Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o osnutku spremembe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2008/2320(ACI))

P6_TA(2008)0617 A6-0509/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), še posebej točke 25 tega sporazuma,

–   ob upoštevanju predloga Komisije o osnutku spremembe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovanju (KOM(2008)0834),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o osnutku spremembe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(2),

–   ob upoštevanju členov 120(1) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0509/2008),

A.   ker Odbor za proračun priporoča odobritev predlagane spremembe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006,

B.   ker predlagana sprememba ni v nikakršnem nasprotju s pogodbami in poslovnikom Parlamenta,

1.   odobri spremembo Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2007-2013), priloženo temu sklepu.

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in s prilogo posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

PRILOGA

Spremembe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT, SVET IN KOMISIJA SO

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Zadnje gibanje cen hrane in blaga zbuja zaskrbljenost, zlasti zaradi njihovega vpliva na države v razvoju. Komisija je predlagala uvedbo novega instrumenta za hiter odziv na strmo naraščajoče cene v državah v razvoju(3) in obe veji proračunskega organa sta se na usklajevalnem sestanku 21. novembra 2008 dogovorili, da bosta del sredstev za financiranje tega instrumenta prispevali iz rezerve za nujno pomoč.

(2)  Ker preostali znesek rezerve za nujno pomoč za leto 2008 ne zadostuje za kritje potreb instrumenta za hrano, ga je treba zvišati, da bi prispevek k financiranju instrumenta za hrano lahko črpali iz te rezerve.

(3)  Za reševanje te izredne situacije bi bilo treba rezervo za nujno pomoč zvišati na 479 218 000 EUR v tekočih cenah, in to izključno in izjemoma za leto 2008.

(4)  Točko 25 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobremu finančnemu poslovodenju bi bilo treba torej ustrezno spremeniti

SKLENILI:

V točki 25 se v prvem pododstavku doda naslednji stavek:"

Ta znesek se za leto 2008 izjemoma poviša na 479 218 000 EUR v tekočih cenah.

V Strasbourgu, dne 18. decembra 2008

Za Evropski parlament Za Svet Za Komisijo

Predsednik Predsednik Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0618. (3) KOM(2008)0450 - 2008/0149(COD).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o osnutku spremembe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2008/2325(INI))

P6_TA(2008)0618 A6-0504/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), zlasti točke 25,

–   ob upoštevanju izida usklajevalnega sestanka s Svetom z dne 21. novembra 2008,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0834),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 4. decembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju(2),

–   ob upoštevanju člena 45 in Priloge VI, oddelek IV, točki (1) in (2), svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0504/2008),

A.   ker Evropski parlament odločno podpira pobudo Komisije, da se oblikuje nov instrument za hitro odzivanje na naraščajoče cene hrane v državah v razvoju (instrument za hrano); zamisel o tem je podprl tudi Evropski svet dne 19. in 20. junija 2008,

B.   ker sta se Evropski parlament in Svet na usklajevalnem sestanku dne 21. novembra 2008 dogovorila, da se za instrument za hrano v treh letih nameni skupaj 1 milijarda EUR,

C.   ker je Komisija v prvotnem predlogu predvidela, da se instrument za hrano financira iz razlike do zgornje meje v razdelku 2 večletnega finančnega okvira, kar sta Evropski parlament in Svet zavrnila,

D.   ker je Evropski parlament ocenil, da bi bila najustreznejša rešitev revizija zgornje meje razdelka 4 večletnega finančnega okvira, vendar je Svet ta predlog zavrnil,

E.   ker sta se veji proračunskega organa končno dogovorili o najprimernejšem načinu financiranja instrumenta za hrano, in sicer kombinaciji rezerve za nujno pomoč, instrumenta prilagodljivosti in prerazporeditve sredstev v razdelku 4 iz instrumenta za stabilnost,

F.   ker dogovor predvideva, da se iz rezerve za nujno pomoč za financiranje instrumenta za hrano nameni skupaj 340 milijonov EUR, od tega 22 milijonov EUR iz odobrenih proračunskih sredstev, ki so še na razpolago v proračunu za leto 2008, 78 milijonov EUR iz odobrenih proračunskih sredstev za leto 2009 in 240 milijonov EUR iz enkratnega povečanja zneska rezerve za nujno pomoč v okviru proračuna za leto 2008,

G.   ker povečanje zahteva spremembo točke 25 Medinstitucionalnega sporazuma, da se povečajo razpoložljiva sredstva rezerve za nujno pomoč za leto 2008 na 479 218 000 EUR (v tekočih cenah),

H.   ker morata spremembo odobriti obe veji proračunskega organa, za kar je potrebno sprejetje soglasnega dogovora vseh držav članic v Svetu,

1.   pozdravlja spremembo točke 25 Medinstitucionalnega sporazuma, kot je priložen k sklepu Parlamenta z dne 18. decembra 2008(3), ki povečuje razpoložljiva sredstva rezerve za nujno pomoč za leto 2008 na 479 218 000 EUR (v tekočih cenah);

2.   kljub temu znova izraža zaskrbljenost, ker je razdelek 4 zaradi omejene razpoložljive razlike nenehno pod pritiskom, zaradi česar je treba uporabiti izredne mehanizme, da se odgovori na nujne nepredvidene razmere; poziva k poglobljeni oceni, ali je morda treba povečati razpoložljive zneske v tem razdelku, da se omogoči nemoten razvoj dolgoročnih načrtovanih dejavnosti na tem področju in zagotovi, da bo Unija zmožna celovito odigrati svojo vlogo globalnega akterja na mednarodnem prizorišču;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0576. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0617.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada EU v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2008)0732 – C6-0393/2008 – 2008/2317(ACI))

P6_TA(2008)0619 A6-0474/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0732 – C6-0393/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), še zlasti točke 26 tega sporazuma,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(2),

–   ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejete med usklajevalnim sestankom dne 17. julija 2008 o Solidarnostnem skladu,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0474/2008),

1.   odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta in zagotovi njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, vključno s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. decembra 2008

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3), še zlasti točke 26 tega sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(4),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropska unija je Solidarnostni sklad Evropske unije ustanovila ("sklad"), da bi izkazala solidarnost prebivalstvu območij, ki so jih prizadele nesreče.

(2)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sklada do letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR.

(3)  Uredba (ES) št. 2012/2002 vsebuje določbe, v skladu s katerimi se sklad lahko uporabi.

(4)  Ciper je predložil vlogo za uporabo sklada v zvezi s posledicami suše.

SKLENILA:

Člen 1

Za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2008 bodo uporabljena sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, in sicer 7 605 445 EUR za prevzem obveznosti in za plačila.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 18. decembra 2008

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) UL L 311, 14.11.2002, str. 3. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (4) UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi instrumenta prilagodljivosti v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2008)0833 – C6-0466/2008 – 2008/2321(ACI))

P6_TA(2008)0620 A6-0493/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2008)0833– C6-0466/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), še zlasti točke 27 tega sporazuma,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008,

–   ob upoštevanju rezultatov tristranskih pogovorov z dne 4. decembra 2008,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0493/2008),

A.   ker Evropski parlament odločno podpira pobudo Komisije, da se oblikuje nov instrument za hitro odzivanje na naraščajoče cene hrane v državah v razvoju (instrument za hrano) kot idejo, ki jo je podprl tudi Evropski svet dne 19. in 20. junija 2008,

B.   ker sta se Evropski parlament in Svet na usklajevalnem sestanku dne 21. novembra 2008 sporazumela, da se za financiranje instrumenta za hrano v treh letih nameni skupaj 1 milijarda EUR,

C.   ker je Komisija v prvotnem predlogu predvidela, da se instrument za hrano financira iz razlike do zgornje meje v razdelku 2 večletnega finančnega okvira, kar sta Evropski parlament in Svet zavrnila,

D.   ker je Evropski parlament ocenil, da bi bila najustreznejša rešitev revizija zgornje meje razdelka 4 večletnega finančnega okvira, vendar se Svet s tem predlogom ni strinjal,

E.   ker sta se veji proračunskega organa končno dogovorili o najprimernejši možnosti za financiranje instrumenta za hrano, in sicer kombinaciji instrumenta prilagodljivosti, rezerve za nujno pomoč in prerazporeditve v razdelku 4 iz instrumenta za stabilnost,

F.   ker sta se veji proračunskega organa strinjali, da bo za financiranje instrumenta za hrano iz instrumenta prilagodljivosti v proračunu za leto 2009 namenjenih 420 milijonov EUR, od skupaj 730 milijonov EUR, ki so v instrumentu prilagodljivosti še na voljo,

G.   ker je to že drugo leto v triletnem obdobju zakonske veljavnosti Medinstitucionalnega sporazuma, ko je bil instrument prilagodljivosti uporabljen,

H.   ker je to dokaz, da je bilo vztrajanje Evropskega parlamenta, da se z Medinstitucionalnim sporazumom uvede instrument s takšnimi lastnostmi - zlasti z možnostjo prenosa neporabljenih sredstev –, utemeljeno, kljub nasprotovanju nekaterih držav članic,

I.   ker omenjena dejstva - pa tudi ponavljajoča se potreba po uporabi drugih izjemnih mehanizmov, kadar je treba nujno ukrepati v nepredvidenih situacijah - kažejo, da v nekaterih razdelkih večletnega finančnega okvira, zlasti razdelku 4, stalno primanjkuje sredstev zaradi prenizkih zgornjih meja,

1.   pozdravlja dogovor o uporabi instrumenta prilagodljivosti za instrument za hrano v proračunu za leto 2009 v skupnem znesku 420 milijonov EUR;

2.   odobri Sklep, priložen tej resoluciji;

3.   kljub temu znova izraža zaskrbljenost, ker je razdelek 4 zaradi prenizke zgornje meje nenehno pod pritiskom, zaradi česar je treba za nujne ukrepe ob nepredvidenih dogodkih v tem razdelku vedno znova uporabiti mehanizme prilagodljivosti; poziva k poglobljeni oceni, ali je morda treba povečati razpoložljive zenske v tem razdelku, da se omogoči nemoten razvoj dolgoročnih programljivih dejavnosti na tem področju in zagotovi, da bo Unija zmožna odigrati svojo vlogo globalnega akterja na mednarodnem prizorišču;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše Sklep skupaj s predsednikom Sveta in zagotovi njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, vključno s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. decembra 2008

o uporabi instrumenta prilagodljivosti v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(2), še zlasti petega odstavka točke 27,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju dejstva, da sta se na usklajevalnem sestanku dne 21. novembra 2008 obe veji proračunskega organa sporazumeli o uporabi instrumenta prilagodljivosti, da se povečajo finančna sredstva v proračunu za leto 2009 nad zgornjo mejo razdelka 4, in sicer v znesku 420 milijonov EUR za financiranje instrumenta za hitro odzivanje na naraščajoče cene hrane v državah v razvoju –

SKLENILA:

Člen 1

Za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2009 se uporabi instrument prilagodljivosti, da se zagotovi 420 milijonov EUR proračunskih sredstev za prevzem obveznosti.

Ta znesek se uporabi za dodatno financiranje instrumenta za hitro odzivanje na naraščajoče cene hrane v državah v razvoju iz razdelka 4.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 18. decembra 2008.

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu spremembe proračuna št. 10/2008 Evropske unije za proračunsko leto 2008, oddelek III – Komisija (16264/2008 – C6-0461/2008 – 2008/2316(BUD))

P6_TA(2008)0621 A6-0481/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, ki je bil dokončno sprejet dne 13. decembra 2007(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 11/2008 za proračunsko leto 2008, ki ga je Komisija predložila 7. novembra 2008 (KOM(2008)0731),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 10/2008, ki ga je Svet pripravil dne 27. novembra 2008 (16264/2008 – C6-0461/2008),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0481/2008),

A.   ker predlog spremembe proračuna št. 10 k splošnemu proračunu za leto 2008 vključuje:

B.   ker je namen predloga spremembe proračuna št. 10/2008 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2008,

C.   ker je Svet zaradi črtanja predloga spremembe proračuna št. 8/2008 sprejel predhodni predlog spremembe proračuna št. 11/2008 kot predlog spremembe proračuna št. 10/2008,

1.   je seznanjen s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 11/2008;

2.   odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 10/2008;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (2) UL L 71, 14.3.2008. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) (16257/2008 – C6-0457/2008 – 2008/2026(BUD)), in pisnih predlogih sprememb št. 1/2009 (SEK(2008)2435 – 13702/2008 – C6-0344/2008), št. 2/2009 (SEK(2008)2707 - 16259/2008 - C6-0458/2008) in št. 3/2009 (SEK(2008)2840 - 16260/2008 - C6-0459/2008) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009

P6_TA(2008)0622 A6-0486/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, ki ga je Svet pripravil na seji dne 17. julija 2008 (C6-0309/2008),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2008 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III – Komisija (C6-0309/2008), in pisnem predlogu spremembe št. 1/2009 (SEK(2008)2435 – 13702/2008 – C6-0344/2008) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2008 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, oddelek I – Evropski parlament, oddelek II – Svet, oddelek IV – Sodišče, oddelek V – Računsko sodišče, oddelek VI – Ekonomsko-socialni odbor, oddelek VII – Odbor regij, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic, oddelek IX – Evropski varuh osebnih podatkov (C6-0309/2008)(5),

–   ob upoštevanju pisnega predloga spremembe št. 2/2009 (SEK(2008)2707 – 16259/2008 – C6-0458/2008) in št. 3/2009 (SEK(2008)2840 – 16260/2008 – C6-0459/2008) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009,

–   ob upoštevanju svojih dopolnitev in predlaganih sprememb z dne 23. oktobra 2008 k predlogu splošnega proračuna,

–   ob upoštevanju sprememb Sveta k dopolnitvam in predlaganim spremembam predloga splošnega proračuna, ki jih je sprejel Parlament (16257/2008 – C6-0457/2008),

–   ob upoštevanju izidov usklajevanja proračuna z dne 21. novembra 2008, vključno z izjavami, ki so priložene tej resoluciji,

–   ob upoštevanju izjave Sveta o izidu razprav o predlaganih spremembah in predlogih dopolnitev, ki jih je Parlament sprejel k predlogu splošnega proračuna,

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0486/2008),

Ključna vprašanja – izid usklajevanja, skupni zneski in pisni predlogi sprememb

1.   opozarja, da je svoje politične prednostne naloge za proračun 2009 najprej opredelil v svojih resolucijah z dne 24. aprila 2008 o letni strategiji politik Komisije za leto 2009(6) in o proračunskem okviru in prednostnih nalogah za leto 2009(7) ter jih dodatno opredelil v svoji resoluciji z dne 8. julija 2008 o proračunskem postopku za leto 2009: prvi premisleki o predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 in mandat za usklajevanje, Oddelek III – Komisija(8); poudarja, da so te politične prednostne naloge, ki so bile dokončno izražene v resoluciji z dne 23. oktobra 2008 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III – Komisija, temeljna načela pristopa Evropskega parlamenta k proračunskemu usklajevanju s Svetom glede proračuna za leto 2009;

2.   pozdravlja splošni dogovor o proračunu za leto 2009, ki je bil dosežen na rednem usklajevalnem sestanku o proračunu s Svetom dne 21. novembra 2008, zlasti glede financiranja instrumenta za hrano; ne glede na to izraža izjemno zaskrbljenost zaradi možnih posledic gospodarske recesije za evropske državljane in v zvezi s tem obžaluje, da na usklajevalnem sestanku Komisija ni želela razkriti informacij o tem, kakšne so možne proračunske posledice njenega prihodnjega predloga o reševanju gospodarske krize;

3.   je seznanjen s sporočilom Komisije Evropskemu svetu z dne 26. novembra leta 2008 "Evropski načrt za oživitev gospodarstva"(KOM(2008)0800 konč.) in:

4.   poudarja svojo odločno voljo, da vstopi v pogajanja s Svetom na temelju predloga Komisije glede revizije večletnega finančnega okvira 2007-2013 za 5 milijard EUR v okviru predlaganega Evropskega načrta za oživitev gospodarstva; vzame na znanje sklepe Evropskega sveta iz decembra 2008 v zvezi s tem;

5.   vztraja, da se zaradi sedanje krize ne sme odlašati z zelo potrebnim preusmerjanjem sredstev k "zelenim" naložbam, ampak mora biti gospodarska kriza dodatna spodbuda za okrepitev takšnega preusmerjanja;

6.   v zvezi s tem opozarja na pomen pregleda proračuna, načrtovanega za leto 2009, pri čemer se ne bi smeli omejiti le na teoretično vizijo proračuna po letu 2013, ampak bi morali vključiti ambiciozne predloge za prilagoditev načrtovanja v okviru vmesnega pregleda večletnih programov, da se odgovori na trenutno krizo, ob upoštevanju izzivov podnebnih sprememb;

7.   ponovno opozarja, da so v sedanjih gospodarskih razmerah pobude za trajnostni razvoj, povečanje delovnih mest, za podporo malih in srednjih podjetij ter za podporo raziskav in inovativnosti izjemno pomembne in jih je treba v proračunu Unije za leto 2009 določiti kot najpomembnejše prednostne naloge; glede tega meni, da je treba podporo koheziji med regijami obravnavati kot ključen dejavnik za spodbujanje gospodarske rasti po vsej Uniji; meni, da je bistveno, da politična zavezanost k napredku pri obravnavanju podnebnih sprememb in k zagotavljanju večje varnosti evropskim državljanom postane tudi prednostna naloga proračuna, ki mora biti tudi jasno razvidna v okviru proračuna EU; poudarja, da mora biti Unija v letu 2009 in v naslednjih letih pripravljena uresničiti svojo vlogo globalnega akterja, zlasti ob upoštevanju sedanjih izzivov, kot so vse višje cene hrane;

8.   podpira pisni predlog spremembe št. 1 k predhodnemu predlogu proračuna za leto 2009, zlasti ker se zdi, da nekoliko bolj ustreza dejanskim potrebam v razdelku 4 kot predhodni predlog proračuna; je seznanjen s pisnim predlogom spremembe št. 2/2009 in njegovimi običajnimi značilnostmi, ki vključujejo posodobitev številk v okviru napovedi odhodkov za kmetijstvo v predhodnem predlogu proračuna; je seznanjen s pisnim predlogom spremembe št. 3/2009, ki obravnava kritje stroška (1,06 milijona EUR) – v okviru proračuna Sveta – za skupino za premislek, ki jo je ustanovil Evropski svet dne 15. in 16. oktobra 2008;

9.   ob upoštevanju skupnih zneskov določa končno raven odobrenih sredstev za prevzem obveznosti na 133 846 milijonov EUR, kar je enako 1,03 % BND EU; določa skupno raven plačil na 116 096 milijonov EUR, kar je enako 0,89 % BND EU; ugotavlja, da to dopušča precejšnjo rezervo v višini 7 762 milijonov EUR pod zgornjo mejo za plačila za večletni finančni okvir za leto 2009; opozarja na skupno zavezanost obeh vej proračunskega organa, da je treba nemudoma zagotoviti dodatna sredstva za plačila, zlasti za hitrejše izvajanje strukturnih politik med proračunskim letom;

10.   je pripravljen sprejeti raven plačil, o čemer je bil s Svetom kot del skupnega svežnja sprejet dogovor na usklajevalnem sestanku dne 21. novembra 2008, vendar kljub temu izraža vse večjo zaskrbljenost zaradi nizke ravni plačil in posledičnega neskladja med ravnijo sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila, ki bo v letu 2009 najvišje doslej; opozarja na nevarnost, da bodo prihodnji proračuni nerealistični, če se ta trend ne bo ustavil; opozarja, da je skupna raven neporavnanih obveznosti (reste à liquider – RAL) dosegla 139 000 milijonov EUR že v letu 2007;

11.   poudarja, da se s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 10/2008 (KOM(2008)0693), ki ga je Komisija sprejela dne 31. oktobra 2008, zmanjšujejo odobrena sredstva za plačila v proračunskih vrsticah iz razdelkov 1a, 1b, 2, 3b in 4 v skupni vrednosti 4 891,3 milijona EUR; obenem ugotavlja, da zahteva Komisije glede globalnega prerazporejanja sredstev za leto 2008 znaša 631 milijonov EUR za plačila v primerjavi s 426 milijoni v proračunskem letu 2007, medtem ko zadeva 95 proračunskih vrstic v letu 2008 v primerjavi s 65 proračunskimi vrsticami v okviru globalnega prerazporejanja v proračunu za leto 2007; izraža prepričanje, da bo to prerazporejanje na področju plačil v proračunu za leto 2008 vsekakor vplivalo na raven plačil, ki jo je treba zagotoviti v proračunu za leto 2009;

12.   zato meni, da je bistveno zagotoviti takojšnjo razpoložljivost višjih sredstev za plačila s predlogi spremembe proračuna, če se bo izkazalo, da obstoječa sredstva v proračunu za leto 2009 ne zadostujejo, in opozarja na ustrezne obveznosti treh institucij v okviru skupne izjave o tem, sprejete na usklajevalnem sestanku;

13.   poudarja ključni pomen učinkovitega izvrševanja proračuna in zmanjševanja neporavnanih obveznosti zaradi zelo skromne skupne ravni plačil; poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, zlasti za izvrševanje vrstic iz razdelka 1b večletnega finančnega okvira, ker se iz tega podrazdelka financirajo ne le številne pomembne politike in dejavnosti za obravnavanje podnebnih sprememb, temveč se s temi sredstvi podpirajo tudi pobude za povečanje števila delovnih mest, kar prispeva h gospodarski rasti; poudarja, da je treba izboljšati in poenostaviti ukrepe, da se pospeši izvajanje strukturnih in kohezijskih skladov, ter poziva Komisijo, da v okviru veljavnega pravnega okvira pospešeno pripravi oceno o upravljanju in kontrolnih sistemih v državah članicah ter s tem prispeva k lažjemu začetku izvajanja najpomembnejših projektov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Komisija na osnovi dokazov sredstva, namenjena Bolgariji, zmanjšala za 220 milijonov EUR; poziva Komisijo, naj Bolgarijo in Romunijo podpre pri izvajanju reform ter Parlamentu vsake tri mesece poroča o težavah in nepravilnostih pri porabi sredstev EU;

14.   vztraja, da Komisija sprejme ustrezne politične in upravne ukrepe, da bo mogoče konkretno ukrepanje na podlagi skupne izjave o izvajanju kohezijske politike, sprejete na usklajevalnem sestanku 21. novembra 2008; se zavezuje, da bo še pred koncem marca 2009 ocenil, ali je bil dosežen ustrezen napredek;

15.   pozdravlja dogovor, ki je bil dosežen na usklajevalnem sestanku, o dodelitvi 1 milijarde EUR v treh letih iz proračuna za leto 2007 za financiranje instrumenta za hrano; ugotavlja, da se bo delež v višini 420 milijonov EUR financiral z novimi sredstvi v okviru instrumenta prilagodljivosti, medtem ko se bo iz rezerve za nujno pomoč namenilo 340 milijonov EUR, delno s spremembo točke 25 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju; priznava, da bo ostanek v višini 240 milijonov EUR zagotovljen s prerazporejanjem sredstev znotraj razdelka 4, vendar od Komisije pričakuje, da bo kljub temu prerazporejanju predstavila revidiran finančni program za zagotovitev urejenega povečanja zneskov, načrtovanih do leta 2013, in jo opominja na obljubo, da bo proračunskemu organu v letu 2009 predstavila oceno stanja v razdelku 4 in ji po potrebi priložila ustrezne predloge, pri tem pa upoštevala politično dogajanje in izvrševanje proračuna;

16.   ponovno izraža prepričanje, da ukrepi na področju pomembnih sprememb še vedno niso dovolj vključeni v proračun EU, zato bo podprl vsa prizadevanja za povečanje in zbiranje ustreznih finančnih sredstev, namenjenih spodbujanju evropske vodilne vloge pri obravnavanju posledic podnebnih sprememb; ponovno poziva Komisijo, kot je to storil že v prvi obravnavi, naj do 15. marca 2009 predstavi ambiciozen načrt za izboljšanje proračunske zmogljivosti za obravnavanje podnebnih sprememb; želi si natančno preučiti vprašanje, ali je sistem za trgovanje z emisijami mogoče obravnavati kot potencialen vir na ravni EU v prihodnosti;

17.   poudarja, da bo proračun za leto 2009 povečal varnost in zaščito državljanov EU z okrepitvijo povezanih ukrepov in politik, ki se v glavnem nanašajo na konkurenčnost, mala in srednje velika podjetja, transport in zanesljivo oskrbo z energijo, pa tudi na varovanje zunanjih meja;

18.   je bil seznanjen s pismom Komisije o izvedljivosti v zvezi z dopolnitvami predloga proračuna, ki jih je Parlament sprejel v prvi obravnavi; kot nesprejemljivo ocenjuje dejstvo, da je Komisija predstavila ta dokument v tako pozni fazi postopka, s čimer je močno omejila njegovo uporabnost; vztraja, da je treba več pomembnim političnim vprašanjem nameniti ustrezno mesto v proračunu Unije; je sklenil ustvariti nove proračunske vrstice za podnebne spremembe, zakon o malem gospodarstvu, finančni instrument za prilagajanje ribiških flot na gospodarske posledice visokih cen goriva, za strategijo EU na Baltskem morju ter za pomoč za sanacijo in obnovo Gruzije; se je odločil, da v drugi obravnavi proračuna upošteva nekatere pripombe Komisije; ne glede na to bo vztrajal pri svojih odločitvah iz prve obravnave, zlasti v primerih, kjer je bilo že prej vloženo dovolj časa in prizadevanja za pripravo ocene o tem, kako je mogoče na najboljši način izvajati dopolnitve Parlamenta, kar velja za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe;

19.   pozdravlja prizadevanje Komisije za boljšo predstavitev njenih dokumentov o finančnem načrtovanju in želi še enkrat poudariti, da v prihodnje pričakuje, da bodo vse spremembe na področju finančnega načrtovanja Komisije jasno opredeljene v dokumentih o načrtovanju, ki jih je treba predstaviti v skladu s točko 46 Medinstitucionalnega sporazuma;

20.   države članice opominja na njihove obveznosti v zvezi z nacionalnimi izjavami o upravljanju iz točke 44 Medinstitucionalnega sporazuma; tudi Komisijo opominja na njene obveznosti v zvezi s tem, zlasti kar zadeva politično podporo, ki jo je obljubila za to pobudo, vendar obljube še ni uresničila;

21.   poudarja, da zmanjšanje sredstev v proračunskih vrsticah za upravne odhodke nekaterih večletnih programov za leto 2009, ki ga je vzpostavil proračunski organ, nikakor ne sme povzročiti splošnega zmanjšanja sredstev za zadevne programe, ki se določijo v postopku soodločanja; meni, da je samoumevno, da bi morala Komisija primanjkljaj zaradi omenjenega zmanjšanja sredstev nadomestiti v naslednjih letih programskega obdobja, po možnosti v operativnih vrsticah programov;

Posebna vprašanja
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo

22.   v zvezi z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo potrjuje svojo odločitev, sprejeto v okviru proračuna za leto 2008, za vključitev tega inštituta v politično področje "Raziskave" in financiranje njegove upravne strukture (glede na upravno naravo) iz sredstev v razdelku 5 večletnega finančnega okvira; v skladu s tem je sklenil ustrezno spremeniti proračunsko nomenklaturo;

Program za sadje v šolah

23.   obžaluje, da je Svet že drugo leto zapored zavrnil predlog dopolnitve Parlamenta, ki zadeva odprtje nove vrstice 05 02 08 12 – Program za sadje v šolah; kljub temu pozdravlja politični dogovor s Svetom o pravni podlagi za ta program; pričakuje, da se bo program začel izvajati, takoj ko bo sprejeta pravna podlaga, in sicer pravočasno za šolsko leto 2009/2010, kot je zahteval Evropski parlament, Svet pa se je v političnem sporazumu s to zahtevo strinjal; zato obžaluje, da Svet ni sprejel predloga Komisije, da se v proračun že vnese zaznamek ("p.m.");

Program pomoči v hrani za najbolj ogrožene osebe v Evropski uniji

24.   odobrava predlog za financiranje, ki ga je pripravila Komisija in potrdil Svet in s katerim naj bi izboljšali obstoječi program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji; ta predlog predvideva povečanje proračuna v letu 2009 za dve tretjini, na približno 500 milijonov EUR, in razširitev ponudbe proizvodov, ki se razdeljujejo;

Politika komuniciranja

25.   obžaluje nenehno pomanjkanje doslednosti in skladnosti v komunikacijskih ukrepih Komisije; izraža upanje za vzpostavitev ustrezne ravni usklajevanja pri predstavljanju politike komuniciranja, da se omogoči razvoj prepoznavne blagovne znamke EU, ki bi se lahko uporabljala pri vseh komunikacijskih ukrepih, ne glede na to, od katerega generalnega direktorata Komisije prihajajo; v zvezi s tem pozdravlja izjavo o partnerstvu za komuniciranje o Evropi, ki so jo dne 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija;

26.   poudarja, da so v okviru skupne izjave Evropski parlament, Svet in Komisija opredelili informacijsko kampanjo za evropske volitve leta 2009 kot najpomembnejšo medinstitucionalno prednostno nalogo na področju komuniciranja, zato Komisijo poziva k celovitemu sodelovanju pri kampanji za evropske volitve leta 2009, kar vključuje dodelitev ustreznih finančnih sredstev za to prednostno nalogo;

Razdelek 4

27.   znova izraža obžalovanje v zvezi s stalnim pritiskom na razdelek 4, saj njegove razpoložljive razlike ne zadoščajo za to, da se brez ogrožanja tradicionalnih prednostnih nalog financirajo nove, ki so se pojavile med letom; ponovno izraža zaskrbljenost, da sedanja razpoložljiva sredstva iz tega razdelka Uniji ne omogočajo prevzema vloge globalnega akterja, čeprav so bile večkrat izražene takšne namere, in pričakuje, da bodo med vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira, ki že poteka, zagotovljena dodatna sredstva za vse večje obveznosti v razdelku 4; poziva Komisijo, naj predstavi oceno razmer v zvezi z razdelkom 4, da se preuči proračunska zmožnost Unije za prevzem vloge globalnega partnerja ne le v okviru omejitev letnih proračunskih postopkov, ampak tudi v večletnem okviru; izraža bojazen, da se bo verodostojnost Unije v tretjih državah lahko nepreklicno zmanjšala, če proračunski organ nekaj let zapored ne bo sposoben zagotoviti ustreznega financiranja svojih političnih zavez;

28.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bodo odobrena sredstva za prevzem obveznosti za Palestino v letu 2009 znašala 300 milijonov EUR, kar je za 21 % manj v primerjavi s sredstvi v proračunu za leto 2008 po prerazporeditvi; zato se zaveda, da bo Komisija verjetno predstavila zahtevke za prerazporeditev v letu 2009 zaradi povečanja odobrenih sredstev za Palestino, in ponovno poziva k pripravi dobrih in realističnih predlogov med proračunskimi postopki, da se čim bolj preprečijo prerazporeditve precejšnjih sredstev med poglavji;

29.   ugotavlja, da bodo odobrena sredstva za pomoč Kosovu zadoščala le za sledenje razvoju reform in naložb; želi opozoriti na svoje številne zaveze pomoči EU za Kosovo ter hkrati poudarja potrebo po delujoči javni upravi; vztraja pri ustreznih nadaljnjih ukrepih na osnovi ugotovitev iz končnega poročila preiskovalne skupine (ki je svoje delo končala konec avgusta 2008) ter pri ustanovitvi organizacije za boj proti goljufijam in finančnim nepravilnostim, ki bo to skupino nadomestila;

30.   pozdravlja dejstvo, da se je Unija odločila prispevati k obnovi Gruzije in je obljubila finančno pomoč v višini do 500 milijonov EUR v treh letih, če bodo izpolnjeni nekateri politični pogoji; opozarja na svojo namero, da se pomoč EU za Gruzijo vzpostavi v ločeni proračunski vrstici v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, in poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu zagotovi reden pregled sredstev, ki se v okviru različnih instrumentov namenijo kot del skupnega zneska pomoči;

31.   z zadovoljstvom ugotavlja, da se je Unija zavezala k reševanju vprašanja glede vse višjih cen hrane v državah v razvoju in da je bil končno dosežen sporazum o financiranju instrumenta za hrano ter da sta bila zagotovljena dopolnjevanje z Evropskim razvojnim skladom in prepoznavnost pomoči EU; kljub temu znova obžaluje, da je bilo zaradi omejenih razpoložljivih razlik v razdelku 4 mogoče del proračunskih sredstev za financiranje instrumenta za hrano zbrati samo s prerazporejanjem sredstev znotraj tega razdelka;

32.   je seznanjen z vse večjo vsoto sredstev EU, ki so posredovana prek mednarodnih organizacij; ponovno poziva Komisijo, naj si na vse moči prizadeva za pridobitev čim več informacij o zunanjih in notranjih revizijah institucij in programov, ki prejemajo sredstva EU;

33.   je odločen, da bo ohranil svoje stališče s prve obravnave glede spodbujanja gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru; pozdravlja podporo za izkop, identifikacijo in vrnitev posmrtnih ostankov pogrešanih oseb na Cipru in prevzema spremljanje njihovega izvajanja;

Razdelek 5

34.   sprejme odločitev o ohranitvi manjšega zneska za upravne odhodke Komisije (razdelek 5) v rezervo, in sicer na področju odhodkov za osebje in zgradbe, dokler ne bodo izpolnjeni dogovorjeni pogoji; verjame, da bi moral biti ob upoštevanju dosedanjega dobrega dela Komisije v zvezi z zagotavljanjem zahtevanih informacij skupni obseg te rezerve na razpolago za upravljanje v operativnem smislu, kar hkrati zagotavlja politično osredotočenost na uresničevanju potrebnih rezultatov;

35.   znova in v celoti zagovarja svoje stališče iz prve obravnave glede "drugih institucij", vključno z odločitvijo o namenitvi več proračunskih sredstev za odhodke za zgradbe na začetku leta 2009; poudarja, da je ta pristop, kljub nekoliko višjim stroškom na začetku, nedvoumno dolgoročno gospodarnejša rešitev za davkoplačevalce;

36.   še naprej bo natančno spremljal učinke oblikovanja izvajalskih agencij in nenehnega širjenja njihovih nalog na starševske generalne direktorate, ki so bili odgovorni za izvajanje ustreznih programov, preden so to odgovornost prevzele izvajalske agencije; je seznanjen z dejstvom, da bo osebje, namenjeno izvajalskim agencijam, v letu 2009 preseglo številko 1 300, zato od Komisije pričakuje, da to upošteva in spoštuje svojo napoved o številu mest, ki se bodo v letu 2009 sprostila v posameznih generalnih direktoratih;

37.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so razmere sedanjih in bodočih učencev v Evropskih šolah v Bruslju, ki so posledica zamujenega in še vedno neizpeljanega odprtja četrte šole v Laeknu ter obstoječega postopka vpisa, pripeljale do dolgotrajnih in nesprejemljivih potovalnih časov za otroke; pričakuje od Komisije v sodelovanju z generalnim sekretariatom Evropskih šol v Bruslju, da predstavi revidiran postopek vpisa do konca marca 2009 z objektivnimi in razumljivimi merili (vključno s stalnim prebivališčem in že vpisanimi učenci), ki bo pričel veljati naslednje vpisno obdobje;

Pravna ureditev urada OLAF

38.   poudarja, da je treba okrepiti učinkovitost Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), prav tako je seznanjen z namero Komisije, da na začetku leta 2009 predstavi delovni dokument glede razjasnitve pravnega okvira misije tega urada; ponovno poziva Svet, naj predloži koledar pogajanj s Parlamentom v zvezi s predlogi Komisije o Uredbi (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 glede preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)(9);

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

39.   v zvezi s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi predlaga vrsto pobud in inovativnih projektov, ki ustrezajo dejanskim potrebam državljanov Unije; je sprejel odločitev o dodelitvi 124,4 milijona EUR za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe za proračunsko leto 2009, kar je znotraj okvira skupne zgornje meje (140 milijonov EUR) za takšne projekte/ukrepe v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom;

40.   meni, da je končni paket pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, sprejet za leto 2009, uravnotežen in celovit, ter od Komisije pričakuje, da bo izvajala projekte izjemno skrbno in predano; ne pričakuje nepredvidenih ovir pri izvajanju dogovorjenih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, saj je bilo od predstavitve predhodnega predloga proračuna, ki je bila spomladi 2008, v okviru Parlamenta in Komisije in tudi med obema institucijama že opravljeno odlično pripravljalno delo;

41.   pričakuje, da bo Komisija poročala tudi o izvajanju predlaganih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki niso bili vključeni v proračun za leto 2009, ker je bilo ocenjeno, da so že zajeti v veljavni pravni podlagi; izraža pripravljenost natančno spremljati izvajanje teh projektov in ukrepov v okviru njihove ustrezne pravne podlage med proračunskim letom 2009;

Decentralizirane agencije

42.   še vedno zagovarja svoje stališče iz prve obravnave o ponovni vzpostavitvi zneskov predhodnega predloga proračuna za decentralizirane agencije; vztraja, da bi morali omogočiti agencijam, ki so v veliki meri odvisne od prihodkov iz pristojbin, da še vedno uporabljajo instrument namenskih prejemkov, saj jim to omogoča potrebno proračunsko prožnost; zato se je odločil ponovno vzpostaviti svoje dopolnitve iz prve obravnave;

43.   sprejme odločitev o ohranitvi povečanja zneskov za stroške iz poslovanja agencije Frontex, da se omogoči delovanje stalnih misij vse leto; prav tako se odloči za ohranitev višjih zneskov za obravnavanje nezakonitega priseljevanja, vključno z okrepitvijo Evropskega sklada za begunce, ki spodbuja solidarnost med državami članicami;

44.   glede na pričakovano spremembo nalog nadzornega organa za Galileo se je odločil, da do sprejetja revidirane pravne podlage v rezervi ohrani tretjino sredstev za stroške iz poslovanja in da v skladu z dogovorom s Komisijo zmanjša število delovnih mest s 50 na 23 ter zato spremeni znesek za upravne stroške tega organa; od Komisije pričakuje, da bo do 31. januarja 2009 predstavila spremenjen predlog;

45.   sprejme odločitev, da v rezervi ohrani 10 % zneskov za upravne stroške Evropske agencije za varnost hrane, dokler ne bo obveščen o rezultatih raziskave o zadovoljstvu osebja, ki je bila izvedena leta 2007, in o ukrepih , sprejetih za izvrševanje zaključkov te raziskave, in dokler pristojni odbor ne da jasnega znaka za sprostitev te rezerve;

46.   je bil seznanjen z visokim presežkom Urada za usklajevanje na notranjem trgu za leto 2008 v višini skoraj 300 milijonov EUR; poziva Komisijo, naj premisli o nadaljnjih ustreznih ukrepih in o tem, ali bi bilo primerno, da se vsi presežki tega urada, ki so neposredna posledica notranjega trga, prenesejo nazaj v proračun EU;

47.   poudarja, da je zelo pomembno upoštevati točko 47 Medinstitucionalnega sporazuma; poziva Komisijo, naj sodeluje s proračunskim organom pri opredelitvi ustreznega natančnega postopka za izvajanje;

48.   kot bistveno ocenjuje izjavo Komisije, ki je vključena v sporočilu z dne 11. marca 2008 "Evropske agencije – smernice za prihodnost" (KOM(2008)0135), da do zaključka trajajočega postopka ocenjevanja ne bo predlagala ustanovitve nobene nove decentralizirane agencije; pozdravlja pozitiven pristop Sveta glede ustanovitve medinstitucionalne delovne skupine o prihodnosti decentraliziranih agencij v skladu s predlogom Komisije in pričakuje, da se bo skupina prvič sestala čim prej;

o
o   o

49.   naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bil proračun dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

50.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter drugim zadevnim organom.

PRILOGA

IZJAVE, O KATERIH JE BIL DOSEŽEN DOGOVOR NA USKLAJEVALNEM SESTANKU

21.NOVEMBRA 2008

Skupna izjava o financiranju instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

* * *

-  Znesek 240 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti bo prerazporejen znotraj razdelka 4 za instrument za stabilnost (proračunski člen 19 06 01 01), od tega 70 milijonov EUR v letu 2009. V zvezi s prerazporeditvami za leto 2010 naj Komisija predstavi revidirani finančni načrt, s čimer bi se zagotovilo urejeno povečanje načrtovanih zneskov za obdobje 2010–2013 ob nespremenjeni letni stopnji. Kriza, povezana z naraščanjem cen hrane, je nova in objektivna okoliščina v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma, ki upravičuje prerazporeditev sredstev iz nenačrtovanega instrumenta za odziv na krizo.

-  Znesek 420 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti bo zagotovljen z uporabo sredstev instrumenta prilagodljivosti v proračunu za leto 2009.

-  Znesek 340 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti bo zagotovljen iz rezerve za nujno pomoč, in sicer:

· znesek 22 milijonov EUR iz sredstev, ki so še na voljo v poračunu za leto 2008;

· znesek 78 milijonov EUR iz sredstev, ki so odobrena za leto 2009;

· znesek 240 milijonov EUR z enkratnim povečanjem zneska rezerve za nujno pomoč, odobrene za leto 2008.

* * *

-  Komisija bo predlagala spremembo Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobremu finančnemu poslovodenju, kar zadeva točko 25, da bi se zagotovilo dodatno financiranje, potrebno za predlagani instrument za hrano. Enkratno povečanje odobritev za prevzem obveznosti za rezervo za nujno pomoč za leto 2008 bo zakonsko določeno v skupnem sklepu treh institucij o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.

-  Proračunski organ bo potrebne spremembe vključil v proračuna za leto 2008 in 2009. Dodatni znesek 240 milijonov EUR za leto 2008 v dodeljenih sredstvih bo vključen v proračun za rezervo za nujno pomoč, dodana pa bo tudi proračunska vrstica za instrument za hrano. Znesek 490 milijonov EUR za leto 2009 v dodeljenih sredstvih in 450 milijonov v plačilih bo vključen v proračunsko postavko za instrument za hrano. Proračunska vrstica za instrument za stabilnost (proračunska vrstica 19 06 01 01) bo zmanjšana za 70 milijonov EUR v dodeljenih sredstvih za leto 2009, in sicer na 134 769 000 EUR.

-  Komisija bo predložila ustrezne zahteve za prenos sredstev iz rezerve za nujno pomoč v letih 2008 in 2009.

-  Prerazporeditev v okviru razdelka 4, dogovorjeno za leto 2010, bo Komisija vključila v finančni načrt za obdobje 2010–2013, ki naj bi bil predstavljen januarja 2009 v skladu s točko 46 Medinstitucionalnega sporazuma.

-  Predvideni znesek plačil za instrument za hrano naj bi znašal 450 milijonov EUR v letu 2009, 350 milijonov EUR v letu 2010 ter 200 milijonov EUR v letu 2011 in v naslednjih letih, če bo proračunski organ v okviru posameznih letnih proračunskih postopkov te zneske odobril.

* * *

Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo, da se v tem izjemnem primeru in samo za leto 2008 spremeni točka 25 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, tako da se poveča znesek za rezervo za nujno pomoč na 479 218 000 EUR za leto 2008. Te institucije potrjujejo, da ta izjemna sprememba točke 25 Medinstitucionalnega sporazuma nikakor ne pomeni precedensa.

* * *

Dogovorile so se, da se Medinstitucionalni sporazum za rezervo za nujno pomoč spremeni tako, da se na koncu prvega pododstavka točke 25 Medinstitucionalnega sporazuma doda naslednji stavek:"

Ta znesek se izjemoma poveča na 479 218 000 EUR za leto 2008 v tekočih cenah.

* * *

Dogovor iz te skupne izjave bo prenesen v uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za hrano s spremembo ustreznih delov, ki se nanašajo na proračunske posledice, da bi dokončno oblikovali besedilo v prvi obravnavi. Komisija bo zagotovila ustrezno tehnično pomoč.

_____________________

Izjave

1.  Usklajevanje pomoči Skupnosti (instrument za hrano in ERS)

"Evropski parlament, Svet in Komisija ponovno potrjujejo, da je treba zagotoviti usklajenost in doslednost na področju razvojne pomoči, še zlasti glede uporabe sredstev skladov.

Upoštevajoč dejstvo, da so države AKP lahko upravičene do pomoči EU iz splošnega proračuna Evropske unije in iz Evropskega razvojnega sklada, navedene tri institucije izjavljajo, da je treba pri izvajanju instrumenta za hitro odzivanje na naraščanje cen v državah v razvoju (v nadaljnjem besedilu "instrument za hrano") nameniti posebno pozornost usklajevanju te pomoči iz različnih virov, da se zagotovijo čim večja sinergija in čim boljši rezultati.

V tej zvezi bi bilo tudi treba spodbujati države AKP, daj cilje in prednostne naloge iz programov, ki se nanašajo na prihodnje sodelovanje v okviru ERS, po potrebi prilagodijo ob zagotavljanju usklajenosti in komplementarnosti s cilji iz instrumenta za hrano.

Komisija naj predstavi seznam programov, financiranih iz ERS, ki lahko vključujejo elemente, povezane z zanesljivo preskrbo s hrano."

2.  Boljša prepoznavnost pomoči Skupnosti

"Evropski parlament in Svet poudarjata, da je skrb Evropske unije za prepoznavnost pomoči Skupnosti v tretjih državah upravičena in bi jo bilo treba v celoti upoštevati pri donatorstvu v večletnem okviru. Zaradi ohranitve javne in politične podpore za zunanje ukrepe EU pozivata Komisijo, naj ob PPP za leto 2010 predstavi poročilo s seznamom pobud, sprejetih za izboljšanje prepoznavnosti zunanje pomoči EU, še zlasti pri izvajanju te pomoči prek mednarodnih organizacij, ne da bi s tem ogrozili njeno uspešnost in učinkovitost."

3.  Izvajanje kohezijske politike

Evropski parlament ugotavlja, da so potrebne strukturne izboljšave in ukrepi za poenostavitev, da bi se izognili ponavljajočemu se pojavu nezadostne porabe in zagotovili, da se odobritve plačil določijo urejeno v primerjavi z odobritvami za prevzem obveznosti, kot v svojih poročilih opozarja Računsko sodišče."

4.  Agencije

"Evropski parlament in Svet sta privolila v predlog Komisije o ustanovitvi medinstitucionalne delovne skupine za agencije in zahtevala, da se ta čim prej prvič sestane."

5.  Odobritve plačil

"Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj predloži spremembo proračuna, če odobritve v proračunu za leto 2009 ne bi zadostovale za kritje odhodkov v podrazdelku 1a (Konkurenčnost za rast in zaposlovanje), podrazdelku 1b (Kohezija za rast in zaposlovanje), kolikor bi bilo to upravičeno znotraj sedanjega pravnega okvira na podlagi možne pospešitve izvajanja strukturnih politik, razdelku 2 (Ohranjanje in upravljanje naravnih virov) in razdelku 4 (EU kot globalni partner).

Evropski parlament in Svet bosta v zvezi s tem preučila možnost ustreznega financiranja vseh predlogov za nove pobude, zlasti v zvezi z gospodarsko krizo, ki bi jih lahko predložila Komisija."

______________________

ENOSTRANSKE IZJAVE

A.  Izjave Evropskega parlamenta

1.  Ocena razdelka 4

"Evropski parlament poziva Komisijo, naj v okviru proračunskega pregleda predstavi oceno stanja v zvezi z razdelkom 4, da bi preučila in revidirala vlogo EU kot globalnega partnerja v večletnem okviru."

2.  Plačila in izvajanje kohezijske politike

"Evropski parlament izraža globoko zaskrbljenost zaradi izredno nizke ravni plačil, ki je veliko nižja od večletnega finančnega okvira, kar ni združljivo z dejanskimi izzivi Evropske unije v času gospodarske krize.

Zlasti izraža globoko zaskrbljenost zaradi nesprejemljivo nizke ravni izvrševanja proračunskih sredstev za kohezijsko politiko, čeprav gre za eno od temeljnih politik Evropske unije.

Poziva Komisijo, države članice, odgovorne za izvrševanje teh proračunskih sredstev, naj sprejmejo vse možne ukrepe za zagotovitev ustreznega izvrševanja."

B.  Izjava Komisije

Ocena razdelka 4

"Glede na to, da v letu 2009 ni nikakršne razpoložljive razlike v okviru zgornje meje za odhodke v razdelku 4, Komisija priznava, da je sposobnost za odzivanje na nepredvidene krize dokaj omejena in zato obljublja, da bo organoma, pristojnima za proračun, v letu 2009 predstavila oceno stanja v razdelku 4 in ji po potrebi dodala ustrezne predloge, pri tem pa upoštevala politične premike in izvrševanje proračuna."

________________________

Izjava Sveta o pisnem predlogu spremembe št. 2/2009

"Svet izjavlja, da njegovo soglasje v zvezi s predlogom Komisije o programih za ogrožene osebe v pisnem predlogu spremembe št. 2/2009 ne posega v izid preučitve pravne podlage, ki je trenutno v obravnavi.

Ukinitev proračunske vrstice o sistemu razdeljevanja sadja v šolah je v skladu s tradicionalnim stališčem Sveta, da se nove proračunske vrstice ne uvajajo pred sprejetjem ustrezne pravne podlage. To ne vpliva na izid preučitve pravne podlage, ki je trenutno v obravnavi."

________________________

Enostranska izjava Grčije, Italije, Španije in Portugalske o večjezičnosti

"Grčija, Italija, Španija in Portugalska ponovno poudarjajo zavezanost načelu večjezičnosti in enake obravnave vseh jezikov; izražajo zaskrbljenost nad ravnanjem Komisije v zvezi z varovanjem jezikovne raznolikosti ter poudarjajo, da morajo Komisija ter vse institucije in organi Evropske unije zagotoviti dovolj sredstev za dosledno uveljavitev teh načel."

(1) UL L 253, 7.10.2000, str. 42. (2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (3) UL C 139, 14.6.2006, str.1. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0515. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0516. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0174. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0175. (8) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0335. (9) UL L 136, 31.5.1999, str. 1. (10) KOM(2008)0450 z dne 18. julija 2008.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi in Protokola h Konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo, ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001, s strani Evropske skupnosti (KOM(2008)0508 – C6-0329/2008 – 2008/0162(CNS))

P6_TA(2008)0623 A6-0506/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga sklepa Sveta (KOM(2008)0508),

–   ob upoštevanju člena 61(c) in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0329/2008),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0506/2008),

1.   odobri sklenitev konvencije in njenega protokola;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o evropskem akcijskem načrtu za poklicno mobilnost (2007–2010) (2008/2098(INI))

P6_TA(2008)0624 A6-0463/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti njenih členov 18, 136, 145, 149 in 150,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2007 z naslovom "Mobilnost, instrument za nova in boljša delovna mesta: Evropski akcijski načrt za poklicno mobilnost (2007–2010)" (KOM(2007)0773),

–   ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(1),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(2),

–   ob upoštevanju Odločbe št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass)(3),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti(4),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti(5),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. junija 2007 z naslovom "Oblikovanje skupnih načel prožne varnosti: nova in boljša delovna mesta v povezavi s prožnostjo in varnostjo" (KOM(2007)0359),

–   ob upoštevanju končnega poročila z dne 25. januarja 2007 o izvajanju Akcijskega načrta Komisije za usposobljenost in mobilnost (KOM(2007)0024),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2002 o akcijskem načrtu za usposobljenost in mobilnost (KOM(2002)0072),

–   ob upoštevanju ekonomske študije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2007 o odpravi ovir za geografsko mobilnost delavcev, zlasti njenega poglavja 8,

–   ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropi (KOM(2008)0424),

–   ob upoštevanju smernic EURES za obdobje 2007–2010, sprejetega junija 2006,

–   ob upoštevanju poročila o dejavnostih EURES-a za obdobje 2004–2005, ki ga je Komisija predložila dne 16. marca 2007, z naslovom "K enotnemu evropskemu trgu dela: prispevek EURES-a" (KOM(2007)0116),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2007, sprejete po predložitvi vprašanja za ustni odgovor B6-0136/2007 o poročilu o dejavnostih mreže EURES 2004–2005 z naslovom "K skupnemu evropskemu trgu dela"(6),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali na zasedanju Sveta 14. decembra 2000, o akcijskem načrtu za mobilnost(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(8),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom "Prenovljena socialna agenda: priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja" (KOM(2008)0412),

–   ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra št. 261 iz leta 2006 o evropski zaposlitveni in socialni politiki, ki je pokazala, da evropski državljani menijo, da je mobilnost vse večjega pomena,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter Odbora za peticije (A6-0463/2008),

A.   ker pravica do prostega gibanja in pravica do ustanavljanja izhajata iz členov 18 in 43 Pogodbe ES ter ker je spodbujanje mobilnosti na področju izobraževanja in usposabljanja opredeljeno v členih 149 in 150,

B.   ker je mobilnost delavcev ključno orodje za doseganje ciljev lizbonske strategije, vendar je v EU še vedno majhna, tudi med ženskami,

C.   ker je mobilnost z varnostjo delavcev na ravni EU ena temeljnih pravic, ki za državljane Unije izhaja iz Pogodbe, in je eden temeljnih stebrov evropskega socialnega modela, kot tudi eden glavnih načinov doseganja ciljev lizbonske strategije,

D.   ker je treba po potrebi prilagoditi zakonodajo Skupnosti o usklajevanju in izvajanju sistemov socialne varnosti, da bodo v njej izražene nove oblike mobilnosti ter da se zagotovi, da delavci migranti v EU ne bodo soočeni z izgubo socialne varnosti,

E.   ker približno 2 % delovno sposobnih državljanov trenutno prebiva in dela v državi članici, ki ni njihova matična država, približno 48 % vseh migrantov v EU pa so ženske,

F.   ker je Komisija ustanovila forum strokovnjakov na visoki ravni o izboljšanju mobilnosti Evropejcev, katerega glavni cilj je opredeliti ukrepe za povečanje mobilnosti mladih, večjo pomoč mobilnosti na področju poklicnega usposabljanja in večjo mobilnost umetnikov, vodilnih delavcev in prostovoljcev,

G.   ker je vprašanje mobilnosti pomemben element prenovljene socialne agende, ki opredeljuje možnosti zanjo in uvaja načela dostopa in solidarnosti,

H.   ker dinamičen trg dela postavlja delavcem, zlasti ženskam z otroki, velike izzive in jih sili k sprejemanju kompromisov med poklicnim in zasebnim življenjem,

I.   ker imajo ženske zaradi pomanjkljive prilagoditve socialnovarstvenih sistemov v državah članicah težave, na primer glede nosečnosti, vzgoje otrok in poklicnih možnosti,

J.   ker prosto gibanje delavcev je in ostaja ena od štirih temeljnih svoboščin, predpisanih s Pogodbo; ker je bil v zakonodaji Skupnosti dosežen občuten napredek pri zagotavljanju te pravice na področju socialne varnosti, kar je olajšalo mobilnost delavcev znotraj Unije; ker je treba odstraniti vse preostale upravne in pravne ovire, ki preprečujejo transnacionalno mobilnost; ker je treba narediti več, da bi zagotovili, da bodo delavci poznali svoje pravice in jih lahko uveljavljali,

K.   ker je Parlament – glede na to, da je treba za zagotavljanje mobilnosti olajšati zadeve v zvezi s celo vrsto potreb in dejavnosti delavcev ter njihovih družinskih članov – v številnih resolucijah izpostavil ovire za mobilnost in pravico do prebivanja državljanov Unije izven njihove države izvora ter je predlagal rešitve za njihovo odstranitev,

L.   ker izkušnje kažejo, da prepoznavanje ovir in podajanje predlogov ni zadostovalo za odpravo teh ovir niti za dokončno rešitev težav pri prostem gibanju in mobilnosti; ker je bilo v preteklosti številnih dokumentih evropskih institucij opozorjeno na te težave in so bili predlagali ukrepi za njihovo odpravo, ki pa niso bili vedno izvedeni,

M.   ker je Parlament v teh primerih ugotovil, da pripravljenost izvajati potrebne ukrepe ne zajema vedno ukrepov, ki so pomembni za državljane in zadevajo odstranitev upravnih ali pravnih ovir za mobilnost,

N.   ker je Parlament ob številnih priložnostih podal mnenje o tej temi, ki neposredno zadeva življenje državljanov Unije, in bo kot institucija, ki so jo državljani neposredno in demokratično izvolili, še naprej dejavno iskal rešitve za omenjene težave, na katere naletijo državljani, kadar želijo uveljavljati svojo pravico do mobilnosti na ozemlju EU,

O.   ker smisel državljanstva Unije državljanov držav članic deloma črpa svojo moč iz možnosti zaposlitve drugje na notranjem trgu in ker bi torej poleg gospodarskih interesov gibalo mobilnosti moral biti tudi cilj zagotoviti državljanom Unije, da se bolj identificirajo kot takšni,

1.   pozdravlja pobudo Komisije in ponovno poudarja osrednji pomen mobilnosti, tako mobilnosti na trgu dela kot med državami članicami in regijami, za utrjevanje trga dela EU in doseganje lizbonskih ciljev; podpira sprožitev akcijskega načrta in želi biti redno obveščen o spremljanju izvajanja ukrepov, ki so v njem predvideni;

2.   pozdravlja namen Komisije spodbujati mobilnost pod poštenimi pogoji, vključno z odklanjanjem dela na črno in socialnega dumpinga;

3.   pozdravlja predlog Komisije za priporočilo Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropi, vendar obžaluje, da Komisija ni zagotovila ustreznega časa, da bi Parlament podal mnenje o predlogu, preden bi bilo priporočilo sprejeto;

4.   opominja, da bi bilo evropsko leto prostovoljstva učinkovito orodje za izvajanje ukrepov iz priporočila Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropi;

5.   je mnenja, da mora Evropska unija podpreti vključitev načela mobilnosti delavcev v vse politike Skupnosti, zlasti kar zadeva dokončno oblikovanje notranjega trga, varstvo delavcev, pravila v zvezi z napotenimi delavci in varstvo pred negotovim delom, ki bi lahko vplivale na evropsko mobilnost ali prispevale k boju proti diskriminaciji; poziva Komisijo, naj poklicna mobilnost postane prednostni del vseh politik, torej naj zadeva vsa ustrezna področja politike EU in organe na vseh ravneh v državah članicah;

6.   poudarja, da je temeljno načelo mobilnosti delavcev prosto gibanje oseb znotraj notranjega trga, kot je določeno v Pogodbi ES;

7.   poziva Komisijo, naj – da bi še bolj spodbudila mobilnost delovne sile – pripravi dolgoročno strategijo mobilnosti, ki bo upoštevala zahteve trga dela, ekonomske trende in možnosti širitve EU, saj lahko samo taka strategija zagotovi prosto gibanje delavcev brez konfliktov in se ustrezno odzove na beg možganov;

8.   poziva Komisijo, naj upošteva posebne potrebe delavk vseh starosti, ki želijo uveljavljati pravico do prostega gibanja, in sprejme konkretne ukrepe za izpolnitev teh potreb na štirih področjih evropskega akcijskega načrta za poklicno mobilnost;

9.   poziva Komisijo, naj kot prednostno nalogo določi poenostavitev upravnih praks in upravno sodelovanje, da bi omogočila sinergijo med nacionalnimi institucijami in pristojnimi organi, katerih medsebojno delovanje je odločilno za učinkovito reševanje težav držav članic; poleg tega meni, da bi se morale države članice odločno spoprijeti z vsemi pravnimi in upravnimi ovirami za geografsko mobilnost na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kot so nepriznavanje z mobilnostjo povezanih izkušenj za poklicno napredovanje, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih;

10.   meni, da se akcijski načrt Komisije dotika glavnih vidikov mobilnosti, a je potrebno več ukrepov, zlasti za utrditev povezav med izobraževalnimi sistemi in trgom dela, zagotavljanje ustreznih informacij o mobilnosti, ohranjanje jezikovnega znanja, ki bi ga delavci in njihovi družinski člani pridobili pri pripravljanju na mobilnost prek učenja tujih jezikov, in ne nazadnje v poklicnem usposabljanju in učnih sistemih;

11.   poziva države članice, naj dejavno podpirajo učenje tujih jezikov (zlasti med odraslimi), saj so jezikovne prepreke med glavnimi ovirami za mobilnost delavcev in njihovih družinskih članov;

12.   meni, da morajo države članice zagotoviti popolno izvajanje pravic delavcev in skupinskih pogodb državljanov, ki se odločijo preseliti v drugo državo članico, brez diskriminacije med državljani in nedržavljani zadevne države članice; zato meni, da morajo ukrepi Komisije zagotavljati, da bodo priseljeni državljani enako obravnavani in ne bodo uporabljeni kot poceni delovna sila;

13.   da bi ustvarili močnejše vezi med usposabljanjem in trgom dela, poziva Komisijo in države članice, naj to zadevo predložijo sektorskim posvetovalnim odborom; meni, da bi lahko industrija in trgovina zagotovili redne informacije o področjih zaposlovanja, najbolj odprtih za mobilnost;

14.   meni, da je lahko dolgoročna poklicna mobilnost na vseh področjih v kombinaciji z zaščito socialne varnosti delavcev in sindikalnimi pravicami odločilna pri spodbujanju ciljev na področju gospodarske rasti in zaposlovanja iz lizbonske strategije v skladu z običaji in navadami držav članic; meni, da je boljša poklicna mobilnost v EU, skupaj z ustreznimi pogoji dela, izobraževalnimi programi in sistemi socialne zaščite, lahko odziv na vrsto nedavnih dogodkov in lahko v okviru izzivov svetovnega gospodarstva, staranja prebivalstva in hitrega spreminjanja trga dela občutno okrepi prizadevanja za to; poudarja, da je treba upoštevati družbene, gospodarske in okoljske vidike mobilnosti;

15.   je prepričan, da je poklicna mobilnost sredstvo za krepitev gospodarske in socialne razsežnosti lizbonske strategije in bi jo bilo treba vzpostaviti na najboljši možni način, za doseganje ciljev prenovljene evropske socialne agende in spoprijemanje z vrsto izzivov, med njimi globalizacijo, spremembami v industriji, tehnološkim napredkom, demografskim razvojem in vključevanjem delavcev migrantov; prepričan je tudi, da mobilnost med poklici in sektorji (poklicna mobilnost) omogoča delavcem, da obnovijo in prilagodijo svoje znanje in spretnosti ter izkoristijo nove poklicne priložnosti;

16.   ponavlja, da je poklicna mobilnost ključni instrument za učinkovito delovanje notranjega trga prek ciljev lizbonske strategije in osem načel, predlaganih na področju prožne varnosti v sporočilu Komisije z dne 27. junija 2007; zato poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo poudarile prožno varnost in zagotovile varnost delavcev ob upoštevanju temeljnih načel priložnosti, dostopa in solidarnosti iz prenovljene socialne agende;

17.   poziva države članice in zainteresirane strani, naj upoštevajo in odpravijo ovire za delovno mobilnost žensk, tako da jim med drugim omogočijo pravičen dostop do kvalificiranih in vodilnih delovnih mest, enako plačilo, prožne delovne pogoje, ustrezne zdravstvene storitve in otroško varstvo, kakovostne šole za otroke in prenosljivost pokojninskih pravic ter zagotovijo odpravo spolnih stereotipov;

18.   priporoča, naj države članice ter regionalni in lokalni organi dejavno spodbujajo posebne programe zaposlovanja, usposabljanja, izobraževanja, učenja na daljavo in učenja jezikov, da bodo ustvarili do žensk prijaznejši trg dela in omogočili uskladitev poklicnega in zasebnega življenja;

19.   poziva države članice, naj delovno in geografsko mobilnost kot prednostno nalogo vključijo v svoje nacionalne programe za zaposlovanje in vseživljenjsko učenje;

20.   je zaskrbljen, da nekatere države ohranjajo omejitve na trgu dela za delavce iz novih držav članic ne glede na to, da jih ekonomske analize in statistični podatki ne upravičujejo ter ne podpirajo strahov njihovih državljanov in vlad; poziva Svet, naj zagotovi, da bodo institucije EU, zlasti Parlament, bolje sodelovale in natančneje spremljale proces, s katerim države članice dovoljujejo in opravičujejo uporabo prehodnih obdobjih za dostop državljanov novih držav članic na njihov trg dela v prvih letih po pristopu teh držav;

21.   poudarja, da mobilnosti delavcev nekateri delodajalci ne smejo obravnavati kot priložnost za zmanjšanje plač in socialne varnosti ali na splošno poslabšanje delovnih pogojev; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo vseh oblik diskriminacije in zagotovijo najboljše možne pogoje za dejavnosti delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;

22.   je zaskrbljen zaradi nekaterih pobud držav članic, s katerimi želijo spremeniti svoj pravni okvir na področju priseljevanja, pa tudi razlagati in uporabljati načelo prostega gibanja delavcev, kar je v nasprotju z besedilom in duhom veljavnih predpisov Skupnosti; poziva k takojšnjem prenehanju takšne prakse in spodbuja države članice, naj oblikujejo celostne programe za vključevanje državljanov Unije, da bi se na njihovem ozemlju uveljavljala pravica do prostega gibanja, po potrebi v sodelovanju z državo članico izvora;

23.   poziva države članice in Komisijo, naj si skupaj prizadevajo zasnovati, izvesti, spremljati in oceniti program za ponovno družbeno vključevanje državljanov in njihovih družinskih članov, ki se po delu v drugi državi članici vrnejo v svojo državo izvora;

24.   priznava, da lahko mobilnost zagotovi rešitev za pomanjkanje delovne sile v državah prejemnicah, obenem pa lahko povzroči pomanjkanje delovne sile v državah iz katerih delavci prihajajo; opozarja Komisijo in države članice, da je v vsaki državi med neaktivnim prebivalstvom znaten delovni potencial, za mobilizacijo katerega so v enaki meri potrebna sredstva EU in sredstva držav članic;

25.   opozarja Komisijo, da v Uniji še vedno obstajajo številne upravne in zakonodajne ovire za mobilnost delavcev ter medsebojno priznavanje diplom za vse stopnje in poklicne izkušnje; ponavlja svojo zavezanost iskanju rešitev za te težave in poziva Komisijo, naj pozorno bdi nad omejitvami, ki niso v skladu s pravom Skupnosti, in proti njim ukrepa;

26.  spodbuja države članice, naj pred začetkom izvajanja novih nacionalnih zakonov na področju varstva in javnega zdravja ter socialnega in davčnega sistema, izvedejo študijo čezmejnega vpliva, da vnaprej poudarijo težave, ki bi lahko vplivale na mobilnost delovne sile;

27.   meni, da imajo obmejni delavci posebno mesto na področju evropske mobilnosti delovne sile;

28.   poziva, naj države članice takoj pospešijo proces izvajanja evropskega okvira kvalifikacij; meni, da se lahko v vseh državah članicah s pospešenim izvajanjem tega referenčnega sistema, čeprav je njegova uskladitev predvidena šele za leto 2010, zmanjšajo ovire, s katerimi se srečujejo delavci;

29.   pozdravlja pobudo Komisije v zvezi z mrežo Evropske unije za varnost bolnikov, ki je prvi korak za spodbuditev držav članic in zainteresiranih strani v EU, da okrepijo sodelovanje na področju varnosti bolnikov, vendar opaža, da v EU še vedno obstajajo razlike v predpisih za strokovnjake zdravstvenega varstva, in poziva Komisijo, naj spodbuja države članice in njihove regulativne organe za strokovnjake zdravstvenega varstva, daj si izmenjujejo informacije in oblikujejo standardizirane akreditacijske sisteme za te strokovnjake, da bi zagotovili varnost bolnikov v vsej EU;

30.   opaža, da je neobstoj skupnega okvira za primerjavo, prenos in priznavanje poklicnih kvalifikacij na ravni EU resna ovira za transnacionalno mobilnost; pozdravlja pobudo Komisije o vzpostavitvi evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju;

31.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se delodajalci in trgovinski predstavniki čim prej vključijo v izvajanje evropskega ogrodja kvalifikacij, da bo sistem za priznavanje kvalifikacij lahko začel veljati na trgu dela;

32.   poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj začnejo razprave, katerih cilj bo uskladiti plačilne lestvice z različnimi ravnmi kvalifikacij, določenimi v evropskem ogrodju kvalifikacij, da se omogoči mobilnost delovne sile na podlagi ravni osebnih dohodkov, ki ustreza delavčevim spretnostim;

33.   spodbuja izobraževalne organe, naj dejavno sodelujejo pri vzajemnem priznavanju kvalifikacij, pridobljenih s formalnim, neformalnim in priložnostnim izobraževanjem, ter poklicev, ki ustrezajo standardom, ki so jih določile države članice; meni, da je ključnega pomena, da države članice v celoti izrabijo evropski kvalifikacijski okvir in pripravijo ustrezne nadaljnje ukrepe v zvezi z novimi pobudami glede evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter s tem mobilnim delavcem omogočijo, da z uvrstitvijo v ustrezne ravni nacionalnega izobraževalnega sistema in programa vseživljenjskega učenja nadaljujejo usposabljanje; podpira zavezo Komisije, da razvije Europass z namenom, da bi kvalifikacije postale bolj razumljive za delodajalce; poudarja pomembnost storitev Euraxess;

34.   obžaluje, da v nekaterih državah članicah ne namenjajo zadostne prednosti in sredstev razvoju in izvajanju strategij vseživljenjskega učenja; spodbuja države članice, naj dejavneje uporabljajo razpoložljiva sredstva iz strukturnih skladov, zlasti iz evropskega socialnega sklada, za razvijanje in izvajanje takih shem;

35.   poziva Komisijo, naj zmanjša zakonodajne in upravne ovire ter poudarja, da je treba izboljšati sistem priznavanja in prenosa pravic do socialne varnosti in prenosljivosti pokojnin;

36.   meni, da je prenosljivost določb, povezanih s socialno varnostjo, bolje usklajena na podlagi Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uskladitvi sistemov socialne varnosti(9) ter dvostranskih sporazumov;

37.   poziva države članice, naj v celoti izvajajo Uredbo (EGS) št. 1408/71 in Uredbo (ES) št. 883/2004 (ki bo veljavna od leta 2009), kot tudi vso povezano zakonodajo s področja socialne varnosti in plačilo vseh vrst nadomestil; poziva države članice in Komisijo, naj nujno obravnavajo ponavljajoče se težave, izpostavljene v peticijah in pritožbah glede socialne varnosti, pokojnin in zdravstvenega varstva; podpira načrte Komisije za uvedbo elektronske evropske kartice zdravstvenega zavarovanja; predlaga, da bi bilo treba zagotoviti tudi elektronsko različico obrazca "E106";

38.   poziva Komisijo, naj pregleda svojo vizumsko politiko za tretje države, udeležene v priznanih programih EU za prostovoljstvo, da bi se uvedel svobodnejši vizumski režim, zlasti za prostovoljce iz sosednjih držav EU;

39.   meni, da je za nove oblike mobilnosti potrebna analiza veljavne zakonodaje, da bi posodobili njene določbe in jo ustrezno prilagodili novemu prožnemu ustroju evropskega trga dela, pri čemer je treba upoštevati potrebo, da se zaščitijo pravice delavcev, pa tudi dodatne težave, s katerimi se srečujejo delavci migranti in njihovi družinski člani; prav tako meni, da je treba v vseh državah članicah analizirati dejanski obseg izvajanja zakonodaje Skupnosti o prostem gibanju delavcev in o pravici do prebivanja delavcev ter njihovih družinskih članov; meni, da je treba po potrebi pripraviti priporočila za izboljšanje zakonodajnega in operativnega okvira;

40.   želi razpravljati o težavah sistema socialne varnosti, med drugim v zvezi z dostopom do zdravstvenega varstva, in o tem, da lahko mobilnost delavcev v nekaterih primerih pomeni izgubo socialnih ugodnosti; poziva Komisijo, naj preuči, ali je treba Uredbo (ES) št. 883/2004, Izvedbeno uredbo (EGS) št. 574/72 in povezane upravne prakse prilagoditi, da bodo ustrezale spreminjajočim se vzorcem mobilnosti delavcev, vključno s kratkotrajno mobilnostjo delovne sile;

41.   meni, da mora Komisija preučiti učinke oviranja mobilnosti, ki so posledica nezadostnega usklajevanja med davčnimi sporazumi in novo ureditvijo socialne varnosti (Uredba (ES) št. 883/2004);

42.   podpira Komisijo pri njenih akcijskih načrtih za izboljšanje njenega predloga direktive o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, ker je treba zaradi vse večje razširjenosti poklicnih pokojninskih zavarovanj zahtevati delavcu prijazna pravila prenosljivosti; zato poziva Komisijo, naj predloži revidirani predlog direktive o prenosljivosti poklicnega pokojninskega zavarovanja;

43.   meni, da je mobilnost delavcev obeh spolov z družinami (z otroki in vzdrževanimi družinskimi člani) v veliki meri odvisna od razpoložljivosti in dostopnosti storitev (kot so varstvo za otroke in starejše občane, izobraževanje, dnevni centri in osebne storitve); hkrati meni, da bi morala poklicna mobilnost spodbujati osebno zadovoljstvo in izboljšati kakovost življenja in dela;

44.   vendar meni, da je treba predlog za izboljšanje izmenjave informacij in dobre prakse med nacionalnimi organi ter predlog za uvedbo elektronske različice evropske izkaznice zdravstvenega zavarovanja izvajati z ustreznim varstvom podatkov: države članice morajo zagotoviti, da ti osebni podatki niso uporabljeni za namene, ki niso povezani s socialno varnostjo, razen kadar zadevna oseba to izrecno dovoli; želi več informacij o tej pobudi in tem, kako bi lahko prispevala k večji mobilnosti delavcev; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da v prihodnje uvede enotno evropsko izkaznico, na kateri bi bili vsi podatki o plačanih prispevkih imetnika in socialnih pravicah v vseh državah članicah, kjer je opravljal poklicno dejavnost, in k njej prispeva;

45.   podpira delovanje omrežja TRESS in poziva, naj to še naprej preučuje različne modele mobilnosti z namenom prilagajanja zakonodaje Skupnosti; poziva Komisijo, naj v to omrežje vključi delodajalce in sindikate, saj prav oni pogosto pomagajo delavcem pri formalnostih na področju socialne varnosti ali pridobivanju potrebnih dokumentov za zaposlitev; vztraja, da je treba zagotoviti enostaven in kar najširši dostop do podatkovnih zbirk v EURES-u ter njihovo redno posodabljanje; meni, da mora omrežje EURES strukturno in institucionalno sodelovati z omrežjem TRESS;

46.   še naprej podpira prispevek mreže EURES pri podpiranju mobilnosti delavcev v Evropski uniji; priporoča, da se med storitve EURES-a vključijo podatki o spletnih omrežjih in portalih, specifičnih za določene sektorje; priporoča tudi sodelovanje v tem omrežju z drugimi ponudniki informacij o možnostih zaposlovanja v Evropski uniji, s posebnim poudarkom na nacionalnih organih za delo, ki lahko neposredno zagotovijo nasvete, prilagojene posameznim iskalcem zaposlitve;

47.   meni, da je treba v čezmejnih projektih EURES dati prednost izvajanju študij o čezmejnem učinku in seminarjev, da se bo nova Uredba (ES) št. 883/2004 lahko začela učinkovito in uspešno izvajati;

48.   podpira cilje iz tretjega dela akcijskega načrta za poklicno mobilnost, da se okrepi institucionalna usposobljenost EURES-a; izpostavlja raznolikost trga dela in potrebo, da so na voljo storitve, prilagojene vsem kategorijam delavcev, zlasti tistim, ki so naštete v programu Komisije, to je starejšim osebam in invalidom, ki so prikrajšani, vendar se jih da uporabiti na trgu dela, ter tistim, ki imajo poseben pravni status v primerjavi z drugimi delavci, to je samozaposlenim, delavcem, ki se vrnejo na delo po prekinitvi, itd.; poudarja, da morajo biti vse informacije, ki so dosegljive prek mreže EURES, dostopne invalidom;

49.   poziva države članice, naj – da bi povečale mobilnost – prek svojih organov za zaposlovanje zagotovijo "vse na enem mestu" za vse delavce, tudi tiste, ki nameravajo delati v tujini, da lahko iz enega vira pridobijo informacije o možnostih dela v tujini, upravnih dejavnikih, socialnih pravicah in pravnih pogojih;

50.   podpira idejo o preoblikovanju mreže EURES v mobilni informacijski portal, kjer se lahko vse uredi na enem mestu, ki bi deloval kot služba za pomoč uporabnikom, kjer bi potencialni mobilni delavci lahko dobili informacije o poklicni mobilnosti – ne le o prostih delovnih mestih, socialni varnosti, zdravstvenem zavarovanju, pokojninah in priznavanju kvalifikacij, temveč tudi o težavah glede jezika, stanovanja, zaposlovanja zakonskih partnerjev, izobraževanja za otroke in vključevanja nasploh v ciljni državi; poudarja, da je treba njegove storitve po potrebi razširiti na državljane tretjih držav, vključno s tistimi, ki še niso pridobili statusa rezidenta za daljši čas;

51.   v celoti podpira obstoječe informacijske mehanizme, vendar istočasno predlaga, da se preveri učinkovitost vseh zadevnih spletišč, portalov ipd., ki naj se jih po potrebi reorganizira, uskladi ali prerazporedi, da bodo bolj prijazni za uporabnika;

52.   želi opozoriti na dostop državljanov podeželskih, otoških, gorskih in oddaljenih regij do mreže EURES; poziva Komisijo in države članice, naj temu prebivalstvu omogočijo dostop do podatkov na omenjenem portalu;

53.   meni, da so proračunska sredstva v višini 2 milijonov EUR, namenjena novim projektom na področju mobilnosti do leta 2013, premajhna glede na to, da je treba o poklicni mobilnosti v Uniji informirati čim večje število evropskih državljanov, in glede na cilje, določene v različnih programskih dokumentih v podporo mobilnosti delovne sile v Uniji;

54.   poudarja, da je treba zbrati primerljive in zanesljive statistične podatke o tokovih mobilnosti delavcev, študentov, učiteljev in raziskovalcev, da bi izboljšali védenje Komisije o mobilnosti in njeno spremljanje omenjenega akcijskega programa;

55.   meni, da je trenutna raven seznanjenosti prebivalcev s prednostmi obdobja poklicne dejavnosti v tujini in s pogoji zaposlitve in socialne varnosti za delo v tujini, ter s tem, kako to spodbuja evropsko kulturno integracijo, pomanjkljiva; podpira pobudo Komisije, da državljane seznani s tem vidikom;

56.   opozarja na program Evropskega parlamenta o pripravništvu za invalide, ki se je začel leta 2007, in program Komisije o pripravništvu za invalide, ki se je začel jeseni leta 2008; meni, da taki pozitivni ukrepi spodbujajo mobilnost invalidov in lahko občutno prispevajo k njihovemu vključevanju v delo; poziva države članice, naj podpirajo in spodbujajo ustrezne zglede najboljše prakse na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

57.   opozarja, da morajo države članice pri ukrepih mobilnosti spodbujati in med seboj izmenjavati zglede dobre prakse ter programe vzajemnega učenja, ki se financirajo iz Kohezijskega sklada in zlasti iz Evropskega socialnega sklada;

58.   meni, da bi bilo treba poleg storitev na spletu raziskati tudi možnosti dodatnih načinov zagotavljanja informacij ter jih vzpostaviti v državah članicah in regijah EU, da bi bile v državah članicah široko razširjene informacije o poklicni mobilnosti; meni, da bi bilo treba vzpostaviti klicni center za poklicno mobilnost, povezan z mrežo EURES, s čimer bi delavcem hitro zagotovili informacije glede specifičnih vprašanj v nacionalnem jeziku in vsaj še enem evropskem jeziku;

59.   še naprej podpira ukrepe, kot so borze dela, evropski dnevi osveščanja o možnostih zaposlitve na ozemlju Unije ali evropsko partnerstvo za poklicno mobilnost; vseeno meni, da so proračunska sredstva, namenjena tem ukrepom, glede na cilj seznanjanja javnosti o delovanju EU na tem področju, omejena;

60.   poudarja nujnost razlikovanja med posebno mobilnostjo umetnikov in mobilnostjo delavcev Evropske unije nasploh ob upoštevanju narave uprizoritvenih umetnosti ter njihove nestalnosti in nepredvidljivosti, ki izhajajo iz posebnega sistema zaposlovanja;

61.   se zaveda posebnega značaja določenih poklicev na področjih, kot sta kultura ali šport, katerih bistveni del sta tako geografska kot poklicna mobilnost; poziva Komisijo in države članice, naj pozorno preučijo te razmere in sprejmejo potrebne ukrepe, zlasti kar zadeva socialne pravice delavcev v teh sektorjih, tako da njihove mobilnosti ne bodo ovirale upravne prepreke;

62.   pozdravlja, da Komisija v svojem akcijskem načrtu sprejema tudi ukrepe za izboljšanje razmer državljanov tretjih držav; priporoča, da se v celoviti politiki mobilnosti delovne sile vedno upoštevajo migracije državljanov tretjih držav;

63.   poudarja potrebo po tesnem sodelovanju med državnimi oblastmi, da bi prepoznali in odpravili krivice na področju pravosodja in obdavčevanja ob upoštevanju nacionalnih pristojnosti;

64.   meni, da je bistveno dvigniti zavest o možnostih za predložitev pritožb in peticij glede oviranja poklicne mobilnosti in kršenja zakonodaje Skupnosti;

65.   podpira in spodbuja udejanjenje koncepta poštene mobilnosti in poziva Komisijo, naj poskrbi za njegovo izvajanje, na primer s sodelovanjem predstavniških organizacij delavcev in delodajalcev, da se prepreči neprijavljeno delo in slabšanje delovnih pogojev;

66.   poziva podjetja, naj spodbujajo mobilnost delavcev, na primer s prožnim delovnim časom in delom na daljavo;

67.   poziva Komisijo, naj poišče instrumente, s katerimi bo odpravila zapletene ovire, ki lahko delavcem onemogočijo sprejetje zaposlitve v tujini, med drugim težave pri iskanju zaposlitve zakonca, visoki stroški preselitve, jezikovne prepreke, različno plačilo glede na spol in tveganje za izgubo določenih davčnih olajšav, pravice koriščenja prispevkov, nakazanih v nacionalni pokojninski sistem, sistem zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za primer brezposelnosti; poudarja pomen vseživljenjskega učenja, zlasti v zvezi s pomenom učenja jezikov, ki je bistveno za izpolnjevanje spreminjajočih se zahtev trga dela;

68.   pozdravlja namen Komisije, da bo nadalje ukrepala v zvezi s predlogom, ki ga je predložila leta 2005, in svojim spremenjenim predlogom direktive o minimalnih zahtevah za krepitev mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz leta 2007;

69.   poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo mobilnost ranljivih skupin prebivalstva in pomagajo odstraniti ovire, na katere bi lahko naleteli, z ustvarjanjem kakovostnejših delovnih mest, bojem proti diskriminaciji, spoprijemanjem z novimi oblikami socialne izključenosti, podpiranjem enakosti med spoloma, podpiranjem družine in učinkovitim zagotavljanjem dostopa do delovnega mesta, nastanitve in prevoza;

70.   poudarja, da so ženske z otroki manj mobilne od moških, in zahteva sprejetje ukrepov, ki bi to neravnovesje odpravili;

71.   podpira SOLVIT kot instrument za hitro reševanje težav na notranjem trgu, pa tudi težav, povezanih z mobilnostjo delavcev; priporoča, da se za SOLVIT nameni več sredstev;

72.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo programe pomoči poklicni mobilnosti mladih; meni, da bi se morali ti programi navezovati na odnos med delodajalcem in delavcem ter na priznavanje dodane vrednosti izkušenj, sposobnosti in spretnosti, vključno z znanjem jezikov, pridobljenih izven države stalnega prebivališča;

73.   ker sta mobilnost študentov in učiteljev bistveni sestavini poklicne mobilnosti, meni, da bi bilo treba pri izvajanju evropskega akcijskega načrta za poklicno mobilnost nameniti več pozornosti pobudam, kot so bolonjski proces, Erasmus, Leonardo da Vinci in drugi programi;

74.   čestita Komisiji za njeno pobudo, da se posvetuje z vsemi akterji, udeleženimi pri spodbujanju poklicne mobilnosti na evropski ravni; meni, da bo s tem dialogom preglednost večja, da se bo spodbudilo povezovanje in izmenjava najboljše prakse in inovativnih pristopov za povečanje mobilnosti, pospešilo udejanjanje ustrezne mobilnosti ter da se bodo okrepila načela in vrednote, pridobljene na tej osnovi;

75.   priznava, da so programi Comenius, Erasmus in Leonardo pripomogli k temu, da lahko mladi študirajo v tujini, ter poudarja njihov pomen za poznejšo poklicno mobilnost; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za razširitev dostopa do programov, pri tem pa upošteva posebne potrebe prikrajšanih skupin;

76.   poziva k odločnemu prizadevanju evropskih šol in univerz ter vlad za občutno povečanje poklicne mobilnosti, na primer prek sodelovanja v mreži zainteresiranih skupin, ki jo je Komisija omenila v svojem sporočilu;

77.   meni, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med zasebnimi in javnimi podjetji ter izobraževalnimi ustanovami;

78.   naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 255, 30.9.2005, str. 22. (2) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (3) UL L 390, 31.12.2004, str. 6. (4) UL L 149, 5.7.1971, str. 2. (5) UL L 74, 27.03.72, str. 1. (6) UL C 187 E, 24.7.2008, str. 159. (7) UL C 371, 23.12.2000, str. 4. (8) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321. (9) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o vseživljenjskem učenju za znanje, ustvarjalnost in inovacije – izvajanje delovnega programa "Izobraževanje in usposabljanje 2010" (2008/2102(INI))

P6_TA(2008)0625 A6-0455/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 149 in 150 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 12. novembra 2007 z naslovom "Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in inovacije: Osnutek skupnega poročila za leto 2008 Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa 'Izobraževanje in usposabljanje 2010'"(KOM(2007)0703) in spremnega delovnega dokumenta osebja Komisije (SEK(2007)1484),

–   ob upoštevanju podrobnega delovnega programa o spremljanju ciljev sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi(1) in posledično objavljenih vmesnih poročil o napredku pri njegovem izvajanju,

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o izobraževanju in usposabljanju kot ključnih gibalih lizbonske strategije(2),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(3),

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta(4),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z dne 28. avgusta 2007 z naslovom Vzpostavljanje bolj na znanju temelječe politike in prakse na področju izobraževanja in usposabljanja (SEK(2007)1098),

–   ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(5),

–   ob upoštevanju Priporočila 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu(6),

–   ob upoštevanju Evropske listine kakovosti za mobilnost(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o vlogi športa v izobraževanju(8),

–   ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov(11),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev(12),

–   ob upoštevanju zaključkov predsedstva Evropskega sveta z dne 13. in 14. marca 2008,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0455/2008),

A.   ker skuša Evropska unija do leta 2010 prevzeti vodilno mesto v svetu na področju kakovosti izobraževanja in sistemov usposabljanja, ki so ključni za nadaljnji napredek lizbonskega procesa,

B.   ker je bil že dosežen napredek k večji avtonomiji in odgovornosti univerz in ker je treba okrepiti podporo, ki se jim nudi v tem procesu,

C.   ker bi morali sistemi izobraževanja in usposabljanja ženskam in moškim zagotavljati enake možnosti,

D.   ker je vključevanje razsežnosti enakosti med spoloma v politiko izobraževanja in usposabljanja bistveno za uspeh lizbonske strategije, katere cilj je tudi odprava neenakosti med ženskami in moškimi na evropskih trgih dela, še zlasti doseči 60-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk do leta 2010,

E.   ker si morajo države članice s sodelovanjem in izmenjavo zgledov najboljše prakse prizadevati za nadaljnjo reformo svojih nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja,

F.   ker bi se skladne in celostne strategije in orodja vseživljenjskega učenja, o katerih sta se dogovorila Parlament in Svet, moralo izvajati dosledno, da bi dosegli cilje lizbonske strategije in okrepili trikotnik znanja,

G.   ker Evropa potrebuje višjo raven usposobljenosti in bi bilo treba na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja spodbujati ustvarjalnost in inovativnost,

H.   ker je treba predvideti prihodnje potrebe po spretnostnih in znanjih na področju okolja in družbe, na primer tako, da bi podnebne spremembe in druge okoljske teme horizontalno vključili v vse oblike učenja,

I.   ker bi morali učni programi prispevati k osebnemu razvoju študentov, saj bodo vključevali poučevanje o človekovih pravicah in evropskih vrednotah,

J.   ker morajo kakovost in učinkovitost sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihova dostopnost za državljane veljati za glavne cilje politik na evropski ravni,

K.   ker je treba pri izobraževanju in usposabljanju vedno upoštevati lokalne in regionalne možnosti, značilnosti in potrebe,

1.   pozdravlja navedeno sporočilo Komisije z dne 12. novembra 2007 in izboljšave, ki jih navaja;

2.   ugotavlja, da bi moralo biti delovanje na področju izobraževanja in usposabljanja vedno podprto z dodatnimi ukrepi socialno-ekonomskega značaja, da bi se izboljšal splošni življenjski standard evropskih državljanov;

3.   poudarja, da je treba vključiti priseljence in manjšine (zlasti Rome) in si prizadevati za vključevanje skupin s posebnimi potrebami (predvsem žensk, invalidov in starejših) na vseh stopnjah in področjih izobraževanja; meni, da je treba nuditi dodatno podporo priseljencem, pri čemer bi moralo pripadnikom narodnostnih manjšin in Romom pomagati usposobljeno osebje, ki pripada isti manjšini ali vsaj govori njihov jezik;

4.   poudarja pomen športa v izobraževanju in usposabljanju ter meni, da mu je treba nameniti posebno pozornost, na primer z več telesne vzgoje in športa v vseh oblikah izobraževanja, od predšolskega do univerzitetnega; poziva, naj se v učnih načrtih namenijo vsaj tri učne ure tedensko za šport, šolam pa je treba nuditi podporo, da po možnosti presežejo predpisani najmanjši čas;

5.   poudarja odločilno vlogo družine in socialnega okolja v vseh vidikih izobraževanja in usposabljanja;

6.   ugotavlja, da je izobraževanje nujno za družbeni in osebni razvoj žensk in moških, zato poudarja, da je treba krepiti izobraževanje in usposabljanje kot temeljno podporo, da se doseže cilj spodbujanja enakosti žensk in moških;

7.   obžaluje, da izobraževalni sistemi žensk ne spodbujajo dovolj, da bi se usmerile v študijska področja in poklicno usposabljanje, kjer tradicionalno prevladujejo moški, a pozdravlja ukrepe, ki spodbujajo enakost med spoloma, ter poziva države članice, naj pripravijo programe, s katerimi bodo ženskam ponudile čim bolj raznolike možnosti poklicne usmeritve in poznejše spremljanje na trgu dela;

8.   poudarja, da neenake možnosti za ženske in moške pri dostopanju do kakovostnega vseživljenjskega izobraževanja še bolj izstopajo na otokih ter geografsko in socialno prikrajšanih območjih, zato poziva k večjemu spodbujanju izobraževalnih pobud v sklopu regionalne politike;

9.   opaža dolgotrajno nezadostno zastopanost žensk na nekaterih študijskih področjih, na vseh ravneh, ter v raziskovalnem sektorju; zato poziva k praktičnim pozitivnim ukrepom, ki bodo izboljšali to stanje;

10.   ugotavlja, da so lahko študenti, ki prekinejo študij, zlasti mlade matere, žrtve diskriminacije, zato poziva k sprejetju prožnejših sistemov, ki jim bodo omogočili nadaljevanje študija ali usposabljanja po rojstvu otroka ter usklajevanje študija s poklicnim in družinskim življenjem;

11.   meni, da je treba izboljšati kakovost učnih načrtov in poučevanja na vseh ravneh, okrepiti socialno varnost učiteljev in posebej upoštevati njihovo stalno izpopolnjevanje in mobilnost;

12.   poudarja, da je treba odločno spodbujati medijsko pismenost in poznavanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter priporoča, naj postane vzgoja za medije sestavni del učnih programov na vseh ravneh šolanja, učiteljem in starejšim pa bi bilo treba ponuditi pedagoške module s tega področja;

13.   opozarja, da je treba olajšati prehod med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja ter med formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem;

14.   poziva Svet, naj spremlja, kako države članice v praksi izvajajo evropske politike izobraževanja in učenja; meni, da bi morale nacionalne vlade na pregleden način določiti nacionalne cilje na tem področju in sprejeti ustrezno zakonodajo ter ustrezne ukrepe za doseganje evropskih standardov in še posebej zagotoviti izvajanje orodij, ki so bila sprejeta na ravni EU, kot npr. zgoraj navedeno priporočilo o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, Evropski kvalifikacijski okvir in Europass(13);

Predšolska vzgoja

15.   poudarja, da je potrebnih več sredstev za izboljšanje materialnih in prostorskih razmer ter za nenehno izobraževanje in usposabljanje kadrov za kakovostnejšo predšolsko vzgojo ter za zagotovitev več sredstev za naložbe; splošni dostop do visokokakovostne predšolske izobrazbe je učinkovit način za odprtje dostopa do vseživljenjskega učenja za vse otroke, še posebej za otroke iz zapostavljenih in manjšinskih okolij;

16.   vztraja, da je treba razvijati osnovne spretnosti in znanje otrok, naučiti se morajo maternega jezika ali jezika države, v kateri prebivajo, in se čim prej naučiti brati in pisati;

17.   meni, da se je treba na tej zgodnji stopnji začeti učiti drugi jezik, da pa mora to zgodnje poučevanje jezikov potekati z igro in brez pritiska;

18.   poziva vse države članice, naj uvedejo obvezno predšolsko vzgojo;

Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje

19.   poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost posameznikom, ki bi drugače že zgodaj prekinili šolanje; meni, da bi bilo treba sprejeti posebne programe in ukrepe za zmanjšanje osipa in tistim, ki predčasno prekinejo šolanje v primerih, ko je to neizogibno in se ponavlja, nuditi pomoč in zagotoviti možnosti za ponovno vključitev v družbo in zanje primerne oblike izobraževanja;

20.   poudarja, da bi moralo osnovno- in srednješolsko izobraževanje otroke pripraviti za samostojno, ustvarjalno in inovativno razmišljanje, oblikovati pa tudi medijsko kritične državljane, ki bodo znali razmišljati o sebi;

21.   poudarja, kako pomembni so šolski učni programi posameznih držav članic, ki bi morali vsebovati učne ure za spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti in inovativnega duha pri otrocih;

22.   meni, da je treba učne programe in njihovo vsebino nenehno posodabljati, da bi bili še uporabni, pri čemer je treba poudariti pomembno vlogo podjetniških veščin in prostovoljstva za osebni razvoj, in poudarja, da bi morale vse države članice priznati večji pomen izobraževanju učiteljev ter zanj nameniti več sredstev, da bi lahko dosegli občuten napredek pri uvajanju ciljev lizbonske strategije v delovnem programu "Izobraževanje in usposabljanje 2010" ter da bi v Evropski uniji spodbudili vseživljenjsko učenje;

23.   je prepričan, da bi se morali otroci čim bolj zgodaj začeti učiti drugega tujega jezika;

24.   močno spodbuja učenje tujih jezikov v zgodnji mladosti in vključevanje pouka tujih jezikov v vse osnovnošolske učne programe; poudarja, da je treba za izpolnitev tega cilja zagotoviti dovolj sredstev za zaposlitev in usposabljanje učiteljev tujih jezikov;

25.   meni, da bi moral biti na tej stopnji izobraževanja glavni cilj razvoj osebne nadarjenosti, posebnih sposobnosti in vrojenih sposobnosti učencev; opozarja, da so te sposobnosti lahko kasneje izhodišče za delo in zaposlitev;

26.   poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost učencem, ki še niso osvojili osnovnih znanj in spretnosti ali jih ne pridobivajo, prav tako pa izredno nadarjenim učencem, da bodo lahko kar najbolj razvili svoje nadpovprečne sposobnosti in talente;

27.   državam članicam priporoča, da znatno izboljšajo kakovost akademskih in poklicnih kvalifikacij učiteljev, njihovega usposabljanja in vseživljenjskega učenja;

28.   močno podpira spodbujanje trajnostnega in usklajenega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev v času poklicne aktivnosti; je prepričan, da bi morali imeti vsi učitelji možnost izboljšati in osvežiti svoje zmožnosti in kvalifikacije, pa tudi strokovno pedagoško znanje;

29.   priporoča, naj se v učnih načrtih kar najhitreje predvidi programe državljanstva Unije, ki bodo nove generacije izobraževali v duhu evropskih vrednot na področjih človekovih pravic, večkulturnosti, strpnosti, varstva okolja in podnebnih sprememb;

Poklicno izobraževanje in usposabljanje

30.   ugotavlja, da je treba izboljšati kakovost in povečati zanimivost poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

31.   opozarja, da bi moralo biti poklicno izobraževanje in usposabljanje bolj povezano z evropskim in nacionalnim gospodarstvom ter celostno vključeno vanj, da bo izobraževalni proces bolj prilagojen trgu dela;

32.   vztraja, da se občutno okrepi mobilnost študentov in učiteljev (ne le geografska, ampak tudi med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem);

Visokošolsko izobraževanje

33.   meni, da bi morali biti univerzitetni učni načrti posodobljeni, da bi zadovoljili trenutne in prihodnje družbeno-ekonomske potrebe;

34.   priporoča, naj se na višjih ravneh izobraževanja razvijejo predvsem meddisciplinarni učni programi na mejah med znanstvenimi področji, da bomo izobrazili strokovnjake, ki bodo znali reševati kompleksne probleme sodobnega sveta;

35.   poudarja, da je treba povečati zanimanje študentov in dijakov za vsebine in študijske programe s področja tehnike, naravoslovja in varovanja okolja;

36.   poziva države članice, naj dejansko okrepijo partnerstvo med univerzami in podjetji ter med univerzami in številnimi drugimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi zainteresiranimi stranmi;

37.   ugotavlja, da je treba občutno okrepiti sodelovanje med evropskimi visokošolskimi ustanovami, poleg tega pa je treba čim bolj olajšati prenos kvalifikacij;

38.   opozarja, da je treba programe, vsebino in delovne metode pri delu učiteljev in predavateljev na visokošolski ravni stalno posodabljati;

39.   predlaga, da bi se Evropski tehnološki in inovacijski inštitut povezal z bolonjskim procesom ter bi ga upoštevali v okviru reforme evropskega visokega šolstva;

40.   močno priporoča, naj države članice izboljšajo mobilnost študentov in učiteljev, vključno z mobilnostjo med državami, programi in panogami; ob tem poudarja, kako pomembna je uvedba zgoraj omenjene Evropske listine kakovosti za mobilnost za uspešnost resničnega evropskega okvira za vseživljenjsko učenje in usposabljanje, pa tudi za spodbujanje znanstvenega, socialnega in regionalnega sodelovanja;

Vseživljenjsko učenje

41.   meni, da bi bilo treba delodajalce nenehno spodbujati, da organizirajo izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih, nizko kvalificiranim delavcem pa nudijo spodbude za udeležbo v programih vseživljenjskega učenja;

42.   ugotavlja, da bi bilo treba posebej obravnavati dolgotrajno brezposelne iz socialno ogroženega okolja, osebe s posebnimi potrebami, mlade, ki so bili v ustanovah za prevzgojo, ter nekdanje zapornike;

43.   poudarja, da je treba predvsem ženske spodbujati k vključitvi v izobraževanje in nadaljnje usposabljanje, za to pa jim je treba ponuditi tudi posebne programe za spodbujanje vseživljenjskega učenja;

44.   poudarja, da bi bilo treba nizko kvalificirane in starejše delavce posebej spodbujati, naj se udeležijo programov vseživljenjskega učenja;

45.   poziva, naj se v programih izobraževanja za odrasle in vseživljenjskega učenja posebno pozornost nameni skupinam ljudi, ki so na trgu dela najbolj zapostavljene, zlasti mladim, ženskam (predvsem na podeželju) in starejšim;

46.   poziva k upoštevanju, da je starševska vzgoja za ženske in moške bistvena za dobro počutje ljudi, boj proti revščini in socialno kohezijo; zato želi, da se v okviru izobraževanja in usposabljanja vzpostavijo večnamenski programi vseživljenjskega učenja ter usposabljanja o starševstvu za izobraževalno osebje;

47.   poudarja, da bi bilo treba veliko širše in enostavneje priznavati znanje in kvalifikacije, pridobljene z vseživljenjskim učenjem, in meni, da bi bilo za to treba pospešiti tudi izvajanje zgoraj omenjenega evropskega ogrodja kvalifikacij in Europassa kot orodij za spodbujanje vseživljenjskega učenja;

48.   meni, da bi morali evropski in nacionalni organi v vseh fazah vseživljenjskega učenja nuditi več ukrepov za financiranje mobilnosti;

49.   poziva, naj se priznajo in izkoristijo prednosti zgoraj omenjene Evropske listine kakovosti za mobilnost, ki naj jih države članice udejanjijo, Komisija pa naj spremlja izvajanje v državah članicah;

50.   vztraja, da bi bilo treba študentom in delavcem z družinami zagotoviti čim več socialnih storitev in podpornih struktur (npr. varstvo otrok);

51.   meni, da bi bilo treba pri izvajanju delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 vključiti in priznati prostovoljne službe;

52.   je prepričan, da bi bilo treba okrepiti izmenjavo mnenj in vzajemno poučevanje in učenje med različnimi starostnimi skupinami;

53.   poudarja, da morajo programi vseživljenjskega učenja podpirati podjetništvo, državljanom omogočiti ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij ter zadovoljiti potrebe tako družbe kot gospodarstva;

54.   želi opozoriti na dejstvo, da bi bilo v podporo naštetih ciljev treba ustanoviti svetovalne službe za vseživljenjsko učenje in obveščanje učencev vseh starostnih skupin;

o
o   o

55.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 142, 14.6.2002, str. 1. (2) UL C 300, 12.12.2007, str. 1. (3) UL L 327, 24.11.2006, str. 45. (4) UL C 290, 4.12.2007, str. 1. (5) UL C 111, 6.5.2008, str. 1. (6) UL L 64, 4.3.2006, str.60. (7) UL L 394, 30.12.2006, str.8. (8) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 131. (9) UL L 394, 30.12.2006, str. 10. (10) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0013. (11) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0423. (12) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0422. (13) Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) (UL L 390, 31.12.2004, str. 6).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač (KOM(2008)0009 – C6-0039/2008 – 2008/0018(COD))	P6_TA(2008)0626 A6-0441/2008
POPRAVKI COR01

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0009),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0039/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0441/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   vzame na znanje priložene izjave Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 18. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/48/ES.)

PRILOGA

IZJAVE KOMISIJE

Izjava Evropske komisije o spremljanju varnostnih vidikov (člen 48)

Po začetku veljavnosti revidirane direktive o varnosti igrač bo Komisija natančno spremljala razvoj dogodkov v zvezi z njenim izvajanjem za ocenitev, ali zagotavlja ustrezno raven varnosti igrač, zlasti glede uporabe postopkov ugotavljanja skladnosti, ki so določeni v Poglavju IV.

Revidirana direktiva o varnosti igrač za države članice določa obveznost poročanja glede položaja v zvezi z varnostjo igrač, učinkovitostjo direktive in nadzorom trga, ki ga izvajajo države članice.

Ovrednotenje Komisije bo med drugim temeljilo na poročilih držav članic, ki jih je treba predložiti tri leta po datumu začetka uporabe direktive s posebnim poudarkom na nadzoru trga v Evropski uniji in na njenih zunanjih mejah.

Komisija bo o tem poročala Evropskemu parlamentu najpozneje eno leto po predložitvi poročil držav članic.

Izjava Evropske komisije o zahtevah v zvezi z igračami, ki oddajajo zvok (Priloga II. I. 10)

Glede na nove osnovne varnostne zahteve za igrače, ki oddajajo zvok, v direktivi o varnosti igrač bo Komisija pooblastila CEN za ustanovitev revidiranega standarda, ki bo omejeval najvišjo vrednost za impulzni hrup in dlje trajajoči hrup, ki ga oddajajo igrače, da bi se otroci ustrezno zavarovali pred tveganjem za poškodbe sluha.

Izjava Evropske komisije o klasifikaciji knjig

Ob upoštevanju težav v zvezi z ustreznimi testi, ki so zahtevani v usklajenih standardih za igrače EN 71:1 za knjige, izdelane iz lepenke in papirja, bo Komisija pooblastila CEN za oblikovanje revidiranega standarda, ki bo zajemal ustrezno testiranje otroških knjig.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (KOM(2008)0179 – C6-0163/2008 – 2008/0069(COD))

P6_TA(2008)0627 A6-0438/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0179),

–   ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 149(4) in 150(4) Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija predlog poslala Parlamentu (C6-0163/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0438/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 18. decembra 2008 z namenom sprejetja Priporočila 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Priporočilu 2009/C 155/01 z dne 18 junija 2009.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) (KOM(2008)0180 – C6-0162/2008 – 2008/0070(COD))

P6_TA(2008)0628 A6-0424/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0180),

–   ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 149(4) in 150(4) Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija predlog poslala Parlamentu (C6-0162/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0424/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 18. decembra 2008 z namenom sprejetja Priporočila 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Priporočilu 2009/C 155/02 z dne 18. junija 2009.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in kreditnih zahtevkov (KOM(2008)0213 – C6-0181/2008 – 2008/0082(COD))

P6_TA(2008)0629 A6-0480/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0213),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0181/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0480/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 18. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/44/ES.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog glede stopnje kritja in zamude pri izplačilu (KOM(2008)0661 – C6-0361/2008 – 2008/0199(COD))

P6_TA(2008)0630 A6-0494/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0661),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 47(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0361/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0494/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 18. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/14/ES.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS, kar zadeva nekatere zahteve za razkritje za srednje velika podjetja in obveznost priprave konsolidiranih računovodskih izkazov (KOM(2008)0195 – C6-0173/2008 – 2008/0084(COD))

P6_TA(2008)0631 A6-0462/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0195),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 44(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0173/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0462/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 18. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS, kar zadeva nekatere zahteve za razkritje za srednje velika podjetja in obveznost priprave konsolidiranih računovodskih izkazov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/49/ES.)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o pristopu Sveta k reviziji Uredbe OLAF

P6_TA(2008)0632 B6-0627/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(1),

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (KOM(2006)0244) in svojega stališča z dne 20. novembra 2008(2) o navedenem predlogu,

–   ob upoštevanju ustnega vprašanja Svetu o njegovem pristopu k reviziji Uredbe OLAF (O-0116/2008),

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je OLAF v desetih letih od svoje ustanovitve (leta 1999) kot operativni urad za zaščito finančnih interesov Skupnosti pridobil dragocene izkušnje v boju proti goljufijam in korupciji,

B.   ker bi bilo treba regulativni okvir OLAF-a izboljšati na osnovi operativnih izkušenj, ki jih je OLAF pridobil,

C.   ker bi morali obe veji zakonodajnega organa EU v postopku soodločanja tesno sodelovati, da bi zakonodajni okvir boja proti goljufijam prilagodili sedanjim potrebam,

D.   ker je Parlament dne 20. novembra 2008 z veliko večino zaključil prvo obravnavo o preoblikovanju Uredbe (ES) št. 1073/1999 (Uredba OLAF),

1.   meni, da je zakonodajni okvir OLAF-a treba nujno pojasniti, da bi nadalje izboljšali učinkovitost preiskav proti goljufijam ter zagotovili potrebno neodvisnost OLAF-a, ob polnem upoštevanju pridobljenih izkušenj z ustanovitvijo OLAF leta 1999, ki je nadomestil UCLAF (Enoto za usklajevanje preprečevanja goljufij);

2.   opozarja Svet, da bo zgoraj omenjeno stališče Parlamenta z dne 20. novembra 2008 privedlo do znatnega izboljšanja učinkovitosti in kakovosti preiskav OLAF z okrepitvijo postopkovnega jamstva, vloge nadzornega odbora, pravice do domneve nedolžnosti, pravice preiskovancev do obrambe, pravice informatorjev, s sprejetjem jasnih in preglednih preiskovalnih pravil, ter z izboljšanjem sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi in institucijami EU;

3.   poziva francosko in češko predsedstvo, naj predložita časovni načrt pogajanj s Parlamentom na osnovi Uredbe (ES) št. 1073/1999 in s tem potrdita, da si na vse načine prizadevata doseči hitro sprejetje skupnega stališča Sveta ter izogniti se nadaljnjim neutemeljenim zamudam;

4.   meni, da stališče Sveta za preprosto konsolidacijo treh obstoječih pravnih podlag preiskav OLAF-a ni veljaven razlog za to, da se ne začne takoj pogajanj o Uredbi (ES) št. 1073/1999, saj preprosta konsolidacija ne bo izboljšala pravnega okvira preiskav OLAF na področju boja proti goljufijam in zato predstavlja precejšnjo izgubo časa z vidika krepitve boja proti goljufijam; zato se odloča za preoblikovanje zakonodaje EU s področja boja proti goljufijam, vključno z uredbami (ES) št. 1073/1999, (Euratom, ES) 2185/96 in (ES, Euratom) 2988/95, ki mora temeljiti na revidirani Uredbi (ES) št. 1073/1999;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, pristojnim parlamentarnim odborom držav članic ter Evropskemu računskemu sodišču in nacionalnim računskim sodiščem.

(1) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0553.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o oceni in prihodnjem razvoju agencije FRONTEX in evropskega sistema za nadzorovanje meja (EUROSUR) (2008/2157(INI))

P6_TA(2008)0633 A6-0437/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom "Poročilo o oceni in prihodnjem razvoju agencije FRONTEX" (KOM(2008)0067),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom "Proučitev vzpostavitve evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)" (KOM(2008)0068),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom "Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji" (KOM(2008)0069),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije(1),

–   ob upoštevanju Evropskega pakta o priseljevanju in azilu, ki so ga države članice sprejele dne 7. julija 2008 v Parizu in potrdile na Evropskem svetu dne 15. in 16. oktobra 2008,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005 o "globalnem pristopu k vprašanju migracij: prednostni ukrepi v zvezi z Afriko in Sredozemljem", ki so zapisani v sklepih predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2006,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o prednostnih nalogah politike v okviru boja proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav(3),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za razvoj (A6-0437/2008),

A.   ker mora biti boj proti nezakonitemu priseljevanju in prav posebej integrirano upravljanje vseh mej Unije del zaokroženega in usklajenega pristopa do pojavov migracij, katerega del bodo tudi organizacija zakonitega priseljevanja, vključevanje zakonitih priseljencev v družbo in sodelovanje z državami izvora in tranzita,

B.   ker je nezakonito priseljevanje skupen evropski izziv in je zato v zvezi s tem treba izvajati skupno evropsko politiko,

C.   ker bodo migracijski pojavi trajali, vse dokler bodo obstajale razlike v razvoju med različnimi regijami sveta, in ker je zaradi tega treba migracijske tokove upravljati v tesni povezavi z razvojno politiko in politiko sodelovanja s tretjimi državami,

D.   ker je Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (agencija FRONTEX) ni rešitev za vse težave, ki jih povzročajo nezakonite migracije,

E.   ker je nadzor zunanjih meja Unije ključni dejavnik boja proti nezakonitemu priseljevanju, ki ga mora spremljati vzpostavitev dodatnih represivnih ukrepov za zaustavitev vira nezakonitih priseljencev, kot je boj poti delu na črno, zlasti sprejetje direktive o sankcijah zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (KOM(2007)0249) in boj proti mrežam tihotapcev, ki so del organiziranega kriminala,

F.   ker je z nezakonitim priseljevanjem povezana visoka smrtnost, v državah izvora in tranzita pa je treba pripraviti informacijske kampanje o tveganjih in usodnih posledicah tovrstnega priseljevanja,

G.   ker je sicer res, da je vsaka država članica sama odgovorna za nadzor svojega dela meje, a je zaradi pritiska migrantov na vzhodnih in južnih mejah Unije treba vzpostaviti in spodbujati duh soodgovornosti in obvezne solidarnosti med državami članicami, s čimer bi lažje zbrali skupna materialna sredstva in človeške vire, ki bi jih lahko uporabili v boju proti temu pojavu,

H.   ker je dolgoročni cilj vseh teh instrumentov (FRONTEX, EUROSUR, elektronski sistem za odobritev potovanj (ESTA), sistem vstopa/izstopa, Fast track) postopna vzpostavitev evropskega sistema integriranega upravljanja meja,

I.   ker so na voljo prvi izmerljivi rezultati agencije FRONTEX po njenih operativnih začetkih oktobra 2005, in ker je treba določiti srednjeročno in dolgoročno strategijo, ki je bistvenega pomena v sedanji točki njenega razvoja,

J.   ker za agencijo FRONTEX kot organ Skupnosti iz prvega stebra veljajo načela polnega demokratičnega nadzora in preglednosti, in ker je zato zavezana, da podpira in spodbuja temeljne vrednote Unije,

K.   ker usklajevalne operacije agencije FRONTEX, ki potekajo na področju obveščanja, temeljijo na analizah tveganja in ocenah groženj, ki so bile pripravljene ob upoštevanju pravila zaupnosti,

L.   ker bi bilo razvojno strategijo agencije FRONTEX treba obravnavati kot priložnost, da se preskusi vzdržnost načela "obvezne solidarnosti" med državami članicami (že omenjeno v zvezi z Uredbo (ES) št. 863/2007, ki usklajuje zmogljivosti za hitro ukrepanje Unije v nujnih primerih) za določitev ustreznega načina zagotavljanja, da so materialna sredstva (našteta v centraliziranem registru tehnične opreme (CRATE - Centralised Records of Available Technical Equipment)) in človeški viri, potrebni za učinkovito delovanje agencije FRONTEX, brezpogojno dani na razpolago,

M.   ker je Parlament vedno podpiral agencijo FRONTEX in odobril znatno povečanje njenega proračuna, da bi imela na voljo zadostna finančna sredstva za izvajanje svojih nalog,

N.   ker je agencija FRONTEX v obalnih vodah južnih držav članic začela opravljati misije, katerih uspeh je bil odvisen od sodelovanja tretjih držav, iz katerih odhajajo priseljenci; ker je bila misija Hera v obalnih vodah Kanarskih otokov uspešna in je vodila k precejšnjemu zmanjšanju števila prihodov, medtem ko je bila misija Nautilus na območju osrednjega Sredozemlja neuspešna, saj je število prihodov celo naraslo,

O.   ker priseljenska žarišča v južnih pomorskih regijah zahtevajo neprestano patruljiranje pomorskih misij, ki so na trajni razmestitvi,

P.   ker mora vsakršno ukrepanje agencije FRONTEX v vsakem primeru ustrezati standardom mednarodnega prava, zlasti s področja pomorskega prava, kakor tudi človekovih pravic, človekovega dostojanstva in pravic beguncev, kjer je treba posebej omeniti pravico do azila in načelo nevračanja,

Q.   ker bo agencija FRONETX morala pri vsakem ukrepanju upoštevati, da je treba ra.vnati previdno in z ustreznimi sredstvi, da se zagotovi spoštovanje najbolj ogroženih, žensk, zlasti nosečnic, otrok, zlasti mladoletnikov brez spremstva, starejših in bolnih ali invalidnih oseb,

R.   ker je treba človekoljubno razsežnost delovanja agencije FRONTEX podkrepiti s kar največjo pravno varnostjo, kar velja za reševalne akcije, ki jih je že izvedla, pa tudi za skupne operacije vračanja, v katerih bo še pomagala,

S.   ker so bile operacije usposabljanja specializiranega kadra, ki sodeluje z agencijo FRONTEX, uspešne in bi bilo zato prav, da se nadaljujejo in predvsem razširijo na kadre iz tretjih držav, ki vsakodnevno sodelujejo z agencijo FRONTEX, da bi se usposobili za operacije reševanja na morju in iskanje trupel v primeru brodoloma,

T.   ker se nadzor meja ne osredotoča le na nedovoljena prečkanja meja, temveč tudi na druge vidike čezmejnega kriminala, kot so trgovina z ljudmi, tihotapljenje drog ali nedovoljeno trgovanje z orožjem, ter tako pripomore k večji skupni notranji varnosti,

U.   ker dejavnosti agencije FRONTEX ne morejo biti učinkovite brez politike upravljanja meja EU, ki vključuje predlagane nove sisteme za nadzor meja EU, kot so elektronski sistem za odobritev potovanj (ESTA), sistem vstopa/izstopa, ali Fast track,

1.   poziva države članice, naj izziv migracij obravnavajo globalno in z enako odločnostjo spodbudijo ne le nadzor na mejah Unije, boj proti nezakonitemu priseljevanju, vračanje tujcev v države izvora, boj proti delu na črno in trgovini z ljudmi, temveč tudi organiziranje zakonitega priseljevanje in ukrepe za vključevanje zakonitih priseljencev v družbo, krepitev globalnega partnerstva s tretjimi državami, da se spodbuja pozitivni odnos med migracijo in razvojem, ter oblikovanje homogene politike človekovih pravic na ravni EU;

2.   meni, da je agencija FRONTEX bistveni instrument svetovne strategije Unije glede priseljevanja, in poziva Komisijo, da pripravi predloge za spremembo njenega mandata za okrepitev njene vloge in povečanje njene učinkovitosti;

3.   poudarja, da je za agencijo FRONTEX bistvenega pomena, da pri usklajevanju posameznih skupnih operacij in stalnih misij lahko računa na razpoložljivost sredstev, ki ji jih na razpolago dajo države članice, in sicer prek projekta CRATE; obžaluje, da nekatere države članice do sedaj niso pokazale zadostne pripravljenosti za zagotovitev potrebnih sredstev agenciji FRONTEX, ter jih poziva, naj to storijo;

4.   pozdravlja sprejetje Evropskega pakta o priseljevanju in azilu s strani Evropskega sveta in njegove pozive k okrepitvi agencije FRONTEX;

5.   poudarja, da bi morala agencija FRONTEX v svoje področje dela vključiti ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi, zlasti na zunanjih mejah Unije;

6.   ob tem opominja države članice, naj kar najhitreje formalizirajo sistem "obvezne in nepreklicne solidarnosti", ki bo odvisen od izvedljivosti in trenutnih specifičnih potreb vsake sodelujoče države, saj bo to za agencijo FRONTEX pomenilo konec negotovosti pri pripravi in izpolnjevanju misij glede natančnega obsega sredstev, na katera lahko računa v realnem času;

7.   poziva, naj se oblikujejo stalne in neprekinjene operativne skupne patrulje, ki bodo prek celega leta patruljirale na vseh zelo tveganih območjih, zlasti na morskih mejah, kjer je tveganje za življenje veliko, ter ponovno opozarja, da je pravica do življenja najpomembnejša in nedotakljiva temeljna pravica;

8.   poudarja pomen usklajevanja prava ES z določbami mednarodnega prava, ki se sicer uporabljajo na tem področju, da bi lahko Unija uspešno prispevala k potrebnim ukrepom za pomoč beguncem v težavah;

9.   poziva države članice, naj se čim prej zavzamejo in načelo solidarnosti začnejo dejansko izvajati, zlasti z občutnim povečanjem materialnih sredstev, ki jih agenciji FRONTEX dajejo na razpolago, predvsem površinskih sredstev, in s tem, da v praksi zagotovijo njihovo absolutno in pravočasno razpoložljivost;

10.   poziva agencijo FRONTEX, naj Parlamentu in Svetu posreduje poročilo, v katerem bo natančno predstavila dejansko uporabo in resnično razpoložljivost evidentiranega materiala v bazi CRATE in po potrebi opozorila na težave, na katere je naletela, ter dala na voljo vse informacije o tem, katere države članice nudijo sredstva in katere ne;

11.   poziva države članice, naj v primeru, da bi bila razpoložljiva sredstva še naprej nezadostna, hitro občutno spremenijo proračunska sredstva za agencijo FRONTEX, da bo ta lahko izpolnila svoje naloge, in morda proučijo pravne vidike bodočega najema in/ali nabave materiala v ta namen;

12.   opozarja, da je Parlament kot proračunski organ od ustanovitve agencije FRONTEX njegov proračun že povečal in da bo spremljal njegovo pravilno izvajanje, pa tudi prilagajanje glede na spremembe njenih funkcij;

13.   poudarja, da mora sodelovanje EU s tretjimi državami temeljiti na izpolnjevanju mednarodnih obveznosti glede zaščite beguncev in iskalcev azila ter zlasti določb Ženevske konvencije o statusu beguncev (1951);

14.   pozdravlja velika prizadevanja za sodelovanje skoraj vseh tretjih držav, s katerimi agencija FRONTEX sodeluje vsakodnevno, in ki so privedla do izredno pozitivnih rezultatov, na primer na Kanarskih otokih, obžaluje pa, da sodelovanje na področju priseljevanja še vedno ni zadovoljivo v drugih državah, recimo s Turčijo ali Libijo;

15.   poziva Unijo, naj v svoja pogajanja s tretjimi državami vključi tudi potrebo po večjem sodelovanju tretjih držav na področju priseljevanja in opominja tiste tretje države, ki ne sodelujejo dovolj – ali sploh ne – naj po svojih najboljših močeh pomagajo agenciji FRONTEX pri delu, zlasti tako, da zagotovijo učinkovitejše sodelovanje njihovih služb s področja preprečevanja;

16.   poziva Komisijo in države članice, naj podvojijo svoja prizadevanja za povečanje sodelovanja tretjih držav, zlasti prek pogajanj za sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu; meni, da bi moralo biti priseljevanje sestavni del vseh pogajanj za sklenitev sporazumov s tretjimi državami, ki so države izvora ali tranzita;

17.   poudarja, da mora agencija FRONTEX v sodelovanju s tretjimi državami ustrezno upoštevati mnenja tistih držav članic, ki imajo največ izkušenj z reševanjem problemov nezakonitega priseljevanja v zvezi z zadevnimi državami; dodaja, da mora sodelovanje tretje države v kateri koli skupni operaciji držav članic, ki jo usklajuje agencija FRONTEX, odobriti država članica, kjer operacija poteka;

18.  18 poziva, naj se v mandat agencije FRONTEX izrecno vključi obveznost upoštevanja mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in dolžnost pomoči prosilcem za azil v reševalnih operacijah na odprtem morju, ter naj se v mandatu formalizira sodelovanje z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNCHR) in drugimi zadevnimi nevladnimi organizacijami;

19.   je zaskrbljen, ker državljani tretjih držav morda nimajo ustreznih sredstev za preverjanje, ali se z njihovimi osebnimi podatki, zbranimi v okviru načrtovanega "sistema sistemov" Unije, ravna v skladu z načeli iz zakonodaje o varstvu podatkov, ki se uporablja v Uniji; poziva Komisijo, naj pojasni, v kolikšnem obsegu bodo osebni podatki na voljo upravam v tretjih državah;

20.   poziva k razširitvi pooblastil agencije FRONTEX, da bo lahko začela izvajati projekte in operacije v tretjih državah, med drugim za večjo učinkovitost veljavnih sporazumov in določitev potreb po okrepitvi zmogljivosti v zvezi z upravljanjem meja v tretjih državah;

21.   poziva agencijo FRONTEX, naj okrepi in prevzame svojo ključno vlogo s podporo skupnih operacij vračanja in z upoštevanjem vseh vidikov teh postopkov; v duhu solidarnosti poziva države članice, da vključijo agencijo FRONTEX, ko načrtujejo in organizirajo skupne povratne lete ter določajo potrebe po skupnih vrnitvah;

22.   poziva države članice, naj omogočijo revizijo mandata agencije FRONTEX, da bi lahko odpravili pravno praznino, ki bi lahko otežila njeno delovanje, zlasti z vključitvijo natančnih pravnih pogojev za njene posege v reševanja na morju, za njen prispevek k operacijam vračanja in za možnost, da njeno opremo uporabljajo tretje države, zlasti prek pilotnih projektov, v katerih bi sodelovale;

23.   poziva Komisijo, naj natančno oceni vpliv dejavnosti agencije FRONTEX na temeljne svoboščine in pravice, zlasti glede odgovornosti za zaščito ljudi;

24.   poziva k usposabljanju osebja agencije FRONTEX glede različnih vidikov enakopravnosti med spoloma v okviru njenega dela;

25.   meni, da bi tako razširjene pristojnosti agencije FRONTEX in utrditev njenega prispevka k vsakodnevnemu boju proti nezakonitemu priseljevanju lahko upravičile strukturni razvoj njenih logističnih in upravnih zmogljivosti po načelu sorazmernosti;

26.   meni še posebej, da bi ne glede na to, da ritem in razpoložljiva sredstva še ne upravičujejo povečevanja števila decentraliziranih agencij, lahko vseeno že zdaj razmislili o možnosti ustanovitve dveh ločenih zunanjih pisarn - ena za usklajevanje dejavnosti na kopenski meji in druga za operacije na morju - ob upoštevanju, da bodo kopenske migracijske poti na vzhodni meji v prihodnosti predstavljale čedalje večji izziv, in bi si zaslužile večjo pozornost in več sredstev;

27.   poziva Komisijo in države članice, naj proučijo izvedljivost sistema EU mejnih straž;

28.   vztraja, da je treba usposabljati kader, ki sodeluje v operacijah agencije FRONTEX – zlasti s področja pomorskega prava, pravice do azila in temeljnih pravic – v usposabljanje pa bi po razširitvi mandata lahko vključili tudi kader iz tretjih držav; zato agencijo FRONTEX spodbuja k sodelovanju z drugimi ustanovami, kot je mednarodni urad za migracije, Agencija Evropske unije za temeljne pravice, UNCHR, organ OZN, pristojen za pomorsko pravo, nevladne organizacije in druge organizacije, ki imajo izkušnje in znanje s teh področij;

29.   poziva Komisijo, naj v skladu z najboljšo prakso držav članic organizira informacijske kampanje o tveganjih glede nezakonitega priseljevanja;

30.   izraža zadovoljstvo nad tekočimi razpravami v Svetu, o vzpostavitvi sistema za nadzor meja EUROSUR, da bi se zagotovila optimalna uporaba vseh nadzornih sredstev, predvsem z razširitvijo njihovega sedanjega dometa, ki danes zajema le del območij, kjer naj bi se izvajale operacije;

31.   vztraja torej na tem, da se brez odlašanja uravnajo nacionalni sistemi za nadzor, ki naj se povežejo v omrežje, zaradi skladnosti pa se agencijo FRONTEX zadolži, da na enem mestu zbere razpoložljiva orodja, zlasti upravljanje varnega spletno podprtega informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije (ICONET)(4), in ponovni zagon centra za informacije, razprave in izmenjave podatkov o prečkanju meja (CIREFI) kakor je bilo navedeno v sklepih Sveta z dne 30. novembra 1994;

32.   poziva, da je treba pri analizi tveganj spodbuditi sodelovanje agencije FRONTEX z Europolom in drugimi evropskimi agencijami, pa tudi drugimi mednarodnimi organi in organi tretjih držav za nadzor meja, zlasti v okviru razbitja mednarodnih tihotapskih mrež in privedbe oseb, vpletenih v trgovanje z nezakonitimi priseljenci, pred sodišče; meni tudi, da je nujno potreben mehanizem, ki bi agenciji FRONTEX omogočil prenos ključnih obveščevalnih podatkov tistim, ki jih lahko najbolje uporabijo;

33.   poziva države članice, naj poskrbijo za to, da bi se konkretne potrebe organov mejne kontrole posebej upoštevale v raziskovalnih dejavnostih;

34.   meni, da je cilj resnično celovitega upravljanja meja EU legitimen, in se strinja, da je pomembno nenehno razvijati in krepiti skupno politiko EU o upravljanju meja; poudarja pa potrebo po ovrednotenju in oceni obstoječih sistemov in sistemov v pripravi, preden se nadaljuje z novimi elementi, kot je predlagala Komisija v prej omenjenem sporočilu z naslovom "Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji"; nadalje vztraja pri celovitem osrednjem načrtu, ki določa splošno strukturo strategije EU za meje in podrobnosti o tem, kako naj bi vsi povezani programi in sheme skupno delovali in kako bi bilo mogoče odnos med povezanimi programi optimizirati;

35.   poziva agencijo FRONTEX, naj sproži pobudo za oblikovanje skupnega okolja za izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi organi, da bi dosegli optimalno zbiranje, analizo in širjenje občutljivih podatkov; poziva evropski forum za raziskave in inovacije na področju varnosti (ESRIF – European Security Research and Innovation Forum), naj prispeva k doseganju tega cilja in pri svojem delu raje uporablja skupne aplikacije za izpopolnjevanje in razvoj na področju nadzornih orodij;

36.   poziva h okrepitvi demokratičnega nadzora Parlamenta nad agencijo FRONTEX, agencijo FRONETX pa poziva, naj Parlament obvešča o pogajanjih za podpis sporazumov s tretjimi državami, predstavlja taktične ocene, osredotočene na posamezne mejne regije, ter objavlja poročila o oceni skupnih operacij in drugih usklajenih misij, analize tveganja, študije izvedljivosti in statistike o migracijskih trendih; opozarja, da bi demokratični nadzor dejavnosti agencije FRONTEX med drugim tudi povečal njeno legitimnost; vendar informacije, objavljene v teh poročilih, ne bi smele vsebovati zaupnih podatkov, ki bi lahko vplivali na tekoče operacije;

37.   poziva Komisijo, naj pojasni, kakšna vrsta logistične podpore za nadzorovanje meja, ki je omenjena v tretjem koraku prve faze sistema EUROSUR, je predvidena za sosednje tretje države;

38.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce ter Mednarodni organizaciji za migracije.

(1) UL L 349, 25.11.2004, str. 1. (2) UL L 199, 31.7.2007, str. 30. (3) UL C 219 E, 28.8.2008, str. 223. (4) Sklep Sveta 2005/267/ES z dne 16. marca 2005 (UL L 83, 1.4.2005, str. 48).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino (2008/2133(INI))

P6_TA(2008)0634 A6-0447/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2007 o gospodarskem vplivu ponarejanja in piratstva,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2005 z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti – Moderna politika za MSP za rast in zaposlovanje" (KOM(2005)0551),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2006 z naslovom "Globalna Evropa: Konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta" (KOM(2006)0567),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2007 z naslovom "Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom" (KOM(2007)0183),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2008 o izvajanju trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil ter postopkov(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU–ZDA(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o gospodarskih in trgovinskih odnosih s Korejo(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Zvezo držav jugovzhodne Azije (ASEAN)(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko(8),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2006 z naslovom "EU-Kitajska: Tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti" (KOM(2006)0631) in spremnega delovnega dokumenta Komisije k dokumentu z naslovom "Tesnejše partnerstvo, več odgovornosti – Dokument o trgovinski in naložbeni politiki EU-Kitajska: Konkurenca in partnerstvo" (KOM(2006)0632),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije(9) (STO) (Uredba o trgovinskih ovirah),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 z naslovom "Strategija pravic industrijske lastnine za Evropo" (KOM(2008)0465),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. februarja 2001 z naslovom "Akcijski program: okrepitev boja proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi v okviru zmanjševanja revščine" (KOM(2001)0096),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2003 z naslovom "Posodobitev akcijskega programa: okrepitev boja proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi v okviru zmanjševanja revščine - nerešena vprašanja politike in prihodnji izzivi" (KOM(2003)0093),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. oktobra 2004 z naslovom "Podlaga skladne evropske politike za zunanje ukrepe v boju proti boleznim HIV/AIDS, malarija in tuberkuloza" (KOM(2004)0726),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 816/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o prisilnih licencah za patente, ki so povezani s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov za izvoz v države s težavami v javnem zdravju(10),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov(11) (Uredba GSP),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 19. maja 2008 o carinskih postopkih Skupnosti pri ponarejanju in piratstvu - Rezultati na evropski meji za leto 2007,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik)(12),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. aprila 2008 z naslovom "Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije" (KOM(2008)0169),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine z dne 26. aprila 2006 (KOM(2006)0168),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o štirideseti obletnici carinske unije(13),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine(14),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice(15),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve (A6-0447/2008),

A.   ker se je treba učinkovito boriti proti pojavu ponarejanja, če se želi doseči cilje iz obnovljene Lizbonske agende, tako glede svojih notranjih kot zunanjih vidikov, ki so bili navedeni v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 18. aprila 2007,

B.   ker je Evropska unija drugi največji svetovni uvoznik blaga in storitev, in ker velika odprtost in preglednost njenega enotnega trga ponujata številne ugodnosti, vendar predstavlja tudi resna tveganja za vdor ponarejenih izdelkov,

C.   ker se je evropsko gospodarstvo specializiralo na področju visoko-kakovostnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki jih pogosto varujejo blagovne znamke, patenti ali geografske označbe, in so kot takšni zaradi svoje narave velikokrat predmet ponarejanja,

D.   ker netarifne trgovinske ovire predstavljajo resne kršitve pravic intelektualne lastnine, saj povzročajo, da je dostop na zunanje trge težaven in drag, zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki imajo omejena sredstva in vire,

E.   ker je evropska konkurenčnost tradicionalno povezana s kakovostjo delovne sile, in v vedno večji meri, zlasti v primeru MSP, z raziskavo in razvojem, inovacijami in s pravicami intelektualne lastnine,

F.   ker pravice intelektualne lastnine, skupaj z geografskimi oznakami in označbami porekla, niso vedno učinkovito zaščitene s strani trgovinskih partnerjev Evropske unije,

G.   ker je število tipov ponarejenih izdelkov čedalje večje in ponaredki niso več omejeni zgolj na luksuzno in visoko-kakovostno blago, ampak vključujejo izdelke splošne uporabe, kot so igrače, zdravila, kozmetiko in hrano,

H.   ker je nedavna študija OECD ocenila, da je mednarodna trgovina v povezavi s kršitvijo pravic intelektualne lastnine leta 2005 znašala 150 milijonov EUR, k tej vsoti pa je treba dodati še vrednost nacionalnih transakcij ter ponarejenega in piratskega blaga, prodanega na internetu,

I.   ker se je leta 2007 količina blaga, ki je kršilo pravice intelektualne lastnine, in ki so ga zaplenili carinski organi Evropske unije, povišala za 17 % glede na preteklo leto, z 264-odstotnim povečanjem za kozmetiko in izdelke za osebno higieno, z 98 % za igrače in 51 % za zdravila,

J.   ker ima pojav ponarejanja in piratstva zaskrbljujoče posledice za gospodarstvo Evropske unije in za celoten socialno-gospodarski sistem Skupnosti, saj zmanjšuje spodbude za inovacijo, kar zavira neposredne tuje naložbe, industriji odteguje kvalificirana delovna mesta in polaga temelje za razvoj sive ekonomije, ki je vzporedna zakonitemu sistemu in ki jo nadzoruje organiziran kriminal,

K.   ker zgoraj omenjeno poročilo OECD iz leta 2007 ter prihodnje poročilo o drugi fazi glede piratstva digitalnih vsebin poudarja svetovne razsežnosti, hitro rast in škodljive gospodarske posledice digitalnega piratstva na imetnike pravic,

L.   ker ponarejanje povzroča resno okoljsko škodo, tako zaradi neprimernosti kakovostnih standardov za ponarejeno blago kot zaradi visokih stroškov za odstranjevanje in uničenje tega blaga,

M.   ker je, zlasti za MSP, dostop do postopkov za boj proti ponarejenemu blagu zapleten, drag in dolgotrajen,

N.   ker enotni trg evropskemu potrošniku zagotavlja pravico, da na svoboden, pregleden in varen način izbere izdelke, ki jih želi kupiti, in ker lahko ponarejanje, če ni primerno zaustavljeno, škodi ne samo načelu zaupanja, na katerem temelji celoten sistem, ampak lahko poleg tega povzroči resna tveganja za varnost, zdravje in, v skrajnih primerih, za življenje samih potrošnikov, in ker je zato treba bolje zagotavljati njihove pravice,

O.   ker so pobude za dvig osveščenosti potrošnikov o tveganjih za njihovo zdravje in varnost ter na splošno o posledicah kupovanja ponarejenega blaga učinkovito orodje v boju proti ponarejenemu blagu,

P.   ker bi bilo treba sprejeti strožje ukrepe proti ponarejevalcem izdelkov, ki imajo neposreden vpliv na javno zdravje,

Q.   ker neprestana razhajanja med zakonodajami držav članic na področju pravic intelektualne lastnine, zlasti glede kazenskih ukrepov za njihovo spoštovanje, slabijo pogajalski položaj Evropske unije in lahko spodkopljejo dosedanja prizadevanja za učinkovitejše zatiranje pojava na mednarodni ravni,

R.   ker je poenostavljeni postopek iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1383/2003, v skladu s katerim se v nekaterih državah članicah, kot so Portugalska, Grčija, Madžarska, Nizozemska in Litva, lahko uničijo velike količine ponarejenega blaga v kratkem času in z razmeroma majhnimi stroški, zelo uspešen,

S.   ker so na vrhu držav G8 v Sankt Petersburgu leta 2006 spoznali svetovno razsežnost težave v zvezi s ponarejanjem in piratstvom in poudarili, da je treba izboljšati sodelovanje med državami G8, tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi institucijami,

T.   ker se je na kasnejšem vrhu držav G8 v Heiligendammu vzpostavila delovna skupina za pravice intelektualne lastnine za boj proti ponarejanju in piratstvu kot del t.i. Heiligendammskega procesa(16),

U.   ker so leta 2007 Evropska unija, Japonska in Združene države Amerike najavile začetek pogajanj zaradi novega večstranskega sporazuma, ki naj bi okrepil udejanjanje pravic intelektualne lastnine in boj proti ponarejanju in piratstvu (Anti-Counterfeiting Trade Agreement – trgovinski sporazum proti ponarejanju (sporazum ACTA)),

V.   ker bo ugoden zaključek sporazuma ACTA omogočil vzpostavitev splošnih standardov za civilno in upravno zaščito, izboljšanje medinstitucionalnega sodelovanja in sodelovanja z zasebnim sektorjem ter vključitev tehnične pomoči, da bo spoštovanje pravic intelektualne lastnine enostavnejše, varnejše in cenejše,

W.   ker je treba poudariti razlikovanje med generičnimi zdravili, katerih distribucijo in prodajo je treba spodbujati tako v EU kot v državah v razvoju, ter ponarejenimi zdravili, ki na eni strani predstavljajo nevarnost za javno zdravje in na drugi strani povzročajo znatne gospodarske izgube za podjetja tega sektorja in lahko upočasnijo razvoj novih odkritij ter pri tem ne koristijo prebivalstvu manj razvitih držav; ker je poleg tega treba upoštevati, da so ponarejena zdravila samo del ilegalnih zdravil,

X.   ker internet in vzporedne trgovinske distribucijske mreže, kar se tiče izdelkov, ki imajo neposreden vpliv na javno zdravje, znatno prispevajo k razširjanju ponarejenih izdelkov, ki so nevarni za javno zdravje,

Y.   ker si Evropska unija nenehno prizadeva za uskladitev ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zlasti s predlogom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine z dne 12. julija 2005 (KOM(2005)0276), in ker se trgovinska pogajanja, ki ne sodijo med običajne postopke odločanja v EU, ne smejo izogniti temu postopku usklajevanja,

Z.   ker je bistveno zagotoviti, da se razvoj ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine izvede brez oviranja inovacij ali konkurence, ogrožanja omejitev in izjem pri pravicah intelektualne lastnine ali osebnih podatkov, omejevanja prostega pretoka informacij in neupravičenega obremenjevanja zakonite trgovine,

AA.   ker je po temeljitem dolgoletnem nadzoru Parlamenta in Sveta Evropska unija s sprejetjem niza direktiv s tega področja izkazala svojo zavezanost učinkovitemu in uravnoteženemu uveljavljanju pravic intelektualne lastnine,

AB.   ker je temeljnega pomena, da se pri pripravi pravnih ukrepov upošteva bistvena razlika med pravicami intelektualne lastnine in stvarnimi pravicami ter temu ustrezno tudi razlika med kršitvijo pravic in krajo,

AC.   ker so vse kršitve pravic intelektualne lastnine škodljive za trgovino in poslovanje, vendar pa imajo kršitve v trgovinsko pomembnem obsegu dodatne in široke učinke,

AD.   ker so kršitve avtorskih pravic in blagovnih znamk naklepna kazniva dejanja, medtem ko se kršitve patentov v primeru patentov za farmacevtske izdelke rešujejo posamično na podlagi vsebinskih argumentov, podanih v civilnih postopkih na podlagi kršitve patenta,

Večstranski okvir

1.   meni, da je cilj sistema STO omogočiti širše priznanje pravic intelektualne lastnine na mednarodni ravni, ob upoštevanju dogovorjene ravni standardov zaščite prek sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), dialoga med državami članicami in drugimi institucijami, kot sta Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in Svetovna carinska organizacija (WCO), kakor tudi mehanizma za preprečevanje in reševanje sporov;

2.   poziva Komisijo, naj si v okviru Sveta TRIPS še naprej prizadeva, da bodo minimalne discipline, ki so vpeljane v nacionalno zakonodajo, spremljali učinkoviti ukrepi za izvajanje in preprečevanje kršitev; meni, da je treba obdržati možnosti, ki jih predvideva sporazum TRIPS in potrjuje deklaracija iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, v kolikor zagotavljajo pošteno uravnoteženost med interesi imetnikov pravic in končnih uporabnikov;

3.   poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi predloge, ki bodo zagotovili, da se operacije izvoza, tranzita in pretovarjanja v sporazumu TRIPS ustrezno obravnavajo, in naj preuči možnost za nadaljnje spremembe sporazuma, ki bodo ustvarile pravično ravnovesje med interesi imetnikov in morebitnih uporabnikov pravic intelektualne lastnine, zlasti ob upoštevanju ravni razvoja sogovornikov in ob razlikovanju med državami proizvajalkami, državami tranzita in državami, v katerih se uporablja ponarejeno in piratsko blago;

4.   pozdravlja napredek, ki ga je EU dosegla s programi tehnične pomoči, ki so pomagali okrepiti pravice intelektualne lastnine v državah v razvoju in razvijajočih se državah, ter poudarja pomembnost, da se ti programi nadaljujejo glede koristi, ki jo lahko dosežejo v smislu trajnostnega gospodarskega razvoja in njihove pomembne vloge v boju proti ponarejanju;

5.   poziva Komisijo in države članice, naj v korist obsežnejšega izobraževanja potrošnikov v Evropi in tudi v državah v razvoju oblikujejo posebne pobude, ki bodo imele primerno finančno kritje, da se tako izognemo tveganjem, ki so povezana s potencialno nevarnimi ponarejenimi izdelki;

6.   podpira rešitve, predstavljene na dvanajstem zasedanju Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju v okviru pobude "Creative Africa", ki kreativno industrijo smatrajo kot osrednji faktor za rast manj razvitih držav in ponovno poudarjajo ključno vlogo intelektualne lastnine za trajnostni razvoj teh regij;

7.   poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo protokol o ponarejanju kot dopolnitev Konvencije Združenih narodov o mednarodnem organiziranem kriminalu, poznano kot Palermsko konvencijo, ter podprejo pripravljanje osnutka takšnega protokola;

8.   opozarja, da je v nekaterih gospodarstvih v razvoju proizvodnja ponarejenega in piratskega blaga dosegla vznemirljiv obseg; kljub temu, da pozdravlja pobude za sodelovanje, ki so bile do sedaj že oblikovane, pa meni, da so nujni posebni ukrepi za okrepitev usklajevanja med carinskimi službami, pravnimi organi in policijo z zadevnimi državami, kakor tudi za podpiranje usklajevanja zakonodaje teh držav z zakonodajo Evropske unije;

9.   poziva Komisijo, naj podobno kot s členom 3(2)(17) Direktive 2004/48/ES uvede zaščitne ukrepe na mednarodni ravni, ki bodo onemogočali, da bi se dodatni ukrepi za uveljavljanje patentov zlorabili za oviranje zakonite trgovine;

10.   spodbuja Komisijo in države članice, naj v okviru programa trg EuroMed (trg Evropa-Sredozemlje) okrepijo svoje sodelovanje z evro-sredozemskimi partnerskimi državami ter v tej regiji spodbujajo skupni pristop k zakonodaji, postopkom in izvajanju glede carinskega sodelovanja in ukrepov za boj proti ponarejanju ter piratstvu, da se pospeši trgovina med evro-sredozemskimi partnerskimi državami;

11.   je prepričan, da bo okrepitev boja proti ponarejanju šla prek večje in ciljne uporabe organa za reševanje sporov v okviru STO, ki lahko, skupaj z nacionalnimi sodišči in sodišči Skupnosti, zagotovi boljše varstvo evropske industrije in potrošnikov s pomočjo utrjevanja sodne prakse, ki bi okrepila vsebino in obseg sporazuma TRIPS;

12.   ponovno ugotavlja, da mora vsaka uskladitev materialnega prava spoštovati nacionalno suverenost in mednarodne sporazume na tem področju;

Sporazum ACTA in drugi dvostranski ter regionalni ukrepi Evropske unije

13.   poziva Komisijo, naj istočasno z večstranskimi pogajanji začne z bojem proti ponarejanju in piratstvu tudi prek dvostranskih, regionalnih in večstranskih sporazumov za približevanje zakonodaj in za njihovo dejansko izvajanje, da se razen tega predvidi vzpostavitev učinkovitih sistemov za reševanje sporov in sankcij v primeru neupoštevanja prevzetih obvez;

14.   poziva Komisijo in države članice, da si prizadevajo za pogajanja o sporazumu ACTA, ki bodo popolnoma pregledna za državljane EU, zlasti glede opredelitve pojmov ponarejanje in piratstvo ter predvidenih kazenskih sankcij; meni, da je treba oceniti socialne posledice sporazuma kot tudi njegov vpliv na državljanske svoboščine; podpira ustanovitev delovne skupine, ki bo preučila in spodbujala izvajanje sporazuma v dialogu med EU in tretjimi državami kot tudi v okviru ukrepov sodelovanja s temi državami;

15.   meni, da še ni zanesljivo, ali Pogodba ES zagotavlja pravno podlago za ukrepe Skupnosti, ki določajo vrsto in stopnjo kazni, ter da posledično Komisija ne more biti pristojna, da se v imenu Skupnosti pogaja za mednarodni sporazum, ki določa vrsto in stopnjo kazenskopravnih ukrepov proti kršiteljem pravic blagovnih znamk in avtorskih pravic;

16.   poudarja, da vsi predvideni sporazumi o uveljavljanju intelektualne lastnine predvidevajo, da je treba ločevati med neprofitno osebno uporabo ter goljufivim in namenskim trženjem ponarejenega in piratskega blaga;

17.   poziva Komisijo, naj se pogaja s tretjimi državami za ustanovitev delovnih skupin za boj proti ponarejanju;

18.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da sporazum ACTA organom oblasti ne bo omogočal dostopa do zasebnih računalnikov in drugih elektronskih naprav;

19.   pozdravlja vedno večji interes številnih držav članic STO glede sporazuma ACTA, meni, da se je treba truditi za vključitev gospodarstev v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, ter regionalnih trgovinskih blokov, kot so Mercosur, Karibska skupnost (CARICOM) in ASEAN, v pogajanja o sporazumu ter se že od sedaj naprej obvežejo, da bodo na svojih ozemljih zagotavljale spoštovanje pravic intelektualne lastnine;

20.   poziva Komisijo, naj se izogne nevarnosti protislovij in prekrivanja med sporazumi ACTA, TRIPS in drugimi mednarodnimi sporazumi o pravicah intelektualne lastnine;

21.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da se sporazum ACTA osredotoči zgolj na ukrepe za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, in ne na vsebinska vprašanja o pravicah intelektualne lastnine, kot so obseg varstva, omejitve, izjeme, sekundarna odgovornost ali odgovornost posrednikov;

22.   poziva Komisijo, naj poskrbi, da sporazum ACTA ne bo sredstvo za spreminjanje obstoječega evropskega okvira za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, temveč bo v celoti odražal ravnotežje, vzpostavljeno z različnimi direktivami s tega področja, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet, ter zlasti določbe uvodne izjave 2 Direktive 2004/48/ES;

23.   poziva Komisijo in Svet, naj razjasnita vlogo in pristojnosti odbora, ustanovljenega s členom 133, in drugih odborov, ki sodelujejo pri pogajanjih o sporazumu ACTA;

24.   meni, da mora Komisija v sedanjih pogajanjih upoštevati nekatere ostre kritike sporazuma ACTA, in sicer da bi sporazum imetnikom blagovnih znamk in avtorskih pravic lahko omogočal kršitev zasebnosti domnevnih kršiteljev brez ustreznega pravnega postopka, da bi lahko še bolj kriminaliziral nekomercialne kršitve blagovnih znamk in avtorskih pravic, da bi lahko okrepil tehnologije za upravljanje z digitalnimi pravicami na račun poštene uporabe pravic, da bi lahko uvedel postopek za reševanje sporov izven obstoječih struktur v STO in, nazadnje, da bi lahko vse podpisnice prisilil, da krijejo stroške preganjanja kršitev blagovnih znamk in avtorskih pravic;

25.   s tem v zvezi poziva Komisijo, naj zagotovi trajen in pregleden postopek javnega posvetovanja, se zavzema za koristi takega postopka z vsemi pogajalskimi državami ter Parlamentu zagotovi redno in izčrpno obveščanje o trenutnem stanju pogajanj;

26.   opozarja, da Pogodba ES vključuje odstopanja, kjer sta pogajanje in sklenitev sporazumov na področju trgovinskih vidikov pravic intelektualne lastnine povezana s trgovino s kulturnimi in avdiovizualnimi storitvami; poudarja, da sta v takih primerih pogajanje in sklenitev sporazumov v deljeni pristojnosti Skupnosti in njenih držav članic; nadalje poudarja, da je pri pogajanjih o takšnih sporazumih poleg odločitve Skupnosti potrebno skupno soglasje držav članic, na ta način izpogajane sporazume pa morajo skupaj skleniti Skupnost in države članice;

27.   v okviru pogajanj o sporazumu ACTA opozarja Komisijo na člen 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zadeva varstvo osebnih podatkov, in Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov(18);

28.   meni, da člen 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(19) ne bi smel prevladati nad javnim interesom za razkritje pripravljalnih dokumentov za sporazum ACTA, med katerimi so tudi poročila o napredku, in za razkritje pogajalskega mandata Komisije, ter poziva Svet, naj uveljavi člen 255 Pogodbe ES tako, da se zagotovi čim širši dostop do dokumentov, pod pogojem, da so sprejeti potrebni varnostni ukrepi, kot jih terja zakonodaja o varstvu podatkov;

29.   z obžalovanjem ugotavlja, da varovanje pravic intelektualne lastnine v Turčiji še ni skladno s standardi EU in ga je treba ponovno pregledati; poudarja, da bo Turčija verodostojna kandidatka za vstop šele, ko bo lahko sprejela pravni red Skupnosti in zagotovila popolno spoštovanje pravic intelektualne lastnine znotraj svojih meja;

Odnosi EU-Kitajska

30.   poziva kitajske organe, naj okrepijo prizadevanja in z novim zagonom po sodni poti ukrepajo proti kršiteljem pravic intelektualne lastnine; v zvezi s tem pozdravlja spremembo odnosa dela sodnih organov, ki so nedavno priznali pravice iz intelektualne lastnine državljanom EU na Kitajskem in obsodili lokalna podjetja, ki so jih kršila;

31.   ponovno poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s kitajskimi carinskimi organi in zagotoviti pomoč in podporo ustreznih evropskih upravnih ustanov;

32.   poudarja dejstvo, da je 60 % ponarejenega blaga, ki ga zasežejo carinski organi EU, proizvedenega na Kitajskem; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s kitajskimi oblastmi čim prej pripravi akcijski načrt za boj proti ponarejanju;

Ukrepi zunanje podpore v boju proti ponarejanju

33.   priporoča oblikovanje učinkovitega mehanizma za nadzor možnih kršitev pravic intelektualne lastnine, ki so zaščitene v različnih sporazumih, mehanizma, ki ga bodo dopolnjevali instrumenti trgovinskih pobud, posebej namenjeni boju proti ponarejanju in piratstvu;

34.   poudarja, da Uredba GSP med drugim predvideva možnost začasne prekinitve preferencialov za tiste partnerje, ki bodo uporabili nelojalne trgovinske prakse; meni, da mora Komisija v posebno hudih primerih kršitev pravic intelektualne lastnine, kot so primeri, v katerih sta resno ogrožena varnost in javno zdravje, resno razmisliti o uporabi tega odvračilnega instrumenta;

35.   meni, da je lahko Uredba o trgovinskih ovirah v veliko pomoč evropskim podjetjem, ki se srečujejo s težavami glede dostopa na zunanje trge, ki so povezane s kršitvami intelektualne lastnine, ter poziva Komisijo, naj spodbudi in olajša njeno uporabo, zlasti za mala in srednja podjetja;

36.   meni, da lahko izboljšano sodelovanje med Evropsko unijo, državami članicami in tretjimi državami zagotovi učinkovitejšo izmenjavo informacij, boljšo uporabo virov, ki so na voljo, in večji vpliv na ukrepe za boj proti ponarejanju na področju politično-diplomatskih dejavnosti in tudi v ožjem tehničnem smislu;

37.   poziva Komisijo, da iz "skupin za dostop do trga" (market access team) v delegacijah EU naredi konkretno referenčno točko za podjetja Skupnosti (zlasti MSP), ki so žrtve kršenja intelektualne lastnine;

Regulativna in organizacijska vprašanja

38.   je seznanjen s številnimi prizadevanji Komisije za utrditev intelektualne lastnine v Evropski uniji in poziva k še večjim prizadevanjem v boju proti ponarejanju in za usklajevanje veljavnih zakonodaj v državah članicah;

39.   ugotavlja, da v Evropski uniji ni enotne opredelitve za ponarejanje in piratstvo ter da se opredelitve v državah članicah razlikujejo;

40.   ugotavlja, da se ponarejanje in piratstvo zlasti v svetovnem gospodarstvu, zaskrbljujoče širita in da to resno vpliva na konkurenčnost Evropske unije, na njena podjetja, ustvarjalce in potrošnike; zato poziva države članice, naj potrošnikom priskrbijo zadostne informacije o škodljivosti ponarejanja in piratstva, zlasti o resnem tveganju, ki ga ponarejeni in piratski proizvodi, kot so zdravila, povzročajo za njihovo zdravje;

41.   poziva Komisijo, naj posebej razišče tveganja za zdravje in varnost, povezana s ponarejanjem, da bi se ocenilo, če so potrebni nadaljnji ukrepi;

42.   poziva Komisijo, naj si kar najbolj prizadeva za dogovor o skupnih minimalnih kaznih za hude kršitve pravic intelektualne lastnine;

43.   meni, da je za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe bodočega sporazuma ACTA treba uskladiti obstoječe nacionalne zakonodaje proti ponarejanju;

44.   poudarja, da se v Komisiji potrebuje boljše usklajevanje služb, ki se ukvarjajo z bojem proti ponarejanju, in boljše širjenje pobud Skupnosti, ki so bile izvedene na tem področju, saj razdrobljenost kazenskih sistemov škodi notranjemu trgu in šibi pozicijo Evropske unije pri trgovinskih pogajanjih; poudarja tudi, da bi morala zasebni in javni sektor razširiti sodelovanje, da bi se zagotovilo, da so ukrepi za boj proti ponarejanju in piratstvu dejavnejši, bolj dinamični in učinkoviti;

45.   poudarja, da je treba razviti prilagojena in stalna izobraževanja za uslužbence carine, sodnike in druge udeležene strokovnjake ter spodbujati države članice, naj sestavijo posebne skupine za boj proti ponarejanju;

46.   ugotavlja, da Komisija v svoji Beli knjigi o športu iz julija 2007 priznava, da je ekonomska upravičenost izkoriščanja športnih pravic odvisna od tega, ali bodo na razpolago učinkovita sredstva za zaščito pred dejavnostmi kršiteljev intelektualne lastnine, in poziva, naj se imetniki športnih pravic vključijo v vse ukrepe proti ponarejanju in digitalnemu piratstvu;

47.   priporoča nadaljnjo izpopolnjevanje in boljše usklajevanje carinskih postopkov v Evropski uniji, da se tako znatno omeji vstop ponarejenih in piratskih izdelkov na enotni trg; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži predlog, ki bo Evropski uniji in njenim državam članicam zagotovil statistične podatke na ravni EU o ponarejanju;

48.   poziva Komisijo, naj upošteva posebnosti uporabe spleta kot kanala za razpečevanje ponarejenih proizvodov in naj meri njegov vpliv na gospodarstvo držav članic tako, da razvije statistična orodja, ki bodo olajšala usklajen odziv;

49.   poziva Komisijo, naj ustanovi ali omogoči ustanovitev službe za pomoč MSP, ki naj bo po možnosti povezana z drugimi službami za pomoč in jim bo nudila tehnično pomoč pri postopkih za obravnavo ponarejenega blaga;

50.   meni, da je bistveno, da evropska industrija ne opusti svoje podpore in pomoči na področju pobud, ki jih bodo sprožile evropske institucije; zlasti meni, da je bistvenega pomena, da mala in srednja podjetja lahko tehtno branijo svoje pravice, zlasti v primeru kršitev pravic intelektualne lastnine v tretjih državah;

51.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pobude za boljšo osveščenost potrošnikov o posledicah kupovanja ponarejenega blaga; poudarja, da mora imeti poslovni sektor v teh pobudah pomembno vlogo;

52.   meni, da bi industrija morala, zaradi lažje sledljivosti, sprejeti ukrepe, ki bodo spodbujali uporabo sodobne tehnologije, da bi se učinkoviteje ločilo med originalnimi in ponarejenimi proizvodi, ter poziva Komisijo, naj redno ukrepa za spodbujanje in pripravo teh ukrepov;

53.   poziva države članice, ki Direktive 2004/48/ES še niso prenesle v nacionalno zakonodajo, naj to nemudoma storijo;

54.   poudarja, da je treba spoštovati štiri temeljne svoboščine notranjega trga in izboljšati njegovo delovanje;

55.   poziva Komisijo, naj od držav članic zbira podatke o zdravstvenih težavah potrošnikov zaradi ponarejenih proizvodov in pritožbah potrošnikov zaradi ponarejenih proizvodov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo organi v vseh državah članicah imeli dostop do teh podatkov;

56.   s tem v zvezi poudarja, da je treba spodbujati vse udeležence, naj okrepijo instrumente boja proti ponarejanju in piratstvu na notranjem trgu;

57.   poziva države članice, naj povečajo število zaposlenih v carinskih organih na svojem ozemlju in naj organizirajo službo za boj proti ponarejanju ter obveščanje o tem vprašanju, prepoznavno tudi za tretje strani (vključno z državami članicami, tretjimi državami, institucijami Skupnosti, podjetji in fizičnimi osebami);

58.   opozarja države članice, da je pomembno imeti patent Skupnosti in sodni sistem za patente, ki bi zagotavljala, da uporabniki na celotnem ozemlju Evropske unije spoštujejo pravice intelektualne lastnine, ter bi tako inovativnim podjetjem omogočila, da izume kar najbolje zaščitijo in unovčijo;

59.   poziva države članice, naj okrepijo osveščanje in informiranje v boju proti ponarejanju in piratstvu na turističnih območjih ter strokovnih sejmih in razstavah;

60.   opozarja na pomen, ki ga ima za boj proti ponarejanju usklajevanje pravic intelektualne lastnine in obstoječih nacionalnih patentov in patentov Skupnosti, in poziva države članice, naj podjetja spodbujajo k registraciji blagovnih znamk, dizajna, patentov in tako dalje, da bi učinkoviteje uveljavljala svoje pravice intelektualne lastnine;

61.   poziva Komisijo, naj pripravi preglednico za ocenjevanje učinkovitosti carinskih služb v državah članicah, da bi okrepila boj proti ponarejanju, in vzpostavi učinkovito mrežo za hitro izmenjavo informacij o ponarejenih izdelkih, ki bi temeljila na nacionalnih kontaktnih točkah in sodobnih orodjih za izmenjavo informacij;

62.   poziva države članice, naj okrepijo usklajevanje med nacionalnimi carinskimi službami in zagotovijo enotno izvajanje carinskih predpisov Skupnosti v celotni Evropski uniji;

63.   poziva države članice, naj s Komisijo razvijejo skupni pristop k uničenju ponarejenega blaga;

64.   poziva Komisijo, naj spodbuja izvajanje poenostavljenega postopka iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1383/2003 v vseh državah članicah;

65.   nadalje opozarja, da se pomembni vidiki ponarejanja (posnemanje izdelka / kršitev blagovne znamke v trgovinsko pomembnem obsegu) razlikujejo od piratstva (kršitev avtorskih pravic v trgovinsko pomembnem obsegu) ter da bi bilo treba premisliti o njihovi neodvisni in ločeni obravnavi, še posebej ob upoštevanju nujne potrebe po vključitvi vidikov javnega zdravja in varnosti, prisotnih pri ponarejanju;

66.   podpira, kar zadeva področje javnega zdravja, opredelitev Svetovne zdravstvene organizacije o ponarejanju zdravil: "zdravilo, ki je namerno in goljufivo napačno označeno glede identitete in/ali vira. Ponarejanje je možno pri izdelkih z blagovno znamko in generičnih izdelkih, ponarejanje izdelkov pa lahko vključuje izdelke s pravimi sestavinami ali napačnimi sestavinami, brez zdravilnih učinkovin ali s ponarejeno embalažo";

67.   poudarja, kako pomembno je pri sprejemanju ukrepov v boju proti ponarejanju in piratstvu spoštovati temeljne pravice, kot sta varstvo zasebnosti in podatkov;

Sklepne misli

68.   poziva Komisijo, da skupaj s Svetom in državami članicami, opredeli jasno, strukturirano in ambiciozno politično smernico, ki bo sočasno z nacionalnimi pobudami na področju carin usklajevala in usmerjala zunanje ukrepe Evropske unije in njenih držav članic na področju boja proti ponarejanju in piratstvu;

69.   poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, ki dopolnjujejo zakonodajne standarde in naj zlasti spodbuja večjo osveščenost o nevarnostih, ki jih prinaša ponarejanje, kar bi imelo za cilj spremembo odnosa ljudi do ponarejanja in piratstva;

70.   meni, da bi Komisija morala preučiti možnost za pripravo mednarodne preglednice ponarejanja, ki bi se lahko oblikovala podobno kot pregled notranjega trga (Internal Market Scoreboard) in bi izpostavila države, ki so v boju proti ponarejenemu blagu pod povprečjem;

71.   poziva Svet in Komisijo, da se Parlamentu zagotovi bolj osrednja vloga v boju proti ponarejanju; zlasti meni, da je treba njegovo politično prisotnost spodbuditi tako na specializiranih mednarodnih srečanjih, kot je Global Anti-counterfeiting and Piracy Congress, kot tudi v okviru mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z zaščito intelektualne lastnine;

72.   poziva Komisijo in Svet, naj Parlament popolnoma obveščata o različnih pobudah na tem področju in ga vanje vključujeta; meni, da bi v duhu Lizbonske pogodbe Evropski parlament moral ratificirati sporazum ACTA v skladu s postopkom privolitve;

o
o   o

73.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0053. (2) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0247. (4) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 235. (5) UL C 308 E, 16.12.2006, str. 182. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0629. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0195. (8) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103. (9) UL L 349, 31.12.1994, str. 71. (10) UL L 157, 9.6.2006, str. 1. (11) UL L 169, 30.6.2005, str. 1. (12) UL L 145, 4.6.2008, str. 1. (13) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0305. (14) UL L 157, 30.4.2004, str. 45. (15) UL L 196, 2.8.2003, str. 7. (16) Deklaracija vrha o rasti in odgovornosti v svetovnem gospodarstvu z dne 7. junija 2007, vrh G8 v Heiligendammu. (17) Člen 3(2) pravi: "Ti ukrepi, postopki in pravna sredstva so tudi dejanski, sorazmerni in odvračilni in se uporabljajo na tak način, da se izogibajo ustvarjanju ovir za zakonito trgovino in zagotavljajo zaščito pred zlorabo." (18) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. (19) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o računovodskih zahtevah za mala in srednje velika podjetja, zlasti mikro podjetja

P6_TA(2008)0635 B6-0626/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 192(2) in 232(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo z dne 26. maja 2005(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2008 o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja(2),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom "Najprej pomisli na male" – "Akt za mala podjetja" za Evropo (KOM(2008)0394),

–   ob upoštevanju mnenja skupine neodvisnih zainteresiranih strani visoki ravni za upravne obremenitve z dne 10. julija 2008 z naslovom "Zmanjšanju upravnega bremena – prednostno področje pravo družb/letni računovodski izkazi",

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na prvi obravnavi dne 18. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS kar zadeva nekatere zahteve za razkritje za srednje velika podjetja in obveznost priprave konsolidiranih računovodskih izkazov(3),

–   ob upoštevanju izjave Komisije o direktivah o računovodskih zahtevah kar zadeva mala in srednje velika podjetja, podane Parlamentu na sedanjem plenarnem zasedanju 18. decembra 2008,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker so veljavna računovodska pravila Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe(4) (četrta direktiva o pravu družb) in Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe(5) (sedma direktiva o pravu družb) pogosto zelo obremenjujoča za mala in srednje velika podjetja in zlasti za mikro podjetja (zelo majhna podjetja),

B.   ker je skupina neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve v svojem prej omenjenem mnenju že pozvala Komisijo, naj mikro podjetja izvzame iz direktiv o računovodstvu,

1.   opozarja Komisijo, da skladen in usklajen računovodski sistem v Evropski uniji pospešuje trgovino na notranjem trgu, vendar obstoječa računovodska pravila prekomerno obremenjujejo mikro podjetja, kot so majhni trgovci ali obrtniki; opozarja, da ta podjetja nimajo čezmejnega učinka na notranji trg ali na konkurenco v EU, če so dejavna predvsem v eni državi članici na lokalni ali regionalni ravni; zato bi morale države članice imeti možnost, da ta podjetja v celoti ali deloma izvzamejo iz zakonskih računovodskih obveznosti;

2.   poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog, ki bo državam članicam omogočal, da iz področja uporabe četrte in sedme direktive o pravu družb izvzamejo podjetja, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo meje dveh od naslednjih meril:

poslovne dejavnosti teh podjetij pa se izvajajo na lokalni ali regionalni ravni znotraj ene države članice;

3.   poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za revizijo četrte in sedme direktive o pravu družb ter naj pred koncem leta 2009 predstavi enoten evropski računovodski okvir, da bi pospešila poenostavitev in uskladitev prava družb in še posebej računovodskih pravil na notranjem trgu; opozarja Komisijo, da bo enotni standard zmanjšal upravno breme za mala in srednje velika podjetja in povečal preglednost za vse zainteresirane strani ter da je treba poenostavitev v veliki meri spodbujati tudi s strukturirano uvedbo razširljivega jezika za poslovno poročanje (XBRL - Extensible Business Reporting Language) na evropski ravni;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1) UL C 117 E, 18.5.2006, str. 125. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0220. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0631. (4) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. (5) UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o evropskih javnih listinah (2008/2124(INI))

P6_TA(2008)0636 A6-0451/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2005 z naslovom "Haaški program: Deset prednostnih nalog za naslednjih pet let. Partnerstvo za evropsko prenovo na področju svobode, varnosti in pravice" (KOM(2005)0184),

–   ob upoštevanju primerjalne študije o javnih listinah, ki jo je opravil Odbor za pravne zadeve,

–   ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0451/2008),

A.   ker je v zgoraj navedenem sporočilu o Haaškem programu Komisija kot eno prednostnih nalog navedla, da je treba zajamčiti resnični evropski prostor za civilno pravosodje, še zlasti kar zadeva priznavanje in izvrševanje sodnih odločb; ker je s ciljem večjega vzajemnega zaupanja v Evropski uniji program kot osrednjo prednostno nalogo za prihajajoča leta opredelil nadaljnje izvajanje načela vzajemnega priznavanja kot konkretne oblike varstva pravic državljanov in načina za njihovo uporabo tudi v drugih državah članicah,

B.   ker Haaški program predvideva, da je nadaljnje izvajanje programa vzajemnega priznavanja osrednja prednostna naloga in da ga je treba dokončno izvesti do leta 2011,

C.   ker je pretok državljanov znotraj Evropske unije vedno večji; ker zaradi tega vedno pogosteje prihaja do pravnih položajev, ki zadevajo dve državi članici ali več,

D.   ker je Komisija v zgoraj navedenem sporočilu o Haaškem programu priznala, da je v civilnem pravosodju temeljnega pomena, da se vzpostavi priznavanje javnih dokumentov; ker je zaradi tega absolutno treba dati prednost priznavanju in izvrševanju javnih listin, kot so opredeljene v sodbi Unibank(1),

E.   ker sektorski in neusklajeni pristop k skupni zakonodaji na tem področju ni zadovoljiv(2),

F.   ker je treba evropske državljane zaščititi pri njihovih družinskih in dednih čezmejnih odnosih,

G.   ker imajo podjetja vse več ustanov v tujini in se njihova dejavnost odvija znotraj Skupnosti, zaradi česar javne listine o ustanovitvi in delovanju podjetij krožijo vse pogosteje,

H.   ker je temeljnega pomena, da se v Uniji vzpostavi jasen in celovit pravni okvir, ki bo državljanom in gospodarskim subjektom jamčil varen in predvidljiv pravni položaj ter postopke, ki jih izvajajo pooblaščenci javnih organov,

I.   ker je oblikovanje učinkovitega evropskega pravosodnega prostora v sodnih postopkih odvisno od čezmejnega priznavanja sodnih odločitev določenega sodišča ali upravnega organa, v izvensodnih postopkih pa od čezmejnega priznavanja javnih listin, ki jih je sestavil ali overil sodni organ ali javni uslužbenec oziroma oseba javnega zaupanja, imenovana z nalogo overjanja listin,

J.   ker se za javne listine, ki jih izdajo javni organi, uporabljajo uredbe s področja vzajemnega priznavanja sodnih odločitev,

K.   ker je bistvena značilnost javne listine njena večja dokazna moč v primerjavi z zasebno listino in ker ta njena dokazna moč, ki je za sodnika prvenstvena, v zakonodaji držav članic normalno izvira iz zaupanja, ki ga uživajo listine, ki jih v okviru pravnih poslov v ta namen sestavijo pooblaščeni javni uslužbenci, osebe javnega zaupanja ali javni organi(3),

L.   ker je osnovni pogoj za dokazno moč javne listine priznavanje njene verodostojnosti in ker jo je v tem smislu izdal javni uslužbenec ali oseba javnega zaupanja, pooblaščena za sestavljanje javnih listin, ali drug javni organ; ker vzajemno zaupanje pravosodne sisteme držav članic upravičuje, da se postopki preverjanja pristnosti listine v prihodnje uporabljajo samo ob resnem dvomu glede njene verodostojnosti,

M.   ker upoštevanje zakonodaje države članice, na čigar ozemlju se mora listina predložiti z namenom njene uporabe, vseeno predpostavlja gotovost, da priznavanje dokazne moči ne pomeni, da tuja javna listina zaradi priznavanja v državi članici, v kateri se mora predložiti, uživa večjo dokazno moč kot javne listine v tej državi članici; ker bi materialno področje uporabe zahtevane uredbe moralo zajemati bistveni del civilnega in gospodarskega prava, z izjemo nekaterih natančno opredeljenih zadev,

N.   ker razlike v strukturi in organizaciji sistemov javnih registrov s področja lastnine nepremičnin, pa tudi razlike v značaju in stopnji javnega zaupanja vanje, narekujejo izključitev prenosa stvarnih nepremičninskih pravic iz prihodnjega instrumenta Skupnosti, in sicer zaradi precejšnje soodvisnosti med načinom izdajanja javnih listin na eni strani in vpisa v javni register na drugi,

O.   ker za priznavanje sodnih odločb po Evropski uniji takšna izključitev pomeni, da so za pritožbe v zvezi s stvarnimi nepremičninskimi pravicami izključno pristojna sodišča, na območju katerih leži nepremičnina, za pritožbe v zvezi z veljavnostjo vpisa v javni register pa sodišča, na ozemlju katerih se javni register vodi(4),

P.   ker instituta javne listine v sistemih anglo-saksonskega prava, zlasti v pravu Anglije in Walesa ali v nordijskih državah, ne poznajo; ker v Angliji in Walesu sicer obstajajo pravniki (angl. solicitor), ki nastopajo kot javni notarji, in obstaja poklic pisarja notarja (angl. scrivener notary), vendar ti pravniki ne morejo izdajati javnih listin, temveč lahko samo overijo podpise, zato bi bilo ob sprejetju predpisov o evropskih javnih listinah treba poskrbeti, da ne bi pri tem prišlo do nesporazumov; ker bi bilo treba ravnati zelo previdno in zagotoviti, da javne listine ne bi bile uporabljene v državah, kjer takšnih listin državljani navedenih držav ne morejo pridobiti, želeli pa bi jih uporabiti, da bi s tem obšli postopke, predpisane s pravnim sistemom teh držav (npr. overitev oporoke); ker bi bilo za izboljšanje osveščenosti pravnih strokovnjakov v tistih državah članicah, kjer javne listine ne obstajajo, treba, da Komisija sprožiti ustrezno kampanjo obveščanja in se vložijo vsa potrebna prizadevanja v to, da se pravniki anglo-saksonskega prava spoznajo z delom javnih uslužbencev ali oseb javnega zaupanja s področja civilnega prava in z potencialnimi ugodnostmi za njihove stranke – zlasti glede pravne varnosti – ki jih prinaša uporaba javnih listin v poslih, ki jih želijo skleniti v državah, kjer se ta instrument uporablja; ker to še poudarja potrebo, ki jo je Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta že večkrat izrazil, po vseevropski mreži pravosodnih delavcev, kampanjah obveščanja in materialu ter skupnem usposabljanju, ki naj ga spodbudi Komisija,

Q.   ker se zahtevana uredba ne sme uporabljati za vprašanja v zvezi z veljavnim pravom, opredeljenim z drugimi instrumenti Skupnosti, niti za vprašanja v zvezi s pristojnostjo, organiziranostjo in strukturo organov in javnih uslužbencev oziroma oseb javnega zaupanja, vključno s postopkom overjanja, ki spadajo v pristojnost držav članic,

1.   meni, da vzajemno zaupanje v pravosodju znotraj Skupnosti upravičuje, da se v prihodnje odpravijo postopki, vezani na preverjanje verodostojnosti javnih listin v čezmejnih zadevah; meni, da se priznavanje javne listine za namene njene uporabe v zaprošeni državi članici lahko zavrne samo v primeru resnega in utemeljenega dvoma glede njene verodostojnosti ali če je priznavanje v nasprotju z javnim redom zaprošene države članice;

2.   poziva Komisijo, naj mu na osnovi člena 65(a) in druge alineje člena 67(5) Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog o vzpostavitvi vzajemnega priznavanja in izvrševanja javnih listin;

3.   poudarja, da priznavanje listin ne more imeti za posledico tega, da bi tuja listina dobila večji učinek, kot bi ga imela domača;

4.   želi, da bi se zahtevana uredba uporabljala za vse javne listine v civilnih in gospodarskih zadevah, razen tistih, ki se nanašajo na nepremičnine in morajo biti ali so lahko predmet vpisa ali zaznamka v javni register;

5.   poudarja, da se zahtevana uredba ne bi smela uporabljati za vprašanja v zvezi s predpisi, ki se uporabljajo za vsebino javne listine, niti za vprašanja v zvezi s pristojnostjo, organiziranostjo in strukturo organov, javnih uslužbencev ali oseb javnega zaupanja, vključno s postopkom overjanja;

6.   ugotavlja, da priporočila, navedena v prilogi, spoštujejo načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter temeljne pravice državljanov;

7.   meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in spremljajoča natančna priporočila posreduje Komisiji in Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

1.  Vzajemno zaupanje v pravosodju znotraj Skupnosti upravičuje, da se v prihodnje odpravijo postopki, vezani na preverjanje verodostojnosti javnih listin v čezmejnih zadevah.

2.  Priznavanje javne listine za namene njene uporabe v zaprošeni državi članici se lahko zavrne samo v primeru resnega in utemeljenega dvoma glede njene verodostojnosti ali če je priznavanje v nasprotju z javnim redom zaprošene države članice.

3.  Parlament poziva Komisijo, naj mu na osnovi člena 65(a) in druga alineje člena 67(5) Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog o vzpostavitvi vzajemnega priznavanja in izvrševanja javnih listin.

Akt iz tega zakonodajnega predloga bi se moral uporabljati za vse javne listine v civilnih in gospodarskih zadevah, razen tistih, ki se nanašajo na nepremičnine in morajo biti ali so lahko predmet vpisa ali zaznamka v javni register. Ne bi se smel uporabljati za vprašanja v zvezi s predpisi, ki se uporabljajo za vsebino javne listine niti za vprašanja v zvezi s pristojnostjo, organiziranostjo in strukturo organov, javnih uslužbencev ali oseb javnega zaupanja, vključno s postopkom overjanja.

(1) Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 17. junija 1999 v zadevi C-260/97 Unibank, Zbirka 1999, str. I-3715. (2) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 Sveta (UL L 12, 16.1.2001, str. 1); Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 Sveta (UL L 338, 23.12.2003, str. 1); Uredba Sveta (ES) št. 805/2004 (UL L 143, 30.4.2004, str. 15). (3) Ugotovitve generalnega pravobranilca La Pergole z dne 2. februarja 1999 v zgoraj navedeni zadevi Unibank, točka 7. (4) Glej člen 22(1) in (3) Uredbe (ES) št. 44/2001.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o e-pravosodju (2008/2125(INI))

P6_TA(2008)0637 A6-0467/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju dela delovne skupine Sveta za obdelavo pravnih podatkov (e-pravosodje),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2008 z naslovom "Za evropsko strategijo na področju e-pravosodja" (KOM(2008)0329),

–   ob upoštevanju dela, ki ga na tem področju opravlja evropska komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja,

–   ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0467/2008),

A.   ker se je Svet leta 2007 odločil, da začne z razvojem uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije na evropski ravni na področju pravosodja, zlasti z oblikovanjem evropskega portala,

B.   ker se ocenjuje, da je približno 10 milijonov ljudi udeleženih v čezmejne sodne spore v Evropi, zaradi česar je večja raba informacijske tehnologije bistvenega pomena za zagotavljanje boljšega dostopa državljanov do sodstva in za to, da se racionalizira in poenostavi sodne postopke ter skrajša procesne roke in zmanjša operativne stroške v čezmejnih sodnih sporih,

C.   ker je e-pravosodje širok pojem in zajema splošno uporabo elektronskih tehnologij, ki se uporabljajo v pravosodju, in ker ta pojem vključuje številne vidike, ki niso nujno povezani s pojmom e-pravosodja, kot si ga razlagata Komisija v zgoraj omenjenem sporočilu z dne 30. maja 2008 in delovna skupina Sveta, ki se ukvarja z e-pravosodjem,

D.   ker lahko informacijska tehnologija, če se pravilno uporablja, znatno prispeva k izboljšanju dostopnosti in učinkovitosti sodnih in pravnih sistemov v Evropi; ker bodo z vedno bolj povezanim notranjim trgom in rastočo mobilnostjo znotraj Evrope izzivi, s katerimi se sam po sebi sooča čezmejni sodni sistem, kot na primer jezik, razdalje in nepoznani pravni sistemi, verjetno postali bolj vsakodnevni; ker je te težave vseeno mogoče v določeni meri ublažiti z ustrezno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, s čimer se ne izboljša zgolj dostopnost sodstva za evropske državljane, temveč to prispeva tudi k učinkovitosti enotnega trga,

E.   ker je v poročilu Komisije Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij v evropskih pravosodnih sistemih poudarjeno, da uporaba elektronskih tehnologij v sodstvu nima vedno pozitivnega učinka in da je treba za doseganje dobrih rezultatov dejavnosti izvajati na institucionalni in strateški ravni,

F.   ker bodo zaradi uporabe informacijske tehnologije pri reševanju in poravnavanju sporov dolgoročno potrebne temeljite spremembe procesnega prava ter načinov, kako se osnuje in oblikuje zakonodaja, za učinkovit dostop do zakonov in sodstva pa bo potrebno povezovanje registrov (trgovinskih registrov in registrov gospodarskih družb, zemljiških knjig, registrov oporok itd.); ker si je Parlament že prizadeval, da bi dostop do sodstva postal bolj skladen z uporabo informacijske tehnologije, ko je obravnaval zakonodajo o sporih majhne vrednosti, o evropskem nalogu za izvršbo in o posredovanju; ker je treba uporabo informacijske tehnologije spodbujati na vseh področjih, vključno s predložitvijo, razširjanjem in vročitvijo pisanj, predložitvijo dokazov in obravnavo vlog za pravno pomoč, ter bi se moralo to odražati v vseh prihodnjih zakonodajnih predlogih; ker bi bilo že sedaj mogoče razmišljati o ukrepih na področjih elektronskih aktov, preglednosti sredstev dolžnikov in dokazovanja,

G.   ker je zamisel o ustanovitvi portala/omrežja e-sodstva dobrodošla, vendar je treba paziti, da bo zagotavljal bodisi izpolnjevanje potreb državljanov bodisi pravosodnih delavcev EU ter da bo olajšal dostop do sodnega varstva s pomočjo preglednih in enostavnih načinov dostopanja do informacij; ker bi bilo zato treba poenostaviti odnose med državljani EU in nacionalnimi javnimi organi, koristi od orodij e-sodstva pa bi morali v vsakdanjem življenju občutiti žrtve kaznivih dejanj, osumljenci in "uporabniki sodnega sistema" na splošno. ker bi bilo treba portal/omrežje za njegovo dejansko učinkovitost obenem vključiti v pilotski projekt v okviru vseevropskih omrežij iz člena 154 pogodbe ES in ga oblikovati s pomočjo interoperabilnostnih rešitev za evropske javne uprave, kot je predvideno v sporočilu Komisije z dne 29. septembra 2008 (KOM(2008)0583),

H.   ker je treba upoštevati dejstvo, da ima dostop do interneta le 50 % evropskih državljanov in bi se morale storitve e-pravosodja razvijati in izvajati ob popolnem spoštovanju načela preglednosti, enakosti pred zakonom in javnega nadzora ter bi morale biti vsaj v prehodnem obdobju zgolj dopolnilo in dodatna možnost glede na utečeno prakso v državah članicah,

I.   ker so obstoječi portali zelo nerazviti, neurejeni in neprijazni do uporabnikov in ker bi bilo treba zaposliti najboljše strokovnjake s področja informacijske tehnologije, da se izboljša dostop do informacij, elektronskih sistemov in registrov; ker bi moral biti enotni evropski pravosodni portal, ki bi imel različne ravni dostopa za sodne in javne uslužbence, zaposlene v pravni in drugih strokah, ter državljane, zasnovan tako, da bi prepoznaval uporabnike in bi na ta način ločeval med področji za državljane in področji za ljudi iz stroke; ker bi moral biti glavni poudarek, kot nikoli doslej, na dostopnosti pravosodja za državljane in podjetja, četudi je bistveno, da se nadgradi in izboljša evropska pravosodna mreža,

J.   ker je doseganje cilja vzpostavitve evropskega območja pravice v določeni meri upočasnjeno zaradi majhnega števila sodnih organov, ki imajo dostop do izobraževanja o pravosodju EU, elektronska orodja pa bi lahko znatno prispevala k vsesplošnem razširjanju evropske pravosodne kulture, ki je temelj prihodnjega evropskega območja pravice,

K.   ker je treba upoštevati precejšnje razlike v tem, kako natančno nacionalni sodniki v različnih državah članicah poznajo pravo Skupnosti, na kar je Evropski parlament opozoril v resoluciji z dne 9. julija 2008 o vlogi nacionalnih sodnikov v evropskem sodnem sistemu(1),

L.   ker je treba takoj začeti z odpravljanjem bistvenih težav na področju e-pravosodja, tudi v zvezi z vprašanjem jezika,

M.   ker so pravosodni ministri podprli decentraliziran pristop k razvoju e-pravosodja na evropski ravni z določeno mero osrednjega usklajevanja, ki bi omogočalo izmenjavo informacij na evropski ravni ter obenem dopuščalo neodvisno delovanje nacionalnih sistemov in se izogibalo bremenom, povezanim z oblikovanjem novega, centraliziranega sistema e-pravosodja v EU, in ker nekatere države članice dvostransko že sodelujejo; ker je delovna skupina Sveta prišla do zaključka, da bi morale biti pobude glede e-pravosodja neobvezujoče za države članice in jih ne bi smele obvezovati k uvedbi novih nacionalnih sistemov ali h korenitim spremembam obstoječih sistemov,

N.   ker se je informacijska tehnologija izkazala za učinkovito orodje pri obravnavanju mednarodnega kriminala, kot so pokazali rezultati, ki so bili na primer doseženi v okviru schengenskega informacijskega sistema in njegove poznejše nadgradnje; ker bi bilo treba visoko tehnologijo v celoti izkoristiti za preprečevanje mednarodnega kriminala in boj proti njemu, projektom, kot je na primer Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc, pa bi bilo treba nameniti najširšo podporo, tudi s finančnega vidika,

O.   ker sedanji sistem zbiranja dokazov v kazenskih postopkih v drugih državah članicah še vedno temelji na počasnih in neučinkovitih orodjih, ki jih ponuja vzajemna pomoč v kazenskih zadevah, in ker bi bila uporaba tehnoloških orodij, kot je videokonferenca, velik korak naprej pri zbiranju dokazov na daljavo, kadar bi bilo to potrebno in le, če ne bi bilo v škodo pravnemu položaju osebe, ki podaja izjavo,

P.   ker vzpostavitev evropskega območja pravice vpliva tudi na povečanje temeljnih pravic in postopkovnih jamstev za državljane EU, izvajanje strategije pa bi moralo potekati ob doslednem spoštovanju najvišjih standardov varovanja podatkov,

Q.   ker bi bilo treba hkrati z zakonodajnimi ukrepi za povečanje poznavanja kazenske zakonodaje drugih držav članic omogočiti dostopnost takšnega znanja na svetovnem spletu;

1.   podpira načrte Komisije, še posebej predlog spodbujanja evropskega okvira za interoperabilnost v programu za interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC) ter pri delu na področju elektronskega podpisa in elektronske identitete;

2.   vabi Komisijo, da evropsko območje svobode, varnosti in pravice dopolni z območjem e-sodstva, pri čemer naj:

3.   meni, da bi moralo biti delo institucij bolj osredotočeno na državljane;

4.   pozdravlja zanos držav članic pri oblikovanju dvostranskih projektov, ki bi jih kasneje lahko razširili na vse države članice in s katerimi bi lahko prišli do najboljših rezultatov za celotno EU, vendar opozarja, da lahko takšen pristop privede do razdrobljenosti, ter upa, da se bo temu izognilo;

5.   poziva Komisijo, naj v okviru e-pravosodja nameni ustrezno pozornost razvoju orodij za e-učenje, namenjenih zaposlenim v sodstvu;

6.   potrjuje, da priporočila upoštevajo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

7.   meni, da zahtevani predlog nima finančnih posledic;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in natančna priporočila, ki jo spremljajo, posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Priporočilo 1 (glede oblike in obsega instrumenta, ki naj se sprejme)

Če Svet ne bo izglasoval posebne resolucije o akcijskem načrtu, kjer bi pri izvedbi sodelovala Komisija, se Komisijo zaprosi, naj pripravi akcijski načrt o e-pravosodju na evropski ravni. Načrt bi moral biti sestavljen iz vrste posamičnih ukrepov, ki so podrobneje opredeljeni v nadaljevanju. Nekateri od teh ukrepov bi utegnili privesti do zakonodajnih predlogov, na primer za upravno sodelovanje v skladu s členom 66 pogodbe o ES, drugi do priporočil, tretji pa do upravnih aktov in sklepov.

(Konkretni ukrepi za izvajanje evropskega območja pravice) Prvi korak v to smer bi seveda naredili, če bi vsakemu sodišču v EU priskrbeli računalnik, elektronski naslov in internetno povezavo. Zdi se samoumevno, žal pa ni tako. Sodišča mnogokrat nimajo potrebne opreme ali pa jo imajo, vendar je ne znajo ali nočejo uporabljati. To situacijo je treba spremeniti.

(Jasna opredelitev področja uporabe e-sodstva) Da bi se izognili nesporazumom, bi bilo treba jasno določiti zadeve, ki jih zajemajo ukrepi EU, na primer tako, da bi uporabili drugačno poimenovanje ali uporabili kratico "EU" skupaj z izrazom "e-pravosodje", da bi tako ločevali med izrazoma "e-pravosodje" ali "e-pravosodje EU";

Priporočilo 2 (glede minimalne vsebine instrumenta, ki naj se sprejme)

Akcijski načrt bi morali tvoriti vsaj naslednji ukrepi:

1.  Akcijski načrt sodstva EU

Da bi se izognili razdrobitvi in okrepili usklajenost in doslednost, naj Komisija skupaj s Parlamentom pripravi osnutek akcijskega načrta za EU-sodstvo, ki naj bo usmerjen v državljane in pravosodne delavce in naj predlaga strategijo za čim boljše izvajanje evropskega območja pravice. S tega vidika bi morale institucije EU in države članice lojalno sodelovati (v skladu s členom 10 Pogodbe ES) ter sprejeti obvezo, da bodo druga drugi sporočale vse pomembne podatke, vključno s pravkar sprejeto zakonodajo, podobno kot se to že izvaja na notranjem trgu v zvezi z izmenjavo podatkov o nacionalnih tehničnih predpisih. Kljub temu, da je vsak ukrep, ki si prizadeva za boljše medsebojno razumevanje informacij, dobrodošel, je treba posvetiti posebno pozornost jasni opredelitvi in omejitvi uporabe avtomatskega prevajanja, saj so lahko avtomatski prevodi včasih zavajajoči.

2.  Ukrep za primernost zakonodaje tudi v prihodnosti

Komisija bi morala vzpostaviti primerne mehanizme za zagotavljanje, da se vsa prihodnja zakonodaja na področju civilnega prava oblikuje tako, da je omogočena njena uporaba v spletnih aplikacijah. Tako bi bilo, denimo, treba sprejeti ukrepe za to, da bi se predlagana evropska zasebna podjetja lahko ustanovila prek spletnih aplikacij in bi predlogi za priznavanje instrumentov, kot so instrumenti o pravnem varstvu odraslih ali druge javne listine, bili prilagojeni spletni uporabi. Skladno s tem bi bilo treba pri predlogih v zvezi z obrazci, ki naj jih izpolnijo državljani, te obrazce že v izhodišču oblikovati in formatirati za elektronsko uporabo, razpoložljivi pa bi morali biti v vseh uradnih jezikih držav članic. Sprejeti bi bilo treba ukrepe, ki bi kar najbolj zmanjšali potrebo po vnašanju prostega besedila, in po potrebi zagotoviti, da so na voljo pomoč in podpora preko spleta v vseh uradnih jezikih ter spletne prevajalske storitve. Enako bi morali biti v primerih, ko je potrebno vročanje listin, predvideni ukrepi, ki bi zagotovili, da bi bilo mogoče vročati listine in obveščati prek elektronske pošte ter zagotavljati elektronsko podpisovanje, kjer je potrebno ustno pričanje, pa bi bilo treba spodbujati uporabo video konferenc.

Vsi prihodnji predlogi bi morali vključevati obrazloženo izjavo Komisije, da je bil opravljen pregled o tem, kako prijazno je e-pravosodje do uporabnika.

Komisija bi morala izpeljati revizijo vse obstoječe zakonodaje na področju civilnega sodstva in po potrebi predlagati spremembe, da bi se obstoječa zakonodaja uskladila z zahtevami e-pravosodja. Natančneje se prosi Komisijo, naj v zvezi s tem prednostno preuči evropski postopek za spore majhne vrednosti, evropski nalog za izvršbo in alternativno reševanje sporov, da bi državljanom in podjetjem omogočili neposreden dostop do njih na spletu. Podobno bi bilo treba ponovno pregledati uredbo o vročanju listin(2) in uredbo o civilnem dokaznem gradivu(3). Cilj bi moral biti zagotoviti celovit nabor učinkovitih in enostavnih instrumentov, ki so za običajne državljane in majhna podjetja koristni ter jih lahko uporabljajo, ne pa sistem, ki je naklonjen le gospodarskim subjektom v sodnih sporih za reševanje sporov velike vrednosti.

3.  Ukrepi za civilne postopke

Komisija in Svet bi morala ob upoštevanju razvoja na področju informacijske tehnologije Evropskemu parlamentu poročati o reformi in usklajevanju procesnega prava in zakonodaje o dokazovanju v čezmejnih zadevah in zadevah pred Sodiščem evropskih Skupnosti. Cilj bi morali biti enostavnejši, cenejši in hitrejši civilni postopki v čezmejnih zadevah.

4.  Ukrepi za pogodbeno pravo in pravo varstva potrošnikov

Na tem področju bi moral biti poudarek na preventivni zakonodaji z zagotavljanjem večje preglednosti in enostavnosti ter z izogibanjem pastem, težavam in stroškom, ki jih zlasti predstavlja mednarodno zasebno pravo.

V zvezi s tem se poziva Komisijo, naj začne delo na področju splošnih veljavnih pogojev za elektronsko poslovanje. To bi elektronskim trgovcem omogočilo, da ponudijo "modri gumb", s katerim bi lahko potrošniki (ali seveda drugi trgovci) sprejeli uporabo standardnega evropskega pogodbenega prava za svoje transakcije. Omenjeno bi lahko dopolnjeval spletni sistem za pritožbe in dostop do odobrenega spletnega alternativnega reševanja sporov.

5.  Ukrepi glede jezikov, večjezičnosti in interoperabilnosti

Začeti bi bilo treba program, s katerim bi preučili, kako najbolje zagotoviti spletno prevajanje za portale evropskega e-pravosodja. Vzporedno s tem bi bilo treba ustanoviti delovno skupino za poenostavitev in standardizacijo terminologije. Vsaka država članica bi morala zagotoviti zbirko podatkov o pravnih prevajalcih in tolmačih.

6.  Ukrepi glede evropskih portalov e-pravosodja

O vseh omenjenih ukrepih bi morala biti obveščena enota za usklajevanje in upravljanje, ki bi bila odgovorna tudi za usklajevanje prispevkov raznih držav članic in zagotavljanje njihove interoperabilnosti.

Enota za usklajevanje in upravljanje bi morala biti odgovorna tudi za zasnovo in delovanje evropskega portala e-pravosodja, ki bi moral ponuditi prostor za državljane, ljudi iz pravne stroke ter za sodne in javne uslužbence, in poročati komisarju za pravosodje, svobodo in varnost, Evropskemu parlamentu in Svetu. Čim prej (najpozneje v obdobju 2009-2010) bi bilo treba začeti študije izvedljivosti glede uporabe elektronskega podpisa v pravnem okolju, dostopanja na daljavo do nacionalnih registrov (registri plačilne nesposobnosti, zemljiške knjige, trgovinski registri itd.) in oblikovanja varnega omrežja. Pri tem bi bilo treba upoštevati že dosežene rezultate v Svetu (medsebojna povezava registrov plačilne nesposobnosti, možno sodelovanje z evropskim informacijskim sistemom za zemljišča (EULIS) in evropskim poslovnim registrom (EBR)). V letu 2011 bi bilo treba začeti študijo izvedljivosti o platformi za virtualne izmenjave. Študije izvedljivosti bi morale slediti pravilom o obveščanju javnosti in dostopanju do informacij, ki veljajo v državah članicah. Na ta način bo zagotovljeno varovanje podatkov in pravna varnost glede obveščanja.

Pri izvedbi teh študij bi bilo treba upoštevati delo, ki ga je na tem področju že opravila notarska stroka (prepoznavanje podpisov, e-notariat, register oporok itd.). Namen tega je zagotoviti uporabniku prijazna orodja za državljane, podjetja, ljudi, ki opravljajo določene poklice, sodstvo in uradnike, odgovorne za pravosodje.

(a)  Evropski portal e-pravosodja za državljane

Ta večjezični portal bi moral biti oblikovan tako, da bi zagotavljal podporo državljanom in podjetjem, ki iščejo pravno pomoč in začetno pravno svetovanje o čezmejnih pravnih težavah.

Poleg dostopa do pravnih zbirk podatkov in elektronskih pravnih sredstev (spori majhne vrednosti, plačilni nalogi), spletnih sistemov alternativnega reševanja sporov (vključno z omrežjem SOLVIT) in varuha človekovih pravic bi moral vključevati inteligentne sisteme, zasnovane za pomoč državljanom, ko ti iščejo načine za reševanje pravnih težav. Tovrstni sistemi bi morali usmerjati ljudi pri (a) iskanju pravnika v drugi državi članici, ki govori njihov jezik, (odvetnik, notar, pravni zastopnik itd.) ter pojasnjevati, kakšne so njihove funkcije, (b) ugotavljanju, kakšna pravna pomoč, če sploh, je na voljo in (c) odločanju o tem, kako ukrepati, da bi opravili nekatere formalne postopke v posameznih državah članicah (npr. kako ustanoviti podjetje, voditi računovodstvo, oblikovati oporoko, kupiti/prodati hišo itd.). Morali bi imeti tudi možnost usmerjanja glede vrste težav, vrste postopkovnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti in tako dalje.

Kjer je to mogoče, bi morala biti zagotovljena brezplačna pravna pomoč po elektronski pošti, in sicer prek nacionalnih strokovnih organov in pod njihovim nadzorom. Na voljo bi morali biti vsaj imeniki pravnikov, notarjev, sodnih izvršiteljev in dostavljavcev sodnih pozivov, revizorjev, nacionalno odobrenih izvedencev ter pravnih prevajalcev in tolmačev v vsaki državi članici, skupaj s povezavami pristojnih poklicnih organov. Dosegljivi bi morali biti tudi enostavni vodniki po pravnih sistemih vseh držav članic.

Omogočen bi moral biti tudi hiter dostop do nujne pravne pomoči in policije.

Poleg tega bi moral portal dovoljevati tudi dostop do različnih registrov in omogočati objavljanje nacionalnih uradnih objav.

(b)  Varen evropski portal e-pravosodja

Ta portal bi moral biti oblikovan tako, da bi ga kot orodje uporabljali sodniki, sodni uradniki, uradniki nacionalnih pravosodnih ministrstev in odvetniki, njegovo varnost pa bi zagotovili z različnimi pravicami glede dostopa.

Poleg zagotavljanja dostopa do pravnih in zakonodajnih zbirk podatkov ter do največjega mogočega obsega nacionalnih registrov bi moral omogočati tudi varno komuniciranje, video-konference in izmenjavo dokumentacije med sodišči ter med sodišči in strankami v postopkih (dematerializacija postopkov). Zato bi moral dovoljevati tudi preverjanje elektronskih podpisov in predvideti ustrezne sisteme preverjanja.

Portal bi moral dati na voljo tudi sredstva za izmenjavo informacij, na primer glede oseb, za katere je prepovedano delo z otroki ali delovanje v vlogi direktorjev podjetij.

Kontaktne točke evropske pravosodne mreže v civilnih in trgovskih zadevah v državah članicah bi bilo treba spodbuditi k aktivni vlogi pri razvoju evropskega e-pravosodja, da bi prispevale k oblikovanju in zasnovi prihodnjih portalov, med njimi portala e-pravosodje za državljane kot dela politike Skupnosti s področja e-pravosodja, ki je zasnovana prav z namenom omogočanja državljanom, da neposredno dostopajo do pravosodja. Kot začetni korak bi naj internetne strani nacionalnih ministrstev za pravosodje ponudile povezavo do strani evropske pravosodne mreže.

Portal naj bi nudil državljanom EU informacije o kazenskopravnem sistemu držav članic, zlasti glede njihovih pravic, vključno s praktičnimi informacijami o tem, na kateri organ se lahko obrnejo in kako ter kako naj si priskrbijo obrazce, z informacijami o pravni pomoči in s seznami pravnikov, ki lahko sprejemajo tuje stranke. Prek portala naj bi pravosodni delavci dostopali do zakonodaje EU ter ustrezne zakonodaje držav članic. Spletne strani Usposabljanja v evropskem sodstvu (EJT), Evropske pravosodne mreže (EJN) za civilne in kazenske zadeve, Evropske mreže za sodniško usposabljanje (EJTN) in drugih ustanov že ponujajo veliko koristnih informacij. Res pa je, da so te informacije razdrobljene in da jih ni lahko najti. Pomembne sodne odločbe bi morali biti dostopne. Vse te informacije bi morale biti na voljo na spletu in drugače, posebno pozornost pa je treba posvetiti mehanizmom za sinhronizacijo, ki ponujajo posodobljene informacije (RSS-feed).

7.  Sodniško usposabljanje

Da bi se širila evropska pravosodna kultura in da bi dosegli čim več sodnih uradnikov že v trenutku začetka njihovega delovanja, bi moral vsak novo imenovani sodni uradnik prejeti neke vrste "opremo za preživetje" v obliki CD-ja ali ključa USB, ki bi vseboval pogodbo o EU, pogodbo o ES, temeljna besedila o pravosodnem sodelovanju ter informacije o pravosodnih sistemih drugih držav članic. Razmisliti bi bilo treba tudi o izdaji publikacij EU, ki bi bile namenjene državljanom in bi vsebovale praktične informacije o pravosodnem sodelovanju v EU in kazenskopravnih sistemih drugih držav članic. Komisija in Svet bi morala ustrezno pozornost nameniti tudi elektronskim orodjem za usposabljanje, ki jih daje na voljo Evropska mreža za sodniško usposabljanje, v kateri so zastopane vse šole za usposabljanje sodstva v EU.

8.  Preprečevanje mednarodnega kriminala in boj proti njemu

Najbolj pomemben primer uporabe e-sodstva v kazenskem pravosodju doslej je bila vzpostavitev evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc. Da bi bil ta sistem učinkovit, ga je treba podpreti z elektronsko strukturo, ki bi bila sposobna povezati vse nacionalne kazenske evidence(4). To strukturo je treba vzpostaviti čim prej. Drug pomemben primer uporabe informacijske tehnologije na področju pravosodja in varnosti je schengenski informacijski sistem, obsežna zbirka podatkov, ki omogoča ustreznim organom v državah članicah izmenjavo podatkov in sodelovanje na različne načine, tudi z varnim in izredno hitrim posredovanjem evropskih nalogov za prijetje. Kot je razvidno iz stališča Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008(5), je Eurojust ključni akter v boju proti mednarodnem kriminalu na ravni EU. Njegovo usklajeno delovanje je temeljnega pomena pri obravnavi težjih kaznivih dejanj, pri katerih prihaja do vse večje uporabe tehnoloških sredstev. Število primerov, ki jih je v letu 2008 vodil Eurojust, se je tudi zahvaljujoč njegovemu inovativnemu sistemu obdelave podatkov (sistem E-POC) povzpelo na 1 000. Te primere je treba pomnožiti in jih financirati s finančnimi sredstvi EU.

9.  Videokonference

Uporaba videokonference v okviru kazenskih postopkov je v nekaterih državah članicah precej običajna, saj omogoča zbiranje dokazov s sprejemanjem izjav obdolžencev, prič ali izvedencev, tudi kadar ti niso fizično prisotni, obenem pa omogoča zagotavljanje ustrezne zaščite posameznikom, ki to potrebujejo. Z evropsko konvencijo o vzajemni pomoči v kazenskih zadevah iz leta 2000 so bila določena pravila glede zaslišanja prič, obdolžencev in izvedencev z uporabo videokonference. Doslej je konvencijo ratificiralo 24 držav članic. Evropski parlament poziva države članice, naj čim prej zaključijo postopek ratifikacije. Za sedaj še ni na voljo statističnih podatkov o praktični uporabi videokonferenc. Še vedno se namreč zdi, da ta način ni v celoti izkoriščen, eden od razlogov za to pa je pomanjkanje potrebne elektronske podpore. Podporo in finančno pomoč EU je treba zagotoviti čim prej

10.  Krepitev temeljnih pravic in postopkovnih jamstev

Tehnološki napredek je dobrodošel, če le ne ogroža temeljnih pravic. Ob upoštevanju tega je treba pri pripravi in izvajanju strategije in akcijskega načrta veliko pozornosti nameniti spoštovanju temeljnih pravic ter zlasti postopkovnih jamstev in varstva podatkov, pri čemer je treba državljanom EU omogočiti dostop do informacij, ki jih hranijo ter si jih med seboj izmenjujejo ustrezni organi, seznaniti pa jih je treba tudi z razpoložljivimi pravnimi sredstvi. Strategija e-pravosodja ne more delovati brez uskladitve postopkovnih jamstev in ustreznih varoval za varstvo podatkov v okviru kazenskopravnega sodelovanja.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0352. (2) Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in izvensodnih spisov v civilnih in trgovinskih zadevah v državah članicah (UL L 160, 30.6.2000, str. 37). (3) Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 1). (4) Parlament podpira ta projekt in upa, da bo pri njegovi vzpostavitvi upoštevana svojega stališča z dne 9. oktobra 2008 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) (P6_TA(2008)0465). (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o pobudi Kraljevine Belgije, Češke republike, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Republike Francije, Republike Italije, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Republike Avstrije, Republike Poljske, Republike Portugalske, Republike Slovenije, Republike Slovaške in Kraljevine Švedske za sprejetje Sklepa Sveta o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ (P6_TA(2008)0384).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o čezmejnih posledicah pravnega varstva odraslih oseb (2008/2123(INI))

P6_TA(2008)0638 A6-0460/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Haaške konvencije z dne 13. januarja 2000 o mednarodnem varstvu odraslih oseb,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, sprejete dne 13. decembra 2006,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o potrditvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (KOM(2008)0530),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 10. maja 2005 z naslovom: "Haaški program: Deset prednostnih nalog za naslednjih pet let. Partnerstvo za evropsko prenovo na področju svobode, varnosti in pravice" (KOM(2005)0184),

–   ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0460/2008),

A.   ker je v zgoraj navedenem sporočilu o haaškem programu Komisija kot eno izmed prednostnih nalog navedla, da je treba zajamčiti resnični evropski prostor za civilno pravosodje, še zlasti kar zadeva priznavanje in izvrševanje sodnih odločb,

B.   ker je treba pri pripravi novih zakonodajnih predlogov upoštevati dejavnosti in posvetovanja, ki so bila v tem okviru izvedena glede odločb v zvezi z družinskim premoženjem, dedovanjem in oporokami,

C.   ker je treba spodbujati tudi priznavanje in izvrševanje sodnih ali administrativnih odločb v zvezi z osebami, ki jim je potrebno nuditi varstvo,

D.   ker je treba nameniti pozornost ranljivosti oseb, ki jim je treba nuditi varstvo, ter pospešiti obravnavo prošenj za sodelovanje, posredovanje informacij ali za priznanje in izvrševanje odločb,

E.   ker so je pojavili primeri, kjer izvajanje pravnega varstva zadeva dve ali več držav članic,

F.   ker so se pojavili tudi primeri v zvezi s pravnim varstvom, ki zadevajo dve ali več držav članic ali pa zadevajo države članice in države, ki niso članice EU, zlasti zaradi tradicionalnih migracijskih tokov (nekdanje kolonije, Združene države Amerike in Kanada),

G.   ker so se pojavile težave zaradi naraščajočega pretoka med državami članicami z neto odtokom upokojencev, vključno z ranljivimi odraslimi, in državami članicami z neto dotokom upokojenih posameznikov,

H.   ker so se o potrebi po pravnem varstvu ranljivih odraslih in načelih za urejanje njegovega izvajanja sporazumele vse države članice EU v priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope št. R (99) 4 državam članicam o načelih v zvezi s pravnim varstvom nemočnih odraslih oseb, ki je bilo sprejeto dne 23. februarja 1999,

I.   ker mora biti pravno varstvo ranljivih odraslih temelj za izvajanje pravice do prostega gibanja oseb,

J.   ker obstajajo razlike med zakonodajami držav članic na področju ukrepov varstva,

K.   ker je treba upoštevati določbe Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

L.   ker lahko določbe Haaške konvencije prispevajo k vzpostavitvi območja pravice, svobode in varnosti, saj bodo olajšale priznavanje in izvrševanje odločb o stopnji varstva in določitev zakona, ki naj se uporablja, ter spodbudile sodelovanje med osrednjimi organi,

M.   ker bi bilo smiselno sprejeti posebne ustrezne ukrepe za sodelovanje med državami članicami, pri katerih bi se lahko zgledovali po orodjih iz navedene konvencije,

N.   ker bi lahko v Skupnosti oblikovali skupne obrazce, da bi se spodbujalo posredovanje informacij o odločbah glede varstva ter njihov pretok, priznavanje in izvrševanje,

O.   ker bi bilo mogoče na ravni Evropske unije oblikovati enoten obrazec za pooblastila v primeru nezmožnosti, da bi zagotovili njihovo učinkovito izvajanje v vseh državah članicah,

P.   ker bi lahko uvedli mehanizme za preprosto priznavanje, prijavo in uporabo trajnih pooblastil pravnega zastopnika v celotni Evropski uniji,

1.   pozdravlja zavezo francoskega predsedstva v zvezi s položajem ranljivih odraslih in njihovo čezmejno pravno zaščito; izreka priznanje tistim državam članicam, ki so podpisale in ratificirale haaško konvencijo, ter spodbuja tiste države članice, ki te konvencije še niso podpisale ali ratificirale, da to storijo;

2.   zahteva od Komisije, da Parlamentu, kakor hitro bodo pridobljene zadostne izkušnje z delovanjem haaške konvencije, na osnovi člena 65 Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog za okrepitev sodelovanja med državami članicami ter za izboljšanje postopkov priznavanja in izvrševanja odločb o varstvu polnoletnih oseb, izvajanja pooblastil v primeru nezmožnosti in trajnih pooblastil pravnega zastopnika, na podlagi naslednjih podrobnih priporočil;

3.   poziva Komisijo, naj spremlja izkušnje z izvajanjem haaške konvencije v državah članicah ter v ustreznem času Svetu in Evropskemu parlamentu predloži poročilo s povzetkom težav in najboljše prakse pri dejanskem izvajanju konvencije ter z morebitnimi predlogi določb Skupnosti, ki bi dopolnile ali podrobneje opredelile izvajanje haaške konvencije;

4.   poziva Komisijo, da oceni možnost pristopa Skupnosti k Haaški konvenciji; predlaga, da to postane področje okrepljenega sodelovanja med državami članicami;

5.   poziva države članice, ki še niso podpisale ali ratificirale Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, da k njej pristopijo, saj bi to okrepilo zaščito ranljivih odraslih v EU;

6.   zahteva, da Komisija financira študijo o primerjavi zakonodaj držav članic o ranljivih odraslih in zaščitnih ukrepih, s katero bi dognali, kje bi se lahko pojavili pravni pomisleki, ter o tem, kakšni ukrepi bi bili potrebni na ravni EU ali na ravni držav članic, da bi se takšni pomisleki lahko razrešili; meni,da bi morala študija prav tako obravnavati vprašanje institucionaliziranih odraslih z motnjami v duševnem razvoju glede njihovega skrbništva in njihove zmožnosti uveljavljanja svojih zakonitih pravic; poziva Komisijo, da pripravi več konferenc za pravne strokovnjake, ki so neposredno vključeni v take primere, ter da v prihodnji zakonodaji upošteva rezultate študije in mnenja strokovnjakov;

7.   poziva države članice, da zagotovijo sorazmernost zaščitnih ukrepov glede na položaj zadevnih ranljivih odraslih, da se posameznim državljanom EU ne bi odrekla pravna pravica, ko so to pravico še zmožni izvajati;

8.   poziva države članice, da sprejmejo ukrepe za zaščito ranljivih odraslih pred krajo identitete, prevarami ali drugimi oblikami kriminala prek telefona ali interneta, vključno s pravnimi ukrepi za večjo zaščito osebnih podatkov ranljivih odraslih in/ali omejitev dostopa do njih;

9.   podpira vzpostavitev varnih mehanizmov, glede katerih veljajo stroga pravila za zaščito osebnih podatkov in pravila o omejitvi dostopa, za izmenjavo najboljših praks in drugih informacij glede veljavnih zaščitnih ukrepov med državami članicami, vključno z možnostjo izmenjave informacij glede statusa zaščite ranljivega odraslega med sodnimi sistemi držav članic;

10.   opozarja Komisijo in države članice, da niso vsi ranljivi odrasli ranljivi le zaradi visoke starosti, in poziva, da se sprejmejo ukrepi za okrepitev pravne zaščite in pravic ne le ranljivih starejših odraslih, temveč tudi tistih odraslih, ki so ranljivi zaradi resnih fizičnih in/ali duševnih težav, ter da upošteva tudi njihove potrebe pri sprejemanju prihodnjih družbenih ukrepov za zagotavljanje teh zakonitih pravic;

11.   potrjuje, da priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti ter temeljne pravice državljanov;

12.   meni, da zahtevani predlog ne bo imel nobenih finančnih posledic;

13.   naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo in spremljajoča podrobna priporočila Komisiji in Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

A.  NAČELA IN CILJI PREDLOGA

1.  Spodbujanje priznavanja in izvrševanja sodnih ali administrativnih odločb v zvezi z osebami, ki jim je potrebno nuditi varstvo.

2.  Določbe, ki prispevajo k vzpostavitvi območja pravice, svobode in varnosti, saj bodo olajšale priznavanje in izvrševanje odločb o stopnji varstva ter določitev zakona, ki naj se uporablja, ter spodbudile sodelovanje med osrednjimi organi.

3.  Uvesti bi bilo treba posebne ustrezne ukrepe za sodelovanje med državami članicami, zgledujoč se po orodjih iz haaške konvencije.

4.  Skupni obrazci Skupnosti za spodbujanje posredovanja informacij o odločbah glede varstva ter njihov pretok, priznavanje in izvrševanje.

5.  Enoten obrazec Skupnosti na ravni Evropske unije za pooblastila v primeru nezmožnosti, da bi zagotovili njihovo učinkovito izvajanje v vseh državah članicah.

B.  PREDLAGANI UKREPI

1.  Zahteva od Komisije, da Parlamentu, kakor hitro bodo pridobljene zadostne izkušnje z delovanjem Haaške konvencije, na osnovi člena 65 Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog za okrepitev sodelovanja med državami članicami ter za izboljšanje postopkov priznavanja in izvrševanja odločb o varstvu polnoletnih oseb, izvajanja pooblastil v primeru nezmožnosti in trajnih pooblastil pravnega zastopnika.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o razvojnih možnostih za vzpostavitev miru in izgradnjo države v pokonfliktnih razmerah (2008/2097(INI))

P6_TA(2008)0639 A6-0445/2008

Evropski parlament,

-   ob upoštevanju Haaškega pravilnika iz leta 1907, štirih Ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih Protokolov I in II iz leta 1977,

-   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

-   ob upoštevanju vseh konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah in njihovih izbirnih protokolov,

-   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 ter njegovih dveh izbirnih protokolov,

-   ob upoštevanju Listine Združenih narodov iz leta 1945, zlasti členov 1 in 25 ter členov 39 in 41 iz naslova VII Listine,

-   ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950 in njenih protokolov,

–   ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000, ki določa razvojne cilje tisočletja kot skupno vzpostavljena merila mednarodne skupnosti za odpravo revščine,

–   ob upoštevanju resolucije 60/1 Generalne skupščine Združenih narodov z dne 24. oktobra 2005 o izidu svetovnega vrha 2005, zlasti odstavkov od 138–140 te resolucije o odgovornosti za zaščito prebivalstva pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu,

-   ob upoštevanju mirovnih posegov Združenih narodov za ohranjanje/vzpostavljanje miru v Kongu (1962), Namibiji (1988), El Salvadorju (1992), Kambodži (1992), Somaliji (1992), Jugoslaviji - Srbiji, Hrvaški, Bosni (1992–2002), na Haitiju (1994), v vzhodni Slavoniji (1995–1998), na Kosovu (1999), v Sierri Leone (1999), Vzhodnem Timorju (1999) in misij ZDA in Združenega kraljestva v Iraku (2003) ter misij NATO ISAF v Afganistanu (2001),

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega dne 23. junija 2000 v Cotonouju(1), kakor je bila nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2006 Sveta ministrov AKP–EU(2) ("Sporazum iz Cotonouja"),

-   ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije, o razvojni politiki Evropske unije: "Evropsko soglasje", podpisane dne 20. decembra 2005(3), predvsem vprašanj z različnih področij iz dela II, oddelek 3.3: demokracija, dobro upravljanje, človekove pravice, pravice otrok in avtohtonih prebivalcev, okoljska trajnost, enakost med spoloma in boj proti virusu HIV/aids,

-   ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije: Evropsko soglasje o humanitarni pomoči(4),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja(5) (instrument za razvojno sodelovanje),

–   ob upoštevanju strateškega partnerstva EU-Afrika: skupne strategije Afrika-EU, ki je bila sprejeta decembra 2007 na vrhu EU-Afrika,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) z dne 19. novembra 2007 o Zahodnem Balkanu,

–   ob upoštevanju sklepov sveta GAERC z dne 16. junija 2008 o smernicah EU o otrocih v oboroženih spopadih,

-   ob upoštevanju sklepov sveta GAERC z dne 13. novembra 2006 o spodbujanju enakosti spolov in integracije načela enakosti spolov pri kriznem upravljanju,

–   ob upoštevanju sklepov sveta GAERC z dne 21. in 22. novembra 2005 o strategiji EU za Afriko,

–   ob upoštevanju političnega okvirja Afriške unije glede obnove in razvoja po končanih sporih, ki so ga podprle države članice Afriške unije na vrhu v Banjulu 25. junija do 2. julija 2006,

–   ob upoštevanju desetih načel dobrega mednarodnega donatorstva v ranljivih državah in okoliščinah, kot jih je podprla skupina ranljivih držav pri Odboru za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC) in kot so bila sprejeta na srečanju na visoki ravni tega odbora dne 3. in 4. aprila 2007 v Parizu,

–   ob upoštevanju reforme varnostnega sektorja in upravljanje, smernice OECD/DAC,

-   ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je Evropski svet odobril dne 12. decembra 2003 v Bruslju,

-   ob upoštevanju opredelitve prehodne pravosodne ureditve iz poročila Generalnega sekretarja Združenih narodov o vladavini prava in prehodni pravosodni ureditvi v konfliktnih in pokonfliktnih družbah iz leta 2004(6),

-   ker je Evropska komisija v evropskem instrumentu za stabilnost namenila 12 milijonov EUR, da bi podprla ad-hoc sodišča in pobude za prehodno pravosodno ureditev po svetu,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2007 z naslovom "Korak k odzivu EU na primere ranljivosti - zavzemanje za trajnostni razvoj, stabilnost in mir v težkih razmerah" (KOM(2007)0643),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o odzivu Evropske unije na občutljive razmere v državah v razvoju(7),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije o preprečevanju konfliktov (KOM(2001)0211) in Programa EU za preprečevanje nasilnih konfliktov, ki ga je sprejel Evropski svet dne 15. in 16. junija 2001 v Göteborgu,

-   ob upoštevanju izjave predsedstva EU Združenim narodom o "Vladavini prava in prehodni pravosodni ureditvi v konfliktnih in pokonfliktnih družbah" z dne 6. oktobra 2004,

–   ob upoštevanju osnutka koncepta EU za podporo razoroževanju, demobilizaciji in reintegraciji, ki ga je odobril Svet Evropske unije dne 11. decembra 2006,

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. aprila 2001 z naslovom "Usklajevanje pomoči, sanacije in razvoja - ocena" (KOM(2001)0153),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o stanju odnosov EU-Afrika(8),

-   ob upoštevanju resolucije Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU št. 3937/07 ter poročila njenega političnega odbora o dobrem upravljanju, preglednosti in odgovornosti v zvezi z izkoriščanjem naravnih virov v državah AKP iz julija 2007(9),

–   ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov o ženskah, miru in varnosti (UNSCR 1325) ter o spolnem nasilju nad civilnim prebivalstvom v sporih (UNSCR 1820),

–   ob upoštevanju Osnutka skupne strategije EU-Afrika, ki je bil potrjen na 8. ministrskem srečanju EU-Afrika dne 15. maja 2007 v Bruslju,

–   ob upoštevanju členov od 177 do 181 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za zunanje zadeve (A6-0445/2008),

A.   ker v polovici vseh držav v obdobju petih let po koncu spopadov ti znova izbruhnejo in ker se ocenjuje, da 340 milijonov izjemno revnega svetovnega prebivalstva živi v ranljivih državah, nenasilje pa ne zagotavlja nujno utrjene in trajne stabilnosti,

B.   ker razvojni cilji tisočletja določajo koherentne in časovno obvezujoče cilje za dolgoročno odpravo revščine; ker bi lahko polovica najrevnejšega svetovnega prebivalstva do leta 2010 živela v državah, v katerih potekajo oziroma jim grozijo nasilni spopadi(10),

C.   ker je treba za izgradnjo stabilne in trajne države oblikovati odgovorno javno upravo, ki bo temeljila na zaslugah, brez političnega posredovanja in korupcije,

D.   ker je pregleden, odgovoren in profesionalen varnostni sektor bistven za vzpostavitev pogojev za spodbujanje miru in razvoja,

E.   ker se je treba pri reformi varnostnega sektorja osredotočiti na zagotavljanje učinkovite in zakonite javne uprave, ki bo pregledna in odgovorna civilni oblasti ter se odzivala na potrebe javnosti,

F.   ker širjenje orožja malega kalibra in lahkega orožja podžiga spopade in kriminal; ker je bila v letu 2006 tri četrtina žrtev protipehotnih min civilistov(11),

G.   ker nasilni spopadi poleg tega, da tragično vplivajo na razvoj in človekove pravice, odvračajo tuje vlagatelje in s tem precej zmanjšujejo rast, odvračajo od vlaganj v gospodarstvo in osnovne storitve (nedavno poročilo(12) kaže, da je afriško nacionalno gospodarstvo zaradi oboroženih spopadov manj uspešno za 15 %); ker lahko zdrav zasebni sektor sčasoma zagotovi podlago za stale prihodke zakonite vlade,

H.   ker je mogoče dolgotrajno stabilnost doseči le z dejavnim vključevanjem vseh zainteresiranih strani, tudi žensk in manjšin, v vzpostavljanje miru, nacionalno spravo in izgradnjo države,

I.   ker lahko komisije za resnico in spravo pomagajo družbam, da se soočijo s posledicami množične zlorabe, spodbujajo dialog med skupnostmi in nekdanjimi nasprotnimi stranmi v sporu ter prispevajo k pravici, povrnitvi škode in k oblikovanju reformnih ukrepov za zmanjšanje možnosti sporov v prihodnosti,

J.   ker institucionalni okvir, ki omogoča oblikovanje civilne družbe, izhaja iz svobode združevanja in govora ter nastanka svobodnih in zakonsko zaščitenih medijev,

K.   ker je za stabilnost in dobro delovanje države potrebna tudi močna civilna družba, ki ljudi ščiti pred zlorabo oblasti, in svobodni tisk, ki ugovarja dejanjem premočne izvršilne oblasti,

L.   ker je treba države s šibkimi razmerami spodbujati, da dovoljujejo delovanje nevladnih organizacij brez pretirano birokratskih registracijskih zakonov in postopkov, ki ovirajo razvoj resnično učinkovite civilne družbe,

M.   ker povprečno državo v razvoju na leto obišče 260 donatorjev letno, leta 2006 pa so donatorji v vse države v razvoju usmerili 70.000 transakcij in povprečna vrednost projekta je bila le 1,7 milijon USD,

N.   ker je v medsebojnem pregledu OECD/DAC o politiki razvojnega sodelovanja Evropske skupnosti navedeno, da mora EU bolj sistematično uporabljati analizo konfliktov kot del nacionalnih programov in projektov, da bi izboljšala njihovo učinkovitost ter zagotovila, da ne bi imeli negativnih posledic,

O.   ker mora Komisija v nadaljevanju v zvezi s sporočilom o odzivu EU na občutljive razmere ter sklepi Sveta in resolucijo Parlamenta leta 2009 pripraviti izvedbeni načrt, ki bo upošteval izkušnje in informacije pridobljene s pomočjo "pilotskih primerov", kot sredstvo za oceno učinkovitosti različnih instrumentov EU, da bi bili čim bolj učinkoviti na področju varnosti in razvoja,

P.   ker razen izbire šestih pilotnih držav (Burundi, Gvineja Bisao, Haiti, Sierra Leone, Vzhodni Timor in Jemen ) razprave med Komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom ter civilno družbo kot nadaljnjega postopka v zvezi z omenjenim sporočilom o odzivu EU na občutljive razmere še niso omogočile izvajanja konkretnih ukrepov na kraju samem,

Q.   ker so evropska podjetja prisotna ter imajo interese na konfliktnih območjih,

1.   podpira "odgovornost za zaščito", kot so jo potrdili Združeni narodi, da bi se državna suverenost okrepila, ne pa oslabila in poudarja, da ji morajo biti Evropska unija in njene države članice zavezane; poudarja, da bi bilo treba to odgovornost obravnavati kot sredstvo za spodbujanje človeške varnosti; poudarja, da temeljno odgovornost za preprečitev genocida, vojnih zločinov, etničnega čiščenja in zločinov proti človeštvu nosi država ter krepi odgovornost vsake vlade za zaščito svojih državljanov; vendar meni, da postane sprejetje ustreznih ukrepov skupna odgovornost širše mednarodne skupnosti, kadar vlade ne morejo ali nočejo zagotoviti takšne zaščite; ugotavlja tudi, da morajo biti ti ukrepi tako preprečevalni kot odzivni, vojaška sila pa se lahko uporabljala le kot skrajna rešitev; priznava, da gre pri tem za pomembno novo uporabo načela človeške varnosti;

2.   zahteva izvajanje izjave nekdanjega Generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana iz njegovega poročila za Generalno skupščino iz leta 2000, da suverenost pomeni odgovornost in da država nosi temeljno odgovornost za zaščito svojega naroda; kadar prebivalstvo močno trpi zaradi državljanske vojne, uporništva ali propada države, zadevna država pa tega ne želi ali ne zmore zaustaviti oziroma preprečiti, mednarodna odgovornost za zaščito prevlada nad načelom nevmešavanja;

3.   meni, da vzpostavljanje miru in izgradnja države potekata v dveh fazah: prva je faza stabilizacije, v kateri je poudarek na varnosti, javnem redu in miru ter zagotavljanju osnovnih storitev, druga faza pa zajema izgradnjo države, kjer je poudarek na upravljanju in institucijah, ki bodo zanj pristojne; pri tem je treba upoštevati, da:

4.  4 poudarja, da je treba v političnih dialogih EU s tretjimi državami in v programih razvojnega sodelovanja obravnavati glavne vzroke za nastanek konfliktov, da bi vzpostavili mehanizme za zagotavljanje zgodnjega opozarjanja na neuspešne države z opazovanjem možnih znakov ali kazalcev civilnega nasilja, kot so zgodovinske razlike, etnične in plemenske zamere, verski konflikti, neenakost in revščina; v zvezi s tem poudarja zlasti potrebo, da se dodeli nova sredstva za prilagoditev in varstvo okolja, da bi preprečili nastajanje konfliktov v povezavi s podnebjem in okoljem;

5.   poziva Komisijo, naj preprečevanje konfliktov opredeli kot pojem, ki zadeva več področij, v razvojnem sodelovanju ter vključi in institucionalizira načelo občutljivosti za konflikte in analizo konflikta v obstoječe in nove politike, strateške dokumente o državah in regijah ter vse zadevne finančne instrumente za zunanje sodelovanje;

6.   opozarja, da mir ni zgolj odsotnost vojne, da ni miru brez pravičnosti ter da s prenehanjem sovražnosti moškim in ženskam ni nujno zagotovljena varnost; opozarja tudi, da imajo ženske pomembno vlogo pri preprečevanju in reševanju sporov ter pri utrjevanju miru, ter poudarja, da je pomembno, da se zagotovi njihova pravična udeležba in celovito sodelovanje v vseh prizadevanjih za ohranitev ter spodbujanje miru in varnosti;

7.   je trdno prepričan, da je treba storiti vse za zagotovitev minimalnih standardov osnovnih storitev za prebivalstvo, prizadeto v konfliktih, zlasti dostop do hrane, čiste vode in sanitarij, zdravil, zdravstvene oskrbe (vključno z reproduktivnim zdravjem) in varnost oseb; takoj po sporu je treba dati prednost zagotovitvi osnovnih proizvodov in storitev pred vprašanji trajnosti;

8.   meni, da je treba v pokonfliktnih razmerah usklajevati dejavnosti vzpostavljanja miru, zagotavljanja človekoljubne pomoči in razvojnih dejavnosti v skladu s strateškim okvirom povezovanja nujne pomoči, rehabilitacije in razvoja ter zagotavljati skladnost med varnostjo in razvojem;

9.   meni, da je treba pri obravnavi beguncev ali notranje razseljenih oseb ter pri načrtovanju begunskih taborišč nujno upoštevati vidik spolov;

10.   poudarja, da je treba krepiti civilno-vojaško usklajevanje; meni, da mora priti v pokonfliktnih razmerah čim prej do prehoda z vojaškega na civilno varovanje, mednarodne sile pa je treba postopno dopolnjevati ter čim hitreje nadomestiti z nacionalno in regionalno civilno policijo, ki bo profesionalno usposobljena ter zagotavljala, da bo pomembna prednostna naloga enakopravno izvajanje načela pravne države in upravnih postopkov za vse skupine, vpletene v spore;

11.   poudarja potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med civilnimi in vojaškimi sestavinami razvojne pomoči, da bi tako zagotovili delovanje osnovne infrastrukture in vladnih služb brez zniževanja zahtev glede obnove, rehabilitacije in ponovnega izvajanja demokratičnih in ekonomskih procesov;

12.   poziva k spodbujanju človekovih pravic s podpiranjem usposabljanja vojske in policije na področju človekovih pravic (vključno s kampanjami za osveščanje prizadetih delov prebivalstva o človekovih in državljanskih pravicah), k usmerjanju zaposlenih v ustanovah za usposabljanje osebja na področju mednarodnih standardov za ohranjanje reda in miru ter vojaško policijo, k oblikovanju kodeksov ravnanja za varnostno osebje, razmejitvi področij odgovornosti med policijo in vojsko, oblikovanju uradov varuhov človekovih pravic in komisij za človekove pravice ter zagotavljanju usposabljanja na področju človekovih pravic za območne organe in javne uslužbence;

13.   poudarja, da je treba nujno še naprej krepiti vojaške zmogljivosti evropske varnostne in obrambne politike, da bodo lahko Evropska unija in njene države članice bolje prispevale k stabilizaciji in razvoju pokonfliktnih družb;

14.   meni, da je ključnega pomena, da se vzroki nestabilnosti in težave pokonfliktnih družb odpravijo z združitvijo civilnih in vojaških ukrepov; poudarja, da brez varnostnih zagotovil mirovnih sil na terenu v splošnem ni mogoče izpolniti bistvenega pogoja za stabilnost družb, prizadetih v konfliktu (tj. varnosti posameznikov in njihovega premoženja);

15.   poudarja pomen reforme varnostnega sektorja ter postopkov razorožitve, demobilizacije in ponovne vključitve kot ključnih dejavnikov za zagotavljanje dolgotrajnega miru in trajnostnega razvoja; poziva Svet in Komisijo, naj na kraju samem pospešita izvajanje okvira politike EU za reformo varnostnega sektorja in koncepta EU za podporo razorožitvi, demobilizaciji in ponovni vključitvi, da bi povečali pomen, skladnost in učinkovitost dejavnosti EU na teh področjih; poziva k povečanju sredstev Skupnosti za reformo varnostnega sektorja in postopke razorožitve, demobilizacije in ponovne vključitve s posebnim poudarkom na tistih državah, kjer je EU že razporedila svoje misije evropske varnostne in obrambne politike; poziva, naj se vsa sredstva, ki jih Skupnost nameni dejavnostim za reformo varnostnega sektorja in postopke razorožitve, demobilizacije in ponovne vključitve, katerih namen je podpora operacijam evropske varnostne in obrambne politike v konfliktnih ali pokonfliktnih razmerah, čim hitreje upoštevajo pri načrtovanju korakov operacij, zlasti v fazi ugotavljanja dejstev ali v obdobju oblikovanja konceptov kriznega upravljanja/ koncepta operacij;

16.   poudarja, da je lahko reforma varnostnega sektorja učinkovito orodje za okrepitev diplomacije in obrambe ter obenem zmanjšanje dolgoročnega ogrožanja varnosti s pomočjo izgradnje stabilnih, uspešnih in mirnih družb; reforma varnostnega sektorja mora zajemati ponovno ustanovitev ali reformo institucij ter ključnih ministrskih položajev, ki izvajajo in zagotavljajo nadzor za varnost in zaščito države gostiteljice in njenih prebivalcev;

17.   poziva EU, naj pri izvajanju pokonfliktnih reform varnostnega sektorja vključi vidik spola, tako da bo zagotovila usposabljanje s področja enakosti spolov ter strokovno znanje na področju ustave, volitev, policije in sodstva;

18.   meni, da morajo nekdanji vojaški voditelji popolnoma opustiti nasilje, preden se jih vključi v uradne institucionalne strukture, ki spodbujajo delitev oblasti, pri tem pa zagotavljati, da se bodo javne in vse zadevne interesne skupine dejavno obveščale in vključile v vse razprave o delitvi oblasti;

19.   poudarja, da je treba v pogajanja o mirovnih sporazumih in njihovo izvajanje vključiti vidik spolov s tem, da bi se spodbujala ustavna zaščita pravic žensk;

20.   ker je večina žrtev v sporih ubitih z osebnim in lahkim orožjem (SALW), poziva Svet in Komisijo, naj nujno ukrepata na podlagi sklepa Evropskega sodišča z dne 20. maja 2008 o pristojnosti Skupnosti v boju proti širjenju orožja malega kalibra in lahkega orožja(13) s spodbujanjem izvajanja evropske strategije za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovanju z orožjem malega kalibra in lahkim orožjem ter s pripadajočim strelivom, ter s pospešenim načrtovanjem sredstev ES, in sicer iz evropskega razvojnega sklada in instrumenta za stabilnost, ki se bodo porabila za programe na področju osebnega in lahkega orožja na mestu samem; poziva večstranske in regionalne finančne institucije, naj po potrebi sprejmejo ukrepe, da bi ustanovile programe na področju osebnega in lahkega orožja v okviru prizadevanj za sanacijo in obnovo pokonfliktnih območij ter prizadevanj za utrditev vprašanja vodenja, okrepitev zakonodaje in izboljšanje izvedbene usposobljenosti organov pregona v zvezi z osebnim in lahkim orožjem; poziva Svet in Komisijo, naj še naprej spodbujata oblikovanje mednarodnega, pravno zavezujočega sporazuma o trgovini z orožjem v vseh dvostranskih in večstranskih odnosih;

21.   meni, da mora biti prostovoljno vračanje beguncev in notranje razseljenih oseb pomembna prednostna naloga, pri čemer jim je treba zagotoviti varno preživetje, zlasti z zagotavljanjem učinkovitih zdravstvenih in izobraževalnih storitev (vključno z bojem proti nepismenosti žensk) ter zaposlitvenih možnosti, potekati pa mora prek medskupinskega dialoga, vzgoje za mir, mednarodnega spremstva, zmanjševanja predsodkov in vzgoje za osveščanje o raznolikosti, vključevanja nekdanjih borcev, procesov za obravnavo ozemeljskih zahtev in zdravljenja travm; če je njihov etnični ali verski profil ustrezen, meni, da bi bilo treba notranje razseljene osebe porazdeliti po vsej državi in jih ponovno naseliti v njihove vasi ali mesta, ne pa zbirati v velikih skupinah, kar lahko privede do izbruha konfliktov in nasilja;

22.   vztraja, da morajo ženske po prenehanju sporov zaključiti ali nadaljevati izobraževanje in usposabljanje; zato meni, da je treba pri obnovi države dejavno spodbujati ponovno vzpostavitev poučevanja;

23.   odločno poudarja, da se je treba posvetovati z lokalnimi ženskimi organizacijami in mednarodnimi mrežami žensk za mir ter jih podpirati; priporoča, da se jim zagotovi politično in finančno podporo, usposabljanje, oblikovanje zmogljivosti in tehnično pomoč, vključno v zvezi s pogajanji o miru in nenasilnem reševanju sporov;

24.   meni, da imajo države članice moralno obveznost, da nudijo zatočišče beguncem, ki bežijo s konfliktnih območij; meni, da je to obveznost mogoče izpolniti le na osnovi delitve bremena med državami članicami; nadalje meni, da morajo države članice dejavno pomagati beguncem, ki se želijo po koncu nasilnih konfliktov vrniti v svoje izvorne države;

25.   potrjuje, da so bistvenega pomena pravične migracijske politike v odnosu do držav v razvoju; opozarja, da je migracije mogoče spremeniti v pozitivno silo v procesu razvoja, zlasti z nakazili, ki jih pošiljajo v EU živeči migranti, z omejevanjem bega možganov, lajšanjem povratne migracije in preprečevanjem trgovine z ljudmi;

26.   poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje združevanja družin in reintegracije otrok, ki so žrtve oboroženih spopadov ter za zagotovitev dostopa do izobraževalnih programov, poklicnega usposabljanja in psihološke pomoči, pri tem pa upoštevati posebne potrebe deklet;

27.   poziva k učinkovitemu izvajanju predloga Komisije za razorožitev, demobilizacijo in ponovno vključitev nekdanjih borcev, vključno s ponovnim vključevanjem borcev v civilno družbo z zagotavljanjem hrane, šotorov, odej, zdravniške podpore in civilnih oblačil, prevozom nekdanjih vojakov v njihovo skupnost ali kamor želijo, podpiranjem upokojitvenih programov za politične ali vojaške uradnike, ponovno namestitvijo nekdanjih vojakov in sistemov podpore za plače, državljansko vzgojo za nekdanje vojake in programi za psihološko reintegracijo nekdanjih borcev, pri čemer bodo dodatna sredstva dodeljena programom zaposlovanja in ustvarjanja delovnih mest;

28.   poudarja, da bi morali programi za razorožitev, demobilizacijo in reintegracijo vsebovati posebne določbe o nekdanjih borkah;

29.   poudarja, da je boj proti pojavu otrok vojakov ter novačenju deklet v vojsko, kjer so žrtve spolnega zlorabljanja, povezan z bojem za izboljšanje vsakdanjega življenja žensk, ki živijo na območjih, na katerih potekata utrjevanje miru in obnova države v pokonfliktnih razmerah;

30.   meni, da bi morali biti cilj razorožitve, demobilizacije in ponovne vključitve tudi socialni in gospodarski razvoj, pa tudi zagotovitev programov finančne pomoči za izpolnjevanje takojšnjih potreb;

31.   meni, da je lokalno lastništvo procesa utrjevanja miru bistveno za zagotovitev dolgotrajne stabilnosti;

32.   meni, da bi morali mednarodni donatorji pri oblikovanju politike obnove za stabilnost in demokracijo upoštevati regionalne in lokalne okoliščine ter izhajati iz izkušenj, ki so jih pridobili pri spodbujanju ekonomskega razvoja v pokonfliktnih družbah;

33.   poudarja, da mora ustrezna strategija doseganja sprave upoštevati vlogo žensk v procesih vzpostavljanja miru; poudarja, da je treba v programih za doseganje sprave upoštevati posebne okoliščine otrok, prizadetih zaradi oboroženih konfliktov;

34.   verjame, da je zakonitost države možno vzpostaviti le z dobrim in učinkovitim upravljanjem; poudarja, da morajo biti institucije, volilni postopki, registriranje volivcev in volilni imeniki, identifikacija volivcev in antikorupcijski mehanizmi čim bolj pregledni in zanesljivi, saj so predpogoj za varstvo pravne države, človekovih pravic in demokratičnih institucij ter za dostojanstvo prebivalstva, pa tudi za gospodarski razvoj, vlaganja in trgovino;

35.   meni, da so dejavniki, kot so pravna država, zdrava valuta, svoboden trg, učinkovita in pristojna državna uprava, neodvisno sodstvo, zakonodajna in izvršilna oblast brez korupcije, sistem, ki posameznikom in skupnosti zagotavlja, da lahko z industrijo in s pobudami resnično povečajo bogastvo svojega naroda;

36.   poziva k oblikovanju odborov za naložbe "vse na enem mestu" za pospeševanje prednostnih sektorjev, ki lahko pritegnejo neposredne tuje naložbe, ustvarijo delovna mesta zunaj tradicionalnih kmetijskih sektorjev s spodbujanjem razvoja liberalnih naložbenih pravil in brezcarinskih industrijskih con;

37.   poziva Komisijo, naj oblikuje deregulacijsko enoto, ki bo lahko državam po koncu konfliktov svetovala, kako oblikovati njihovo gospodarsko infrastrukturo, da bi odpravile upravne preglede, ki preprečujejo ali zaustavljajo nastajanje malih podjetij, odpiranje bančnih računov ter registracijo zemlje in podjetij; zaviranje uporabe tveganega kapitala, kjer je to možno, in davčne olajšave za oblikovanje podjetij je treba uporabiti zlasti prek programov za proračunsko pomoč;

38.   meni, da je vključitev žensk v gospodarske dejavnosti v pokonfliktnih družbah bistvenega pomena za podporo njihove družbeno-gospodarske krepitve moči in podjetniške zmožnosti, ter poudarja pozitivno vlogo, ki jo imajo mikrokrediti;

39.   je trdno prepričan, da je možno lokalno lastništvo razvojnega sodelovanja EU okrepiti z udeležbo nacionalnih parlamentov, tudi z medsebojnim sodelovanjem in izgradnjo zmogljivosti med Evropskim parlamentom in parlamenti partnerskih držav, pa tudi s podpornimi sistemi informacijske in komunikacijske tehnologije, tehnološkimi zmogljivostmi za oblikovanje najsodobnejših volilnih seznamov, izdajo osebnih izkaznic, ko dokumenti o prijavi rojstva ali drugi dokumenti za dokazilo državljanstva niso razpoložljivi;

40.   poudarja, da je treba pomagati lokalnim organom z zagotavljanjem ustreznega usposabljanja in izmenjavo izkušenj; v zvezi s tem opozarja na zavezanost Parlamenta načelom in praksam parlamentarne demokracije;

41.   poudarja, da je treba v pokonfliktnih državah s posebnimi programi in s kvotami na vseh ravneh podpirati udeležbo žensk na volitvah;

42.   poudarja, pomen neodvisnega nadziranja preglednosti in odgovornosti pri uporabi virov, ki ima lahko pomembno vlogo v pokonfliktnih razmerah, če se ti ponovno naložijo v izgradnjo države; poudarja tudi, da se je pomembno boriti proti vsem oblikam tratenja virov, goljufijam in korupciji z ustreznimi protikorupcijskimi mehanizmi ob budni podpori civilne družbe;

43.   poudarja, da je treba nadaljevati izvajanje Konvencije Združenih narodov proti korupciji, da bi preprečili, da bi se z nezakonitimi finančnimi viri podžigalo konflikt in ogrožalo stabilizacijo pokonfliktnih razmer, saj zaradi korupcije institucije postanejo neučinkovite, socialna marginalizacija večja, proces odločanja izkrivljen, zagotavljanje osnovnih storitev pa ovirano;

44.   poudarja, da je podpiranje lokalnih skupnosti, družin, organizacij civilne družbe, vključno z ženskimi organizacijami, mikrokreditnih organizacij in lokalnih mrež predpogoj za uspešno razvojno politiko; zato poziva Komisijo in države članice, naj politično in finančno podpirajo lokalne borce za mir in človekove pravice, tudi v kriznih razmerah, zlasti prek instrumenta EU za stabilnost ter njegovo komponento za odziv na krizne razmere;

45.   poudarja, da je treba v pokonfliktnih razmerah zemljiške pravice in zakonsko ureditev zemljiškega lastništva urejati v skladu z mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah, da bi preprečili, da bi si vlada, zasebna podjetja ali vodilne elite nezakonito prilastile zemljo, pogosto na račun najrevnejših in najranljivejših, vključno s povratniki ter notranje razseljenimi osebami; poudarja tudi, da je treba okrepiti sodišča, da bodo lahko bolje izvrševala pravo lastninskih razmerij in gospodarsko pravo, zlasti v državah, kjer imajo ženske manjši pravni status ali nimajo zagotovljenih lastninskih pravic;

46.   ponovno poudarja svojo zavezanost varovanju pravic žensk in otrok v pokonfliktnih razmerah s končnim ciljem sprejetja potrebnih ukrepov za povečevanje vpliva in moči žensk, kar je nujen pogoj za doseganje trajnega miru in stabilnosti;

47.   meni, da številne države v razvoju razpolagajo z osnovnimi naravnimi viri, ki omogočajo razvoj, vendar lahko slabo upravljanje in korupcija, povezana z naravnimi viri, kot so nafta, voda, les in diamanti, te države pahneta nazaj v spore; obsoja vpletenost različnih (lokalnih, regionalnih, mednarodnih in nadnacionalnih) akterjev v zlorabo in izkoriščanje teh virov; odločno poziva države članice, naj spodbujajo dobro upravljanje vseh naravnih virov ter ukrepajo proti izkoriščanju naravnih virov in trgovanju z njimi, zlasti, če to prispeva k izbruhu, zaostritvi ali nadaljevanju oboroženih konfliktov;

48.   priznava napredek, ki je bil dosežen v okviru procesa Kimberley ter pobude za preglednost v ekstraktivni industriji in sheme izdajanja dovoljenj za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov, ter poziva k okrepitvi in učinkovitejšemu izvajanju tega procesa;

49.   ponovno poudarja sklepe dokumenta o podnebnih spremembah in mednarodni varnosti, ki ga je dne 14. marca 2008 Evropskemu svetu predložil Visoki predstavnik EU in Evropske komisije(14) ter ki vsebuje opozorilo, da utegnejo podnebne spremembe preobremeniti države in regije sveta, ki so že zdaj krhke in nagnjene h konfliktom, kar bi povzročilo nove tokove priseljevanja in povečalo varnostna tveganja za EU; poziva Komisijo k upoštevanju razmisleka o podnebnih spremembah pri svojih prizadevanjih za vzpostavitev miru;

50.   meni, da je treba za žrtve nujno zagotoviti pravičnost in da lahko nacionalna sodišča, če obstaja delujoč neodvisen in nepristranski sodni sistem, bolje zagotovijo lastništvo nacionalnih sodnih postopkov in kaznovanje storilcev kot pa mednarodna sodišča za zločine; zato predlaga, da se v pokonfliktnih razmerah preuči možnost, da bi se zabeležile kršitve človekovih pravic, zagrešene med konfliktom;

51.   poziva k okrepitvi pravosodnih sistemov z usposabljanjem sodnikov, državnih tožilcev, konferencami o reformi sodstva, neodvisnimi sistemi imenovanja sodnikov, ustreznim plačilom za sodno osebje, zagotavljanjem opreme za sodišča, boljšim upravljanjem sodišč, vodenjem evidenc, upravljanjem proračuna in osebja ter nabavo sodobne tehnologije, vključno z računalniki za sledenje primerom;

52.   poziva, da se ranljivim skupinam, etničnim manjšinam, kmetom brez zemlje in drugim marginaliziranim skupinam nudi pravna pomoč ter laično usposabljanje na pravnem področju, da bi povečali dostop do sodnega sistema, ki ga zagotavljajo izkušene nevladne organizacije;

53.   meni, da je izrednega pomena, da se konča nekaznovanje nasilnih kaznivih dejanj na podlagi spola, da se ta kazniva dejanja, kjer je mogoče, izvzamejo iz določb o pomilostitvi in da se zagotovi, da bodo imele vse žrtve spolnega nasilja, zlasti ženske in mlada dekleta, enakopravno pravno zaščito in enak dostop do sodnega varstva; glede na neenakopravne razmere žensk in otrok v številnih družbah pri dostopanju do sodstva meni, da bi bilo treba po potrebi sprejeti posebne ureditve;

54.   poudarja pomen, ki ga ima za ženske, žrtve spolnega nasilja, možnost dostopa do celovitih zdravstvenih storitev s področja spolnosti in reproduktivnega zdravja ter do programov osveščanja, ki jim bodo pomagali pri premagovanju stigem, s katerimi se srečujejo;

55.   pozdravlja sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1820, zlasti njeno navedbo, da spolno nasilje ogroža mednarodni mir in varnost;

56.   poudarja, da je treba v pokonfliktnih razmerah upoštevati posebne potrebe otrok, posebno deklet, zlasti kar zadeva izobraževanje;

57.   pozdravlja sodelovanje med Evropsko unijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem; poudarja, da je podpora EU bistvena za okrepitev mandata tega sodišča; meni, da morajo vse države nujno podpisati in ratificirati Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, da bo delovanje tega sodišča učinkovitejše ter bolj usklajeno in dosledno; poziva EU in države Afriške unije, naj v vseh konfliktnih razmerah nemudoma dosledno izvršujejo zaporne naloge Mednarodnega kazenskega sodišča;

58.   poziva države članice, naj se še naprej borijo proti nekaznovanju, saj je to najučinkovitejši način preprečevanja kršitev človekovih pravic, med drugim s podpiranjem delovanja mednarodnih sodišč;

59.  59 poudarja, je trajni mir v mnogih pogledih odvisen od vključevanja lokalnih akterjev in lokalno lastništvo mirovnega procesa, ki je legitimen in uspešen le pod pogojem, da so vanj enakopravno vključene ženske s svojo pomembno družbeno vlogo, s svojo odločilno vlogo pri proizvodnji hrane ter pri skrbi za družino zlasti v državah v razvoju; glede na to, da je 80 % beguncev žensk in otrok, poziva, da je treba ženske posebej podpirati in jim priznati ključno vlogo pri uveljavljanju miru in stabilnosti, ter poudarja, da ima mednarodna skupnost s podpiranjem mrež civilne družbe, ki povezujejo lokalne, državne in mednarodne pobude, temeljno vlogo v mirovnem procesu;

60.   poziva k ustanovitvi stalnih mirovnih komisij, ki jih bodo sestavljali vplivni člani vseh nasprotnih strani, da bi predhodno preprečili izbruh velikega nasilja;

61.   meni, da je mogoče ustrezne organizacije civilne družbe uporabiti kot pospeševalce dialoga med stranmi v sporu, če se ga poveže z usposabljanjem na področju nenasilnega reševanja sporov in vzgoje za mir; podpira ustvarjanje priložnosti za dialog s pripravo nacionalnih konferenc, okroglih miz med nasprotnimi stanmi, kontaktnih srečanj med malimi skupinami na lokalni ravni, z usposabljanjem lokalnih nevladnih organizacij, starešin v skupnosti in vodij tradicionalnih institucij za posredovanje;

62.   poziva države članice, naj pri prizadevanju za razvojne projekte najprej imenujejo glavnega partnerja, ki je eden od njih in bo racionaliziral mehanizme poročanja (čeprav bi sredstva prišla iz druge držav članice), da bi dosegli usklajenost in skladnost med donatorji, vključno z oblikovanjem računovodskih standardov za zahteve o razkritju v odnosu do nacionalnih parlamentov, lokalnih oblasti in mednarodnih organizacij;

63.   meni, da je treba spodbujati večjo udeležbo in prisotnost žensk v medijih ter na vseh javnih forumih, kjer lahko izrazijo svoje mnenje;

64.   opozarja, da je prijava rojstva temeljna človekova in državljanska pravica; poudarja da je prijava rojstev zelo pomembna, zlasti v času in po koncu oboroženih sporov, saj prispeva k zaščiti otrok pred kršenjem pravic, zato jo je treba obravnavati kot temeljni razvojni problem;

65.   poudarja, da je treba v celotnem postopku načrtovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja razvojnih programov uporabiti pristop, ki bo dovzeten za konflikte, da bi kar se da povečali njihov pozitiven in kar se da zmanjšali njihov negativen vpliv na potek konflikta; poudarja, da je pomembno sistematično analizirati konflikt in razumeti njegove bistvene dejavnike; meni, da je uvedba meril uspešnosti koristno orodje za oceno učinka ukrepov za razvojno sodelovanje;

66.   poziva sosednje države v katerih potekajo konflikti, naj skupaj z mednarodno skupnostjo dejavno sodelujejo pri načrtu za pokonfliktni razvoj in sanacijo;

67.   poziva Svet in Komisijo, da sprejmeta regionalen pristop k reševanju razmer v posameznih državah;

68.   poudarja, da namerava še naprej dejavno sodelovati pri dejavnostih, ki jih organizira Komisija kot nadaljnji postopek v zvezi z omenjenim sporočilom o odzivu EU na občutljive razmere; opozarja Svet in Komisijo, da morajo tem dejavnostim, ki ne potekajo dovolj hitro, sedaj hitro slediti konkretni ukrepi, ki jih je treba izvajati na kraju samem na temeljnih področjih, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ter poziva Komisijo, naj ga v celoti obvešča o sprejetih nadaljnjih ukrepih, zlasti v zvezi z uporabo teh ugotovitev za ugotavljanje in oblikovanje prihodnjih ukrepov;

69.   meni, da mora biti član vseh delegacij ES v tretjih državah v nujno oseba, pristojna za politiko na področju spolov z ustreznim mandatom, strokovnim znanjem in sredstvi;

70.   poudarja, da mora prebivalstvo v ranljivih državah zaznati pozitivno izboljšanje svojega položaja in razmer v državi, zato Svet in Komisijo poziva, naj ne zanemarita prepoznavnosti izvajanjih ukrepov na kraju samem;

71.   podpira program EU za preprečevanje nasilnih sporov ter varnostne in razvojne ukrepe iz akcijskega načrta EU za leto 2009 ter poziva Komisijo, naj se najbolj osredotoči na ukrepe, povezane z vzpostavljanjem miru;

72.   poudarja pomen razvijanja zmogljivosti osebja ES za oblikovanje programov ob upoštevanju občutljivosti za konflikte, s posebnim usmerjanjem, zlasti s pripravo kratkega prilagojenega vodnika o občutljivosti za konflikte za ustrezno osebje, ki bo temeljil na sistemih za ocenjevanje vpliva miru in konfliktov ter svežnju sredstev o občutljivosti za konflikte;

73.   meni, da morajo biti posredovanja pravočasna, prožna in predvidljiva, da bi se učinkovito spoprijeli z izzivom pokonfliktnega prehoda;

74.   poudarja, da je treba v vse misije EU (vključno s posredniškimi in pogajalskimi skupinami ter policijskimi in mirovnimi silami) vključiti svetovalce na področju enakosti med spoloma, usposabljanje za vključevanje načela enakosti med spoloma in najmanj 40 % žensk na vseh ravneh, tudi na najvišjih;

75.   poziva Komisijo, naj izvede raziskavo o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje misije EU;

76.   poudarja, da je treba vidik spola kot pomemben element vključiti v mirovne raziskave, v preprečevanje in reševanje konfliktov, mirovne operacije ter sanacijo in obnovo po konfliktih, v finančne instrumente, strateške dokumente o državah in regijah ter v načrtovanje vseh zunanjih posredovanj;

77.   podpira urad posebnih predstavnikov EU kot glavno orodje EU za pomoč pri mediaciji političnih sporov in krepitvi trajne politične stabilnosti v pokonfliktnih družbah;

78.   spodbuja EU k oblikovanju najboljših praks glede vprašanj, ki zahtevajo tesno sodelovanje političnih, vojaških, humanitarnih in razvojnih akterjev na področju preprečevanja konfliktov, mediacije, ohranjanja miru, spoštovanja človekovih pravic, vladavine prava, humanitarne pomoči ter dolgoročne obnove in razvoja;

79.   poziva k pripravi akcijskega načrta EU za izvajanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 ter naroča Komisiji, naj partnerske države in države članice EU pozove k razvoju nacionalnih akcijskih načrtov; predlaga pregled smernic EU za zaščito človekovih pravic in misij Evropske varnostne in obrambne politike, da se zagotoviti dosledno spoštovanje resolucij Varnostnega sveta 1325 in 1820;

80.   poudarja, da je Komisija obvezana podpirati prizadevanja partnerskih držav pri razvoju zmogljivosti za demokratično odgovornost znotraj posamezne države (parlamentarni nadzor in zmogljivosti revizije), kadar Skupnost ponuja proračunsko podporo; poziva Komisijo, naj to obvezo izpolnjuje odločneje in dosledneje; poudarja, da so pooblaščeni organi parlamentarnega nadzora in revizijske institucije bistveni dejavnik za doseganje trajnostnega vpliva proračunske pomoči EU; poziva k oblikovanju mehanizmov civilne družbe za spremljanje in nadzor, da bo lahko nadzorovala uporabo in vpliv proračunske pomoči EU;

81.   poziva investicijske banke, tudi Evropsko investicijsko banko, naj zagotovijo, da so njihova posojila in naložbe na pokonfliktnih območjih, zlasti v državah, bogatih z viri, skladni s standardi o človekovih pravicah in okoljskimi standardi ter da ne spodbujajo napetosti;

82.   odobrava delo na novo ustanovljene mirovne komisije Združenih narodov ter opozarja, da je treba pri vprašanjih v zvezi s pomočjo sodelovati z mednarodnimi partnerji, zlasti z Združenimi narodi; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo imel sistem Združenih narodov zadostna sredstva in da bo odgovoren za podporo, ki jo zagotavlja postopkom v državah, v katero je vključena komisija Združenih narodov za utrjevanje miru in drugi organi EU;

83.   poudarja, da je razvojna pomoč nadvse pomemben element za utrjevanje miru in preprečevanje konfliktov v ranljivih državah, vendar ta pomoč ter pomoč za reševanje sporov ne bi smeli vsebovati vojaških sredstev ali delov;

84.   priporoča uveljavljanje kodeksa ravnanja za osebje Združenih narodov na pokonfliktnih območjih in poziva k ničelni strpnosti do spolnega nasilja, ki bi ga povzročili mirovniki ali osebje nevladnih organizacij;

85.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav kandidatk, Generalnemu sekretarju Združenih narodov, komisiji Združenih narodov za utrjevanje miru, komisiji in izvršnemu svetu Afriške unije, panafriškemu parlamentu in Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (2) UL L 247, 9.9.2006, str. 22. (3) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (4) UL C 25, 30.1.2008, str. 1. (5) UL L 378, 27.12.2006, str. 41. (6) (S/2004/616). (7) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 460. (8) UL C 263 E, 16.10.2008, str. 633. (9) UL C 254, 26.10.2007, str. 17. (10) Department for International Development calculations based on World Bank estimates in Global Economic Prospects 2006: Economic implications of Remittances and Migration, World Bank, Washington, 14. november 2005. (11) Landmine Monitor Report 2007: Toward a Mine-Free World. (12) Safer World, Oxfam, IANSA poročilo iz oktobra 2007 – Africa's Missing Billions. (13) Zadeva C-91/05, Komisija proti Svetu. (14) S113/08.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o razmerah v Zimbabveju

P6_TA(2008)0640 RC-B6-0628/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Zimbabveju, nazadnje tiste z dne 10. julija 2008 o razmerah v Zimbabveju(1),

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/135/SZVP z dne 18. februarja 2008 o podaljšanju omejitvenih ukrepov proti Zimbabveju(2), ki je obnovil, do 20. februarja 2009, omejitvene ukrepe proti Zimbabveju, ki jih nalaga Skupno stališče 2004/161/SZVP z dne 19. februarja 2004(3), Uredbe Komisije (ES) št. 1226/2008 z dne 8. decembra 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 314/2004 o nekaterih omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju(4) in Sklepov Evropskega sveta iz 11. in 12. decembra 2008 o Zimbabveju, v katerih je izražena resna zaskrbljenost v zvezi s poslabšanjem humanitarnih razmer v Zimbabveju,

–   ob upoštevanju resolucije Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o razmerah v Zimbabveju, sprejete na zasedanju dne 28. novembra 2008,

–   ob upoštevanju poročila vseafriške misije za spremljanje parlamentarnih volitev o usklajenih volitvah v Republiki Zimbabve, ki so potekale 29. marca 2008,

–   ob upoštevanju resolucije o Zimbabveju, sprejete na 11. vrhunskem srečanju Afriške unije, ki je potekalo v Šarm el Šejku od 30. junija do 1. julija 2008,

–   ob upoštevanju dogovora med Zimbabvejsko afriško nacionalno unijo – Patriotsko fronto (ZANU-PF) in obema vejama Gibanja za demokratične spremembe (MDC) z dne 15. septembra 2008 o reševanju težav, s katerimi se spopada Zimbabve,

–   ob upoštevanju pogodbe o Skupnosti za južnoafriški razvoj (SADC) in njenih protokolov, vključno z volilnim protokolom skupnosti,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker se Zimbabve sooča z veliko humanitarno krizo, saj se 5,1 milijona ljudi, kar je skoraj polovica prebivalstva, spopada z lakoto, medtem ko je zaradi izbruha kolere, ki je bil posledica zloma osnovne preskrbe z vodo in sanitarnih storitev, umrlo najmanj 783 ljudi in se okužilo več kot 16 400 ljudi, več kot 300 000 ljudi, ki je resno oslabljenih zaradi pomanjkanja hrane, pa je zaradi epidemije v nevarnosti,

B.   ker so zimbabvejske oblasti jasno izrazile, da ne morejo končati humanitarne krize in ne bodo končale nasilnega zatiranja svojih nasprotnikov; ker je jasna povezava med humanitarno katastrofo in krizo upravljanja, ki jo je povzročila nesposobnost Roberta Mugabeja, da izvede poštene in verodostojne volitve ter da spoštuje politični sporazum z dne 15. septembra 2008 o načelu oblikovanja vlade narodne enotnosti za končanje krize, ki je bil dosežen kljub poskusom posredovanja južnoafriškega predsednika Thaboja Mbekija,

C.   ker se ocenjuje, da znaša inflacija nekaj milijard odstotkov in je najvišja na svetu, medtem ko 80 odstotkov prebivalstva živi z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan in nima dostopa do osnovnih potrebščin, kot sta hrana in voda,

D.   ker je po podatkih mednarodne organizacije Zdravniki brez meja najmanj 1,4 milijona ljudi v nevarnosti, da se okuži s kolero, če izbruh ne bo zajezen z odpravo izvornih vzrokov; ker se izbruh širi v Južno Afriko in Bocvano,

E.   ker je kombinacija gospodarske, politične in socialne krize prizadela zlasti ženske in deklice, saj imajo nalogo, da doma skrbijo za bolne, in so še posebej v nevarnosti za okužbo s kolero,

F.   ker je pričakovana življenjska doba v zadnjem desetletju v Zimbabveju padla s 60 let za oba spola na 37 let za moške in 34 let za ženske, ker v Zimbabveju 1,7 milijona ljudi živi z virusom HIV,

G.   ker je v Zimbabveju poleg politične krize in zdravstvenega izrednega stanja tudi vse hujša kriza človekovih pravic, v zvezi s katero so se nazadnje zvrstile številne ugrabitve zagovornikov človekovih pravic (izginotje Jestine Mukoko je del vzorca nadlegovanja in ustrahovanja zagovornikov človekovih pravic, ki jih izvajajo osebe, za katere se sumi, da delujejo v imenu zimbabvejskih oblasti),

H.   ker po podatkih Unicefa dela le približno 40 odstotkov učiteljev v državi, k pouku pa hodi le tretjina učencev; ker učitelji, tako kot zdravniki in medicinske sestre, občasno stavkajo in jih policija nasilno zatira pri izvrševanju njihove pravice do mirnih demonstracij,

I.   ker je bil nekdanjemu Generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Ananu, nekdanjemu predsedniku ZDA Jimmyju Carterju in zagovornici pravic žensk in otrok Graçi Machel preprečen vstop v Zimbabve,

J.   ker so Roberta Mugabeja številni afriški voditelji, vključno z nadškofom Desmondom Tutujem, bocvanskim predsednikom Ianom Khamo in kenijskim predsednikom vlade Railo Odingo pozvali, naj odstopi,

K.   ker je dne 8. decembra 2008, ob praznovanju 60. obletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah francoski predsednik Sarkozy v imenu EU pozval Roberta Mugabeja, naj odstopi, ter izjavil, da ima svoje prebivalstvo za talce in da ima zimbabvejsko prebivalstvo pravico do svobode, varnosti in spoštovanja,

L.   ker se Zimbabve približuje izpolnjevanju meril za sklicevanje na deklaracijo, ki je bila potrjena na vrhu Združenih narodov septembra leta 2005, in sicer, da obstaja mednarodna odgovornost za zaščito ljudstev, ki so žrtev kaznivih dejanj zoper človečnost,

1.   izraža svojo globoko skrb za katastrofalne humanitarne razmere v Zimbabveju, epidemijo kolere, lakote in popolne zavrnitve Mugabejevega režima, da bi se pozitivno odzval na krizo; poziva Svet in Komisijo, naj poudarita svojo zavezo prebivalcem Zimbabveja s programom znatne dolgoročne humanitarne pomoči;

2.   ugotavlja, da je Evropska unija nedavno sprostila 10 milijonov evrov vredno pomoč in poziva zimbabvejske oblasti, naj odpravijo vse omejitve za agencije za človekoljubno pomoč ter zagotovijo dostavo humanitarne pomoči v skladu z načeli človekoljubnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti;

3.   podpira prizadevanja zgoraj navedene delegacije, da omilijo zimbabvejsko humanitarno krizo; meni, da je nesprejemljivo, da jim je Mugabejev režim zavrnil prošnjo za izdajo vstopne vize, saj da so želeli izkoristiti svoj vpliv za povečanje takojšnje in dolgoročne pomoči državi, da bi tako končalo veliko trpljenje zimbabvejskega ljudstva;

4.   ostro obsoja nenehno nasilje, ki ga Mugabejev režim izvaja nad člani in simpatizerji gibanja MDC; je ogorčen nad nedavnim valom ugrabitev zagovornikov človekovih pravic in poziva k takojšnji izpustitvi Jestine Mukoko, direktorice nevladne organizacije Zimbabwe peace project (ZPP), Zacharia Nkoma, brata vodilnega odvetnika za človekove pravice Harrisona Nkoma, Brodericka Takawira, pokrajinskega koordinatorja organizacije ZPP, Pascala Gonza, voznika pri ZPP, in številnih članov gibanja MDC in aktivistov civilne družbe ter poziva h kaznovanju ugrabiteljev;

5.   pozdravlja nedavno razširitev seznama Unije oseb iz Mugabejevega režima, ki jim je prepovedan vstop v EU, ter poziva, naj se dodajo še imena ključnih Mugabejevih simpatizerjev, vključno s Florencem Chitaurojem, nekdanjem ministrom stranke ZANU PF, ki sedaj očitno živi v Londonu, ne želi obsoditi Mugabeja in potuje v Zimbabve in nazaj brez omejitev;

6.   poziva Varnostni svet Združenih narodov, naj preuči možnost uvedbe usmerjenih sankcij (prepovedi potovanja in zamrznitve sredstev) za Roberta Mugabeja in osebe, ki se dejavno poslužujejo nasilja ali kršijo človekove pravice; zlasti poziva Kitajsko, Rusijo in Južno Afriko, naj v Varnostnem svetu Združenih narodov podprejo stroge ukrepe zoper Mugabejev režim in naj nakažejo afriškim vladam, da niso več nikakor pripravljene podpirati Mugabejevega režima;

7.   pozdravlja načelnost vlad Kenije, Bocvane in Zambije, ker so izrazile svoje nestrinjanje z Mugabejem, ter izraža razočaranje nad dejstvom, da so številne druge afriške države pripravljene zatisniti oči pred zlom tega režima;

8.   poudarja, da zimbabvejsko ljudstvo nujno potrebuje politične spremembe, in obsoja nepripravljenost Roberta Mugabeja, da bi spoštoval sporazum, ki ga je podpisal dne 15. septembra 2008, in sicer, da bo ključna ministrstva odstopil stranki Morgana Tsvangiraija ali da bo uvedel politične spremembe;

9.   izraža globoko zaskrbljenost nad tem, da takojšnjo korenito demokratično spremembo, ki jo zimbabvejsko ljudstvo nujno potrebuje, nenehno onemogoča zatiralski, manipulativen in samozadostni Mugabejev režim;

10.   nujno poziva k večjemu pritisku afriških držav in regionalnih institucij, vključno z Južnoafriško razvojno skupnostjo in zlasti Afriško unijo kot porokom za izvršitev sporazuma z dne 15. septembra 2008, pa tudi uglednih Afričanov, da se zagotovi poštena in pravična rešitev razmer v Zimbabveju, ki bo temeljila na verodostojnih volitvah marca 2008, in da se uravnoteženo nadzoruje morebiten politični sporazum;

11.   poziva Svet, naj spodbudi Afriško unijo, da se pripravi na možnost aktivnega posredovanja za zaščito civilnega prebivalstva Zimbabveja;

12.   poziva Svet, naj pazi na morebitne posledice, ki jih bo za to območje imelo namerno zanemarjanje in slabo upravljanje države stranke ZANU-PF, ki destabilizira Zimbabve;

13.   je zelo zaskrbljen zaradi položaja zimbabvejskih beguncev na tem območju in obsoja nasilje zoper njih v sosednjih državah; poziva Komisijo, naj tem državam zagotovi podporo z izvajanjem programov za finančno in materialno pomoč za begunce;

14.   poziva vse zainteresirane strani in mednarodno skupnost, naj bodo pripravljeni podpreti gospodarsko in socialno okrevanje Zimbabveja, ko bo sestavljena vlada, ki bo dejansko odražala voljo ljudstva na vseh ravneh in ko bo mogoče videti oprijemljive znake spoštovanja demokracije, človekovih pravic in pravne države;

15.   poziva Svet in države članice, naj povečajo svoje diplomatske dejavnosti v Afriki, da se spremembam v Zimbabveju zagotovi dejavna podpora;

16.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladam držav G8, vladam in parlamentom Zimbabveja in Južne Afrike, Generalnemu sekretarju Commonwealtha, Generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku Komisije in izvršnemu svetu Afriške unije, vseafriškemu parlamentu, Generalnemu sekretarju in vladam Južnoafriške razvojne skupnosti ter njenemu parlamentarnemu forumu.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0364. (2) UL L 43, 19.2.2008, str. 39. (3) UL L 50, 20.2.2004, str. 66. (4) UL L 331, 10.12.2008, str. 11.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o napadih na zagovornike človekovih pravic, o državljanskih svoboščinah in o demokraciji v Nikaragvi

P6_TA(2008)0641 RC-B6-0629/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije ZN o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–   ob upoštevanju sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani z dne 15. decembra 2003 ter Okvirnega sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo(1),

–   ob upoštevanju smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic,

–   ob upoštevanju poročil skupine strokovnjakov iz EU o lokalnih volitvah, ki so potekale 9. novembra 2008 v Nikaragvi,

–   ob upoštevanju izjav komisarke Benite Ferrero-Waldner o dogodkih v Nikaragvi, ki so sledili lokalnim in regionalnim volitvam 9. novembra 2008,

−   ob upoštevanju pogajanj o sklenitvi sporazuma o partnerstvu med EU in Srednjo Ameriko,

–   ob upoštevanju sporočila za javnost, ki ga je dne 22. oktobra 2008 izdalo 27 držav članic Evropske unije, o zagovornikih človekovih pravic in organizacijah za varstvo človekovih pravic,

–   ob upoštevanju šestega kroga pogajanj o Pridružitvenem sporazumu med EU in Srednjo Ameriko, ki bo potekal 26. in 27. januarja 2009 v Bruslju,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker skupina strokovnjakov iz EU v svojih poročilih trdi, da obstaja pri rezultatih lokalnih volitev, ki so potekale 9. novembra 2008, možnost goljufije in da nikaragovske oblasti niso naredile dovolj za resnično demokratičen potek teh volitev; ker je volitve spremljalo nasilje, zlasti proti predstavnikom medijem, in ker so privedle do razkola in spopadov,

B.   ker so Združeni narodi, Evropska unija in Združene države ter številne nikaragovske nevladne organizacije izrazili pomisleke glede preglednosti glasovanja,

C.   ker je vrhovna volilna komisija dne 11. junija 2008 s sklepom odvzela status pravne osebe sandinističnemu gibanju za obnovo in ocenila, da konservativna stranka ne izpolnjuje zahtev za sodelovanje na lokalnih volitvah novembra 2008, s čimer je obema strankama preprečila kandidaturo,

D.   ker so organizacije za varstvo človekovih pravic in njihovi člani ter novinarji in predstavniki medijev v zadnjih mesecih tarča številnih napadov in nadlegovanja, ki jih izvajajo posamezniki, politične sile in organi, povezani z državnimi oblastmi,

E.   ker je namestnik nikaragovskega ministra za sodelovanje predlagal uvedbo "skupne obdavčitve" finančne pomoči, ki jo prejemajo nevladne organizacije, in ker je bila sprožena preiskava proti nekaterim nevladnim organizacijam zaradi domnevnega neizpolnjevanja pravnih obveznosti, sedemnajst nevladnih organizacij za varstvo človekovih pravic pa je bilo obtoženih poneverbe sredstev,

F.   ker je bila sprožena kazenska preiskava proti zagovornikom pravic na področju spolnosti in reprodukcije, ker so posiljenemu dekletu pomagali pri splavu, da bi ji rešili življenje, in sicer v času, ko splav iz zdravstvenih razlogov ni bil kaznivo dejanje,

G.   ker mora biti razvoj in utrditev demokracije in pravne države, pa tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike Evropske unije,

H.   ker Evropska unija in njene partnerice pri podpisu sporazumov s tretjimi državami, ki vsebujejo določbo o človekovih pravicah, prevzamejo odgovornost za spoštovanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in ker so te določbe vzajemne narave,

I.   ker se je Nikaragva v zadnjih dveh desetletjih pogreznila v še hujšo revščino,

1.   globoko obžaluje način, kako so bile izvedene volitve lokalnih predstavnikov 9. novembra 2008, in meni, da rezultatom teh volitev primanjkuje demokratične legitimnosti;

2.   obžaluje, da so sumi goljufije v nekaterih občinah sprožili proteste in spopade med privrženci različnih političnih strank, v katerih je bilo ranjenih več ljudi in ki so še poslabšali že tako hudo politično krizo;

3.   poziva vlado Nikaragve, naj sprejme nujne ukrepe za umiritev razmer, organe te države pa poziva, naj spoštujejo delo organizacij za varstvo človekovih pravic;

4.   obžaluje številne napade in nadlegovanje, katerih tarča so bili v zadnjih mesecih organizacije za človekove pravice in njihovi člani, neodvisni novinarji in predstavniki delegacije Evropske komisije v Nikaragvi in ki so jih izvajali posamezniki, politične sile in organi, povezani z državnimi oblastmi;

5.   poziva politične stranke, naj obsodijo nasilje, ki ga izvajajo njihovi privrženci;

6.   obžaluje, da dve politični stranki nista mogli sodelovati na lokalnih volitvah; izraža zaskrbljenost glede utrditve demokracije in zmožnosti vodenja države, zlasti kar zadeva vključevanje in dejavno sodelovanje državljanov;

7.   poziva nikaragovsko vlado in različne državne organe, naj spoštujejo svobodo govora in neodvisnost sodstva, s čimer bodo ohranjeni demokratični temelji države, ter naj čim prej ratificira rimski statut, ki ustanavlja mednarodno kazensko sodišče;

8.   z zadovoljstvom pozdravlja uradno obvestilo za javnost z dne 22. oktobra 2008, v katerem je 27 držav članic EU opozorilo na napade na zagovornike človekovih pravic in organizacije za varstvo človekovih pravic;

9.   poziva udeležence pogajanj o partnerskem sporazumu med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike, naj Nikaragvo opozorijo na spoštovanje pravne države, demokracije in človekovih pravic – vrednote, ki jih zagovarja in širi Evropska unija;

10.   poziva države članice EU, naj razmere v Nikaragvi uvrstijo na dnevni red srečanj z nikaragovskimi oblastmi, tako na dvostranski kot na večstranski ravni;

11.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

(1) UL L 63, 12.3.1999, str. 39.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o napadih na zagovornike človekovih pravic v Rusiji in sojenju za umor Ane Politkovske

P6_TA(2008)0642 RC-B6-0630/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju prejšnjih resolucij Evropskega parlamenta o Rusiji, zlasti resolucije z dne 25. oktobra 2006 o odnosih med EU in Rusijo po umoru ruske novinarke Ane Politkovske(1) in resolucije z dne 19. junija 2008 o vrhu EU-Rusija v Hanti Mansijsku dne 26. in 27. junija 2008(2),

–   ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter Rusko federacijo, ki je začel veljati leta 1997 in je bil podaljšan do nadomestitve z novim sporazumom,

–   ob upoštevanju pogajanj, ki so v teku za novi sporazum kot osnovo za nov celostni okvir odnosov med EU in Rusijo in ob upoštevanju ponovnega začetka teh pogajanj med zadnjim vrhom EU-Rusija v Nici 14. novembra 2008,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva Sveta Evropske unije ob preiskavi prostorov organizacije Memorial v Sankt Peterburgu 4. decembra 2008,

–   ob upoštevanju poročila za leto 2008 Urada za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR) o zagovornikih človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je Ruska federacija članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), s čimer se je zavezala k polnemu spoštovanju človekovih pravic,

B.   ker vlada resna zaskrbljenost nad položajem zagovornikov človekovih pravic, pa tudi nad težavami, s katerimi se spopadajo nevladne organizacije, dejavne pri promociji človekovih pravic,

C.   ker so ruski državljani na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naslovili številne pritožbe in je sodišče v svoji razsodbi potrdilo obtožbo, da ruski državni organi v številnih primerih resno kršijo človekove pravice oziroma ravnajo samovoljno,

D.   ker sta bila 28. oktobra 2008 v njunem moskovskem stanovanju brutalno umorjena vodja ruskih jezuitov Otto Messmer in ekvadorski duhovnik Victor Betancourt,

E.   ker je bila vidna ruska odvetnica in zagovornica človekovih pravic Karina Moskalenko, ki pred Evropskim sodiščem za človekove pravice uspešno zastopa primere 30 ruskih državljanov, sredi oktobra 2008 žrtev poskusa zastrupitve z živim srebrom, ki je bil nastavljen v njenem avtomobilu v Strasbourgu,

F.   ker je bil 31. avgusta 2008 ubit lastnik inguške neodvisne spletne strani Magomed Evlojev, medtem ko je bil pod policijskim nadzorom,

G.   ker so bili med julijem in oktobrom 2008 zabeleženi številni primeri ogrožanja življenja zagovornikov človekovih pravic, med njimi naj omenimo napade na opozicijskega voditelja Ahmeda Kotijeva, zagovornika človekovih pravic Zuraba Cečojeva iz Ingušije, aktivista za človekove pravice Dmitrija Krajuhina iz mesta Orel, aktivista za človekove pravice Stanislava Dmitrijevskega iz Nižne Novgoroda,

H.   ker so 4. decembra 2008 v prostore raziskovalnega informacijskega centra Memorial v Sankt Peterburgu, ki že 20 let raziskuje stalinistično represijo v Sovjetski zvezi, vdrli zamaskirani moški iz urada ruskega generalnega državnega tožilca in odnesli trde diske in CD-je s popolnimi podatki o številnih žrtvah; ker inventarja zasežene dokumentacije ni; ker je bil odvetnikom Memoriala onemogočen vstop v prostore centra,

I.   ker sta kriminalistična preiskava in sojenje po umoru novinarke Ane Politkovske sprožila resne pomisleke o preglednosti in spoštovanju načel pravne države; ker umor še vedno ni v celoti raziskan in zadovoljivo pojasnjen,

J.   ker ruske oblasti še vedno nočejo sodelovati v preiskavi o umoru Aleksandra Litvinenka, ki je bil v Londonu zastrupljen z radioaktivnim polonijem,

K.   ker je policija 14. decembra 2008 v Moskvi brutalno preprečila protestni shod proti Kremlju v organizaciji opozicijske skupine Druga Rusija Garija Kasparova, pri čemer je prijela demonstrante, jih zvlekla v tovornjake in jih okoli 100 aretirala,

L.   ker je 3. decembra 2008 17 ruskih skupin za človekove pravice na Dunaju Evropsko unijo pozvalo, naj ne le nujno okrepi vlogo posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo, ampak naj najnujnejše primere tudi predstavi na srečanjih na vrhu med EU in Rusijo,

1.   odločno obsoja napade na zagovornike človekovih pravic v Rusiji in med njimi na odvetnike, ki zastopajo pravice državljanov, ter ruske oblasti poziva, naj na vseh ravneh zaščitijo in jamčijo njihovo telesno celovitost;

2.   poudarja, da morajo človekove pravice, načela pravne države in demokracija ostati jedro prihodnjega razvoja odnosov med EU in Rusijo; opozarja na pomen stalne izmenjave mnenj o človekovih pravicah z Rusijo znotraj posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo in poziva k takšni obliki teh srečanj, da bodo na njih lahko sodelovali predstavniki sodne oblasti in ruske civilne družbe;

3.   zastopa stališče, da bi moralo biti spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načel pravne države sestavni del novega okvirnega sporazuma, za katerega zdaj potekajo pogajanja;

4.   poziva ruske oblasti, naj spoštujejo vse odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice in čim prej ratificirajo protokol o njegovi reformi; prav tako poziva Rusko federacijo k ratifikaciji dodatnega Protokola št. 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

5.   obsoja preiskavo prostorov organizacije Memorial v Sankt Peterburgu 4. decembra 2008; ruske oblasti in urad državnega tožilca iz Sankt Peterburga poziva, naj raziskovalnemu informacijskemu centru Memorial nemudoma vrnejo enajst trdih diskov in CD-je, ki so bili centru odvzeti med policijsko racijo 4. decembra 2008 in ki vsebujejo občutljive podatke o več kot 50 000 žrtvah stalinistične represije;

6.   opozarja na naraščajoče trende nasilja, zaradi česar je bilo po podatkih moskovskega urada za človekove pravice v letu 2008 ubitih več kot 100 ljudi na podlagi njihove rase, nacionalne pripadnosti, veroizpovedi ali spolne usmerjenosti; opozarja še na dejstvo, da ruske oblasti teh zločinov iz sovraštva niso dejansko obsodile;

7.   z zaskrbljenostjo spremlja nedavne korake v smeri rehabilitacije stalinističnega režima in poudarja, da bo resnična demokratična kultura v Rusiji zaživela šele potem, ko se bodo ljudje spravili s tragično preteklostjo;

8.   je ogorčen nad poskusom ogrožanja življenja odvetnice Karine Moskalenko oktobra 2008 in njene družine, zato francoske in ruske oblasti poziva, naj identificirajo storilce in njihove motive;

9.   je prepričan, da si delovanje odvetnikov, ki zastopajo primere domnevnih kršitev človekovih pravic in se morajo pri opravljanju svojega dela osebno izpostaviti, zasluži največje spoštovanje in državno zaščito ter podporo mednarodne skupnosti;

10.   je še naprej močno zaskrbljen nad zakonskimi predpisi o ekstremizmu, ki bi lahko vplivali na prost pretok informacij in ruskim oblastem omogočile, da dodatno omejijo pravico do svobodnega izražanja zagovornikov človekovih pravic;

11.   ugotavlja, da sta minili že dve leti od umora ruske neodvisne novinarke Ane Politkovske, ki je postala simbol svobode medijev; opozarja na svojo prej omenjeno resolucijo z dne 25. oktobra 2006, v kateri izraža spoštovanje pogumu in poslanstvu Politkovske kot simbolu poštenosti in vestnosti; poudarja, da njeno življenjsko delo zahteva neprestano podporo in priznanje;

12.   izraža razočaranje nad tem, da je sojenje odprto le za maloštevilne novinarje, medtem ko je za televizijske novinarje zaprto; poziva sodišče, naj polno spoštuje odločitev porote, sojenje pa odpre za vse novinarje in medije; pričakuje, da bo sodišče dognalo ne le, kdo je umoril Ano Politkovsko in kdo je pri umoru sodeloval, pač pa tudi, kdo je umor naročil;

13.   pozdravlja, da je urad ODIHR leta 2006 ustanovil središče za zagovornike človekovih pravic, ki spremlja njihov položaj povsod po ozemlju, ki ga pokriva OVSE; močno spodbuja institucije EU, naj dajo praktično obliko podpori zagovornikom človekovih pravic in v vseh treh institucijah ustanovijo središče za zagovornike, s čimer bodo svoje delovanje lažje usklajevale z drugimi mednarodnimi in evropskimi organizacijami;

14.   izraža zaskrbljenost nad neprestanimi in številnimi zlorabami rekrutov v ruskih oboroženih silah in ruske oblasti poziva, naj raziščejo in kazenskopravno preganjajo odgovorne za ta dejanja, izkoreninijo prakso zlorab v vojaških silah in pokažejo odločenost, da prenovijo prevladujočo kulturo;

15.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter Svetu Evrope.

(1) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 271. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0309.