni službi Evropskega parlamenta, da se lahko Evropski parlament prepriča o izpolnjevanju pogojev iz člena 128(2)(d).
Sprememba 31
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 3 – člen 131 – odstavek 1
1.  Pogodbe parlamentarnih pomočnikov se sklenejo za določen čas. Brez poseganja v določbe iz člena 140 se pogodbe iztečejo najkasneje ob koncu zakonodajnega obdobja, v katerem so bile sklenjene.
1.  Pogodbe akreditiranih parlamentarnih pomočnikov se sklenejo za določen čas ter vsebujejo navedbo razreda, v katerega je pomočnik razvrščen. Pogodba za določen čas se v enem zakonodajnem obdobju lahko podaljša največ dvakrat. Pogodba se izteče ob koncu zakonodajnega obdobja, v katerem je bila sklenjena, če v njej ni navedeno drugače. Brez poseganja v določbe iz člena 140 se pogodbe iztečejo najkasneje ob koncu zakonodajnega obdobja, v katerem so bile sklenjene.
Sprememba 75
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 3 – člen 131 – odstavek 2
2.  Evropski parlament sprejme interni sklep, v katerem opredeli merila razvrstitve ob zaposlitvi.
2.  Izvedbene določbe iz člena 125(1) določijo transparentni okvir razvrstitve, upoštevajoč člen 128(2)(f).
Sprememba 33
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 4 – člen 132 – odstavek -1 (novo)
-1.  Akreditirani parlamentarni pomočnik se zaposli bodisi za polovični bodisi za polni delovni čas.
Sprememba 76
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 4 – člen 132 – odstavek 2
2.  Pomočnik je dolžan opravljati nadurno delo le v nujnih primerih ali ob izjemni povečani količini dela.
2.  Akreditirani parlamentarni pomočnik je dolžan opravljati nadurno delo le v nujnih primerih ali ob izjemni povečani količini dela. Smiselno se uporablja člen 56(1). Izvedbene določbe iz člena 125(1) lahko določijo za to potrebna pravila.
Sprememba 77
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 5 – člen 133
Razen v primeru nasprotnih določb iz členov 134 in 135 se člen 19, člen 20(1) do (3) ter člen 21 Pogojev za zaposlitev in člen 16 Priloge VII h Kadrovskim predpisom (osebni prejemki in povračilo stroškov) uporabljajo smiselno. Pogoji za povračilo stroškov službenih potovanj so določeni v določbah iz člena 125(2).
Razen v primeru nasprotnih določb iz členov 134 in 135 se člen 19, člen 20(1) do (3) ter člen 21 Pogojev za zaposlitev in člen 16 Priloge VII h Kadrovskim predpisom (osebni prejemki in povračilo stroškov) uporabljajo smiselno. Pogoji za povračilo stroškov službenih potovanj so določeni v izvedbenih določbah iz člena 125(1).
Sprememba 78
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 5 – člen 134 – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Razred

1

2

3

4

5

6

7

Osnovna plača za polni delovni čas

1 193,00

1 389,85

1 619,17

1 886,33

2 197,58

2 560,18

2 982,61

Razred

8

9

10

11

12

13

14

Osnovna plača za polni delovni čas

3 474,74

4 048,07

4 716,00

5 494,14

6 400,67

7 456,78

8 687,15

Sprememba

Razred

1

2

3

4

5

6

7

Osnovna plača za polni delovni čas

1.619,17

1.886,33

2.045,18

2.217,41

2.404,14

2.606,59

2.826,09

Razred

8

9

10

11

12

13

14

Osnovna plača za polni delovni čas

3.064,08

3.322,11

3.601,87

3.905,18

4.234,04

4.590,59

4.977,17

Razred

15

16

17

18

19

Osnovna plača za polni delovni čas

5.396,30

5.850,73

6.343,42

6.877,61

7.456,78

Sprememba 79
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 5 – člen 135
Z odstopanjem od zadnje alinee člena 4(1) Priloge VII h kadrovskim predpisom izselitveni dodatek ne sme biti nižji od 250 EUR.
Z odstopanjem od zadnje alinee člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom izselitveni dodatek ne sme biti nižji od 350 EUR.
Sprememba 80
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 6 – člen 137– odstavek 1
1.  Z odstopanjem od druge alinee člena 96(3) in brez poseganja v druge določbe tega člena zneski, izplačani iz naslova tega člena, ne smejo biti nižji od 700 EUR ali višji od 2 000 EUR.
1.  Z odstopanjem od druge alinee člena 96(3) in brez poseganja v druge določbe tega člena zneski, izplačani iz naslova tega člena, ne smejo biti nižji od 850 EUR ali višji od 2 000 EUR.
Sprememba 81
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 6 – člen 137– odstavek 3
3.  Evropski parlament mora v splošni proračun Evropske unije vplačati celotni znesek prispevkov, potrebnih za financiranje pokojninskega sistema, z izjemo prispevka iz člena 83(2) kadrovskih predpisov, ki se mesečno odteguje od plače zadevne osebe.
črtano
Sprememba 82
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 8 – člen 139
Smiselno se uporabljajo določbe iz naslova VII kadrovskih predpisov o pritožbah.
Smiselno se uporabljajo določbe iz naslova VII Kadrovskih predpisov o pritožbah. Z izvedbenimi določbami iz člena 125(1) se lahko določijo dopolnilna pravila o internih postopkih.
Sprememba 43
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 9 – člen 140 – odstavek 1 – točka d
(d) ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje parlamentarnemu pomočniku ali Evropskemu parlamentu možnost zgodnejšega prenehanja. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Odpovedni rok ne sme začeti teči med porodniškim ali bolniškim dopustom, če slednji ne traja dlje od treh mesecev. Razen tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med porodniškim ali bolniškim dopustom.
(d) ob upoštevanju dejstva, da je zaupanje temelj odnosa med poslancem in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje akreditiranemu parlamentarnemu pomočniku ali Evropskemu parlamentu, ki deluje na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil akreditirani parlamentarni pomočnik zaposlen, pravico zgodnejšega prenehanja. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Odpovedni rok ne sme začeti teči med porodniškim ali bolniškim dopustom, če slednji ne traja dlje od treh mesecev. Razen tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med porodniškim ali bolniškim dopustom.
Sprememba 44
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 9 – člen 140 – odstavek 2
2.  Če se pogodba zaključi v skladu z odstavkom 1(c) ali če Evropski parlament prekine pogodbo v skladu z odstavkom 1(d), ima parlamentarni pomočnik pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za obdobje med datumom, ko preneha opravljati naloge, in datumom, ko mu poteče pogodba, pri čemer ta znesek ne sme preseči trimesečnih osnovnih plač.
2.  2. Če se pogodba zaključi v skladu z odstavkom 1(c), ima akreditirani parlamentarni pomočnik pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za obdobje med datumom, ko preneha opravljati naloge, in datumom, ko mu poteče pogodba, pri čemer ta znesek ne sme preseči trimesečnih osnovnih plač.
Sprememba 83
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Poglavje 9 – člen 140– odstavek 3
3.  Brez poseganja v člena 48 in 50, ki se uporabljata smiselno, se lahko zaposlitev parlamentarnega pomočnika prekine brez odpovednega roka, če je ta namenoma ali iz malomarnosti hudo kršil svoje dolžnosti. Organ iz prvega odstavka člena 6 sprejme utemeljeno odločitev, potem ko je imela zadevna oseba možnost, da pojasni svoje ravnanje.
3.  Brez poseganja v člena 48 in 50, ki se uporabljata smiselno, se lahko zaposlitev akreditiranega parlamentarnega pomočnika prekine brez odpovednega roka, če je ta namenoma ali iz malomarnosti hudo kršil svoje dolžnosti. Organ iz prvega odstavka člena 6 sprejme utemeljeno odločitev, potem ko je imela zadevna oseba možnost, da pojasni svoje ravnanje.
Posebne določbe v zvezi z disciplinskim postopkom se določijo v izvedbenih določbah iz člena 125(1).
Sprememba 46
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3
Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE)
Člen 9 – odstavek 140 – odstavek 3a (novo)
3a.  Obdobja zaposlitve kot akreditirani parlamentarni pomočnik se ne štejejo kot "delovna doba" za namene člena 29(3) in (4) Kadrovskih predpisov.

(1) Sklep Evropskega parlamenta 2005/684/ES, Euratom z dne 28. septembra 2005 o sprejetju Statuta poslancev Evropskega parlamenta (UL L 262, 7.10.2005, str. 1).
(2) Glej zapisnik, točka 3.23.


Kapitalske zahteve (izvedbeni načrt)
PDF 277kWORD 47k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o osnutku Direktive Komisije o spremembah nekaterih prilog k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede tehničnih določb o upravljanju s tveganji
P6_TA(2008)0607B6-0623/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)(1) in zlasti člena 150(1) Direktive,

–   ob upoštevanju osnutka direktive Komisije o spremembah nekaterih prilog k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede tehničnih določb o upravljanju s tveganji,

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 1. oktobra 2008 za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES glede bank, pridruženih centralnim institucijam, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (KOM(2008)0602) (predlog pregleda direktive o kapitalskih zahtevah),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 12. novembra 2008 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (KOM(2008)0704) (predlog uredbe o bonitetnih agencijah),

–   ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(2),

–   ob upoštevanju členov 81(2) in 4(b) svojega Poslovnika,

A.   ker je Komisija pripravila predlog za pregled direktive o kapitalskih zahtevah,

B.   ker je Komisija tudi pripravila osnutek direktive o spremembah nekaterih prilog k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede tehničnih določb o upravljanju s tveganji, ki vključuje določbo o razkritju s strani zunanjih bonitetnih institucij (ECAI),

C.   ker je Komisija nato pripravila predlog uredbe o bonitetnih agencijah,

D.   ker je treba obveznosti glede razkritja in preglednosti zunanjih bonitetnih institucij in bonitetnih agencij obravnavati usklajeno in dosledno,

E.   ker obveznosti razkritja, ki se nanašajo na zunanje bonitetne institucije, kot jih predlaga Komisija, presegajo tehnično prilagoditev, zato zahtevajo ustrezen razmislek Parlamenta, obravnavati pa jih je treba v skladu s postopkom soodločanja,

F.   ker taka usklajenost in doslednost ter ustrezen razmislek Parlamenta v skladu s postopkom soodločanja zahtevajo, da se določbe o obveznosti razkritja, ki se nanašajo na zunanje bonitetne institucije, obravnavajo v okviru predloga za pregled direktive o kapitalskih zahtevah ali predloga uredbe o bonitetnih agencijah,

G.   ker Parlament podpira preostale tehnične predloge sprememb,

1.   nasprotuje sprejetju osnutka direktive Komisije o spremembah nekaterih prilog k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede tehničnih določb o upravljanju s tveganji;

2.   meni, da osnutek direktive Komisije presega izvedbena pooblastila iz Direktive 2006/48/ES;

3.   poziva Komisijo, naj umakne osnutek ukrepa in odboru predloži novega;

4.  Predlaga spremembo osnutka direktive, in sicer:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek direktive – akt o spremembi
Člen 1 – točka 3
Direktiva 2006/48/ES
Priloga VI – del 2 – točka 7
(3)  Točka 7 dela 2 Priloge VI se nadomesti z naslednjim:
črtano
"7. Pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo javno razpoložljivost načel metodologije, ki jo uporablja ECAI za oblikovanje svojih bonitetnih ocen, da se lahko vsi morebitni uporabniki odločijo, ali so pridobljene razumno. Nadalje sprejmejo pristojni organi potrebne ukrepe, da za bonitetne ocene, ki se nanašajo na pozicije listinjenja, zagotovijo zavezanost ECAI k trajni izdelavi ključnih informacij o strukturi posla, rezultatih združenih sredstev in kako to vpliva na njihovo bonitetno oceno. Te ključne informacije se dajo na razpolago vsem kreditnim institucijam, ki uporabljajo bonitetne ocene za namene člena 96."

5.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
(2) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


Zavajajoča podjetja za imeniške storitve
PDF 275kWORD 67k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve (peticije št. 0045/2006, 1476/2006, 0079/2003, 0819/2003, 1010/2005, 0052/2007, 0306/2007, 0444/2007, 0562/2007 in druge) (2008/2126(INI))
P6_TA(2008)0608A6-0446/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju peticij št. 0045/2006, 1476/2006, 0079/2003, 0819/2003, 1010/2005, 0052/2007, 0306/2007, 0444/2007, 0562/2007 in drugih,

–   ob upoštevanju prejšnjih razprav Odbora za peticije o peticiji št. 0045/2006 in drugih peticijah,

–   ob upoštevanju Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (kodificirano besedilo)(1),

–   ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)(2),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov)(3),

–   ob upoštevanju Direktive 98/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov(4),

   ob upoštevanju študije z naslovom "Zavajajoče prakse podjetij za imeniške storitve" v okviru sedanje in prihodnje tržne zakonodaje za zaščito potrošnikov ter malih in srednjih podjetij (IP/A/IMCO/FWC/2006-058/LOT4/C1/SC6), ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–   ob upoštevanju člena 192(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0446/2008),

A.   ker je Parlament prejel več kot 400 peticij s strani malih podjetij, kar je le del vseh malih podjetij, ki trdijo, da so žrtve zavajajočega oglaševanja podjetij za imeniške storitve in so zato doživela psihološko obremenitev, občutek krivde, zadrego, razočaranje ter so imela finančno izgubo,

B.   ker te pritožbe kažejo na razširjenost in usklajen vzorec zavajajočih poslovnih praks, ki jih uporabljajo nekatera podjetja za imeniške storitve in imajo posledice za tisoče podjetij, ki so organizirana prek meja in vključujejo dejavnosti v dveh ali več državah članicah v Evropski uniji in zunaj nje, ter imajo zanje velike finančne posledice, ter ker ni upravnega mehanizma ali pravnega instrumenta, ki bi nacionalnim organom pregona omogočil smotrno in učinkovito čezmejno sodelovanje,

C.   ker zavajajoča narava teh praks postane očitnejša, ko so v elektronski obliki in se razširjajo z uporabo spleta (glej peticijo št. 0079/2003),

D.   ker poslovne prakse, na katere se nanašajo pritožbe, navadno vključujejo ponudbo podjetij za imeniške storitve, navadno po pošti, drugim podjetjem, naj izpolnijo ali posodobijo podrobnosti o svoji firmi in kontaktnih podatkih, pod lažnim vtisom, da bodo v poslovnem imeniku navedena brezplačno, podpisniki pa pozneje odkrijejo, da so pravzaprav nenamerno podpisali pogodbo o vpisu v poslovni imenik z letno članarino približno 1000 EUR, ki jih navadno zavezuje za najmanj tri leta,

E.   ker so obrazci, ki se uporabljajo pri takem početju, navadno dvoumni in težko razumljivi ter napeljujejo na zmotno prepričanje o brezplačnem vpisu v poslovni imenik, v resnici pa podjetja zavežejo k neželenim pogodbam za oglaševanje v tovrstnih imenikih,

F.   ker v državah članicah ne obstaja posebna zakonodaja EU niti nacionalna zakonodaja v zvezi s podjetji za imeniške storitve in odnosi med podjetji, ter ker so države članice pristojne, da uvedejo celovitejšo in daljnosežnejšo zakonodajo,

G.   ker se Direktiva 2006/114/ES uporablja tudi za poslovanje med podjetji in "zavajajoče oglaševanje" opredeljuje kot "vsako oglaševanje, ki na kateri koli način, vključno s predstavitvijo, zavaja ali bi utegnilo zavajati osebe, ki jim je namenjeno, ali osebe, ki jih doseže, in ki bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje oseb ali ki iz enakih razlogov škodi ali bi utegnilo škoditi konkurentom"; ker pa so različne razlage tega, kaj je zavajajoče, očitno največja praktična ovira v boju proti takemu ravnanju podjetij za imeniške storitve v odnosih med podjetji,

H.   ker Direktiva 2005/29/ES prepoveduje "v tržno gradivo vključiti račun ali podoben zahtevek za plačilo, ki daje potrošniku vtis, da je že naročil izdelek, ki se oglašuje, čeprav tega ni storil"; ker pa se ta direktiva ne uporablja za zavajajoče prakse med podjetji in se zato nanjo v sedanji obliki ni mogoče sklicevati za pomoč vlagateljem peticije; ker pa ta direktiva ne izključuje sistema nacionalnih pravil o nepoštenih trgovskih praksah, ki bi v vseh okoliščinah veljala za potrošnike in podjetja,

I.   ker Direktiva 2005/29/ES državam članicam ne preprečuje, da njene uporabe ne bi z nacionalno zakonodajo razširile tudi na podjetja, vendar bi to privedlo do različne ravni zaščite podjetij, ki so žrtve zavajajočega ravnanja podjetij za poslovne imenike v različnih državah članicah,

J.   ker po Uredbi (ES) št. 2006/2004 "kršitev znotraj Skupnosti" pomeni "vsakršno dejanje ali opustitev v nasprotju z zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov ..., ki škoduje ali bi utegnila škodovati kolektivnim interesom potrošnikov, ki prebivajo v drugi državi članici ali drugih državah članicah, kot je tista, iz katere izvira ali v kateri je prišlo do storitve dejanja ali opustitve, ali v kateri ima odgovorni prodajalec ali dobavitelj svoj sedež; ali v kateri so na voljo dokazi ali sredstva, ki se nanašajo na dejanje ali opustitev"; ker pa se ta direktiva ne uporablja za zavajajoče prakse med podjetji in se zato nanjo v tej obliki ni mogoče sklicevati niti z njo pomagati vlagateljem peticije,

K.   ker večina podpisnikov peticij navaja poslovni imenik European City Guide (proti katerega dejavnostim so bili že sproženi pravni in upravni ukrepi), omenjena pa so še nekatera podjetja za imeniške storitve, na primer Construct Data Verlag, Deutscher Adressdienst GmbH in NovaChannel; druga podjetja za imeniške storitve pa uporabljajo zakonite poslovne prakse,

L.   ker so te zavajajoče poslovne prakse v glavnem usmerjene na mala podjetja, vendar so med njimi tudi posamezniki in celo nepridobitni subjekti, kot so nevladne in dobrodelne organizacije, šole, knjižnice in krajevna društva, denimo klubi v društvenih prostorih,

M.   ker imajo podjetja za imeniške storitve pogosto sedež v drugi državi članici kot žrtve, zaradi česar te težje poiščejo zaščito nacionalnih organov zaradi različnih razlag tega, kaj je zavajajoče; ker žrtvam pogosto ne pomagajo niti nacionalni zakonodajni okviri in organi za varstvo potrošnikov, češ da je zakon namenjen varstvu potrošnikov, ne podjetij; ker so žrtve večinoma mala podjetja, ki nimajo zadostnih sredstev za uporabo učinkovitih pravnih sredstev s sodnimi postopki, mehanizmi samoregulacije za imenike pa niso pomembni, ker jih tisti, ki so udeleženi v zavajajočem oglaševanju, ne upoštevajo,

N.   ker podjetja za imeniške storitve ali njihovi izterjevalci dosledno terjajo plačilo od žrtev takšnega ravnanja; ker se žrtve pritožujejo nad stisko in ogroženostjo zaradi takega pristopa in mnogi pa nazadnje proti svoji volji plačajo, da bi se izognili nadaljnjemu nadlegovanju,

O.   ker so se žrtve, ki zavrnejo plačilo – z nekaj izjemami – redko znašle pred sodiščem,

P.   ker je več držav članic sprejelo pobude za obravnavo tega problema, predvsem v povezavi z osveščanjem v podjetjih, ki bi lahko bila prizadeta, in ker to vsebuje izmenjavo informacij, svetovanje, obveščanje organov kazenskega pregona in v nekaterih primerih vodenje registra pritožb,

Q.   ker je Avstrija po letu 2000 spremenila nacionalni zakon o nepoštenih trgovskih praksah, ki zdaj v členu 28a navaja, da je "v okviru poslovanja in z namenom konkurence prepovedano oglaševati vpis v imenike, kot so rumene strani, telefonski imenik ali podobni seznami, s plačilnim nalogom, nakazilom, fakturo, ponudbo za popravek ali na drug podoben način ali neposredno ponujati tak vpis, ne da bi nedvoumno in tudi z jasnimi grafičnimi sredstvi poudarili, da je tak oglas le ponudba za sklenitev pogodbe",

R.   ker se take prakse uporabljajo že vrsto let in so zato povzročile veliko število žrtev ter bistveno oškodovale in izkrivile notranji trg,

1.   izraža zaskrbljenost nad tem problemom, na katerega so opozorili vlagatelji peticij, saj je očitno široko razširjen, čezmejne narave in ima velik finančni vpliv, še zlasti na mala podjetja;

2.   meni, da so institucije Skupnosti zaradi čezmejne narave tega problema dolžne žrtvam zagotoviti ustrezno pravno varstvo, tako da bi bilo mogoče veljavnost pogodb, sklenjenih na podlagi zavajajočega oglaševanja, učinkovito izpodbijati in jih razveljaviti ter bi lahko žrtve plačani denar dobile povrnjen;

3.   poziva žrtve, naj primere poslovnih goljufij prijavijo nacionalnim organom, ter poziva države članice, naj malim in srednjim podjetjem zagotovijo znanje, ki jim bo omogočilo vlaganje pritožb pri vladnih in nevladnih organizacijah, pri tem pa zagotovijo, da bodo komunikacijske poti odprte in da se bodo žrtve zavedale, da je na razpolago svetovanje, tako da se lahko ustrezno posvetujejo, preden poravnajo plačila, ki jih od njih zahtevajo zavajajoča podjetja za imeniške storitve; poziva države članice, naj oblikujejo in vzdržujejo centralizirano zbirko podatkov teh pritožb;

4.   obžaluje, da kljub razširjenosti teh praks zakonodaja EU in nacionalna zakonodaja očitno ne zagotavljata ustrezne zaščite in učinkovitega pravnega varstva ali pa se na nacionalni ravni ne izvajata ustrezno; obžaluje, da očitno tudi nacionalni organi ne morejo zagotoviti pravnega varstva;

5.   z odobravanjem spremlja prizadevanja evropskih in nacionalnih poslovnih združenj za osveščanje njihovih članov in jih poziva, naj ta prizadevanja v sodelovanju z lokalnimi organizacijami okrepijo, da bo žrtev zavajajočih poslovnih imenikov postalo čim manj ljudi; je zaskrbljen, da so zavajajoča podjetja za imeniške storitve nekatere od teh organizacij posledično preganjala na sodišču zaradi domnevnega obrekovanja ali podobnih obtožb, ker so bila navedena v njihovih dejavnostih osveščanja;

6.   odobrava ukrepe nekaterih držav članic, kot so Italija, Španija, Nizozemska, Belgija in Združeno kraljestvo, zlasti pa Avstrija, pri poskusih odvračanja podjetij za imeniške storitve od zavajajočih praks; vendar meni, da so ta prizadevanja nezadostna in da je še vedno treba usklajevati nadzor na mednarodni ravni;

7.   poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z nacionalnimi in evropskimi predstavniškimi združenji podjetij okrepijo prizadevanja za osveščanje o tem problemu, tako da bo s tem seznanjenih več ljudi in se bodo lahko izognili zavajajočemu oglaševanju, ki bi jih utegnilo premamiti v neželene oglaševalske pogodbe;

8.   poziva Komisijo, naj problem poslovnih goljufij obravnava v okviru svoje pobude "Akt za mala podjetja v Evropi", kot je predlagala v svojem sporočilu z naslovom "Enotni trg za Evropo 21. stoletja", ter naj sodeluje z evropsko podjetniško mrežo, mrežo SOLVIT in ustreznimi generalnimi direktorati, ki so lahko dodatno sredstvo za obveščanje in pomoč v zvezi s temi vprašanji,

9.   obžaluje, da Direktiva 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, ki se nanaša na poslovanja med podjetji, kot so navedena v zgornjem primeru, očitno ni dovolj, da bi zagotovila učinkovito pravno varstvo, ali pa je države članice ustrezno ne uveljavljajo; poziva Komisijo, naj do decembra 2009 pripravi poročilo o izvedljivosti in mogočih posledicah spremembe Direktive 2006/114/ES, v katero bi vključili "črni" in "sivi" seznam praks, ki veljajo za zavajajoče;

10.   opozarja, da čeprav Komisija nima pristojnosti za neposredno izvajanje Direktive 2006/114/ES proti posameznikom ali podjetjem, pa je njena dolžnost kot varuhinja Pogodbe, da zagotovi primerno in učinkovito izvajanje te direktive v državah članicah; zato Komisijo poziva, naj zagotovi, da bodo države članice v celoti in učinkovito prenesle Direktivo 2005/29/ES, da bo zaščita zagotovljena v vseh državah članicah, ter naj vpliva na obliko razpoložljivih pravnih in postopkovnih orodij kot v primeru Direktive 84/450/EGS, ki je omogočila ustrezna sredstva Avstriji, Španiji in Nizozemski, ter tako izpolni svojo dolžnost varuhinje Pogodbe v smislu zaščite podjetij, pri tem pa zagotovi, da pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev ne bosta prizadeti;

11.   poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje izvajanja Direktive 2006/114/ES, še zlasti v tistih državah članicah, ki so znane kot sedež zavajajočih podjetij za imeniške storitve, predvsem pa v Španiji, kjer ima sedež v peticijah najpogosteje omenjeno podjetje za imeniške storitve, ter na Češkem in Slovaškem, kjer je bila proti žrtvam izrečena sodba, ki zbuja dvom o izvajanju Direktive 2006/114/ES v teh državah; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o svojih ugotovitvah;

12.   obžaluje, da Direktiva 2005/29/ES ne zajema poslovanja med podjetji in da se države članice obotavljajo razširiti njeno področje delovanja; vendar pripominja, da lahko države članice enostransko razširijo področje delovanja svoje nacionalne potrošniške zakonodaje na poslovanje med podjetji, ter jih spodbuja, naj to storijo, poleg tega pa naj zagotovijo sodelovanje med organi držav članic, kot je predvideno v Uredbi (ES) št. 2006/2004, da bi omogočili sledenje tovrstnim čezmejnim dejavnostim podjetij za imeniške storitve s sedežem v EU ali v tretjih državah; poleg tega poziva Komisijo, naj do decembra 2009 pripravi poročilo o izvedljivosti in morebitnih posledicah razširitve področja uporabe Direktive 2005/29/ES na pogodbe o poslovanju med podjetji, zlasti, kar zadeva točko 21 njene Priloge I;

13.   pozdravlja zgled Avstrije, ki je v nacionalno zakonodajo uvedla posebno prepoved o zavajajočih poslovnih imenikih, in Komisijo poziva, naj zaradi čezmejne narave te težave predloži zakonodajo za razširitev področja uporabe Direktive 2005/29/ES po avstrijskem zgledu, tako da bo izrecno prepovedovala oglaševanje v poslovnih imenikih, če morebitne stranke niso nedvoumno in z jasnimi grafičnimi sredstvi seznanjene, da je tak oglas le ponudba za sklenitev pogodbe o plačljivi storitvi;

14.   opaža, da je nacionalna zakonodaja pogosto nezadostna za uporabo pravnih sredstev proti podjetjem za imeniške storitve s sedežem v drugi državi članici, zato Komisijo poziva, naj olajša tesnejše čezmejno sodelovanje med nacionalnimi organi ter jim omogoči, da bodo žrtvam lahko zagotovili učinkovitejše pravno varstvo;

15.   obžaluje, da se Uredba (ES) št. 2006/2004 ne uporablja za poslovanje med podjetji in se zato nanjo ni mogoče sklicevati kot na sredstvo za boj proti zavajajočim poslovnim imenikom; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, da se njena uporaba ustrezno razširi;

16.   odobrava zgled Belgije, kjer lahko vsi prizadeti zaradi zavajajočih praks sprožijo sodni postopek v svoji državi bivanja;

17.   opozarja, da avstrijska izkušnja kaže, da je pravica žrtev do skupnega sodnega pregona podjetij za imeniške storitve v sklopu sindikata ali drugih podobnih organov očitno učinkovita rešitev, ki bi jo lahko posnemali v pobudah, ki jih pripravljata Generalni direktorat Komisije za konkurenco glede ukrepov za povrnitev škode zaradi kršitve določb ES o konkurenci ter Generalni direktorat Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov glede skupinskih tožb za potrošnike na evropski ravni;

18.   poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imele žrtve zavajajočega oglaševanja na voljo jasno prepoznaven nacionalni organ, ki se mu bodo lahko pritožile in pri njem poiskale pravno varstvo tudi v primerih, ko je žrtev zavajajočega oglaševanja podjetje;

19.   poziva Komisijo, naj oblikuje smernice najboljšega ravnanja za nacionalne izvršilne organe, ki bi jih lahko uporabili ob prijavi primerov zavajajočega oglaševanja;

20.   poziva Komisijo k mednarodnemu sodelovanju s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami, da zavajajoči poslovni imeniki iz tretjih držav ne bodo oškodovali podjetij s sedežem v Evropski uniji;

21.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 376, 27.12.2006, str. 21.
(2) UL L 149, 11.6.2005, str. 22.
(3) UL L 364, 9.12.2004, str. 1.
(4) UL L 166, 11.6.1998, str. 51.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov