Evropski parlament,

–   ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju Lizbonske pogodbe,

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije o varni Evropi v boljšem svetu, ki jo je Evropski svet sprejel dne 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008, ki podpira poročilo generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) z dne 11. decembra 2008 o izvajanju evropske varnostne strategije - zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu(1),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o evropski varnostni in obrambni politiki, sprejetih 12. decembra 2008,

–   ob upoštevanju dokumenta visokega predstavnika in Komisije z dne 14. marca 2008 Evropskemu svetu z naslovom "Podnebne spremembe in mednarodna varnost"(2),

–   ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/851/SZVP z dne 10. novembra 2008 o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (operacija Atalanta)(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o Evropski varnostni strategiji(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o izvajanju evropske varnostne strategije v okviru EVOP(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2008 o izvajanju evropske varnostne strategije in evropske varnostne in obrambne politike(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2008 o vesolju in varnosti(7),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0032/2009),

Splošni vidiki

1.   poudarja, da mora Evropska unija izgraditi svojo strateško avtonomnost s pomočjo čvrste in učinkovite zunanje, varnostne in obrambne politike, da bo spodbujala mir in mednarodno varnost, varovala svoje interese v svetu, ščitila varnost svojih državljanov, prispevala k učinkovitemu multilateralizmu, promovirala spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot po vsem svetu in varovala svetovni mir;

2.   se zaveda, da bi si morala EU prizadevati za te cilje z večstranskim sodelovanjem v mednarodnih organizacijah, predvsem v Združenih narodih, in s partnerstvi z drugimi ključnimi akterji v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, načeli Helsinške sklepne listine in cilji Pariške listine;

3.   ponovno poudarja, da je potrebna reforma Organizacije združenih narodov, da bi bila ta sposobna v celoti izpolnjevati svoje naloge ter učinkovito ukrepati pri iskanju odgovorov na svetovne izzive ter se odzivati ključne nevarnosti;

4.   ponovno poudarja pomen čezatlantskih odnosov in priznava potrebo po usklajevanju ukrepov med EVOP in Natom, vendar hkrati poudarja, da je potrebno bolj uravnoteženo partnerstvo brez tekmovanja ob medsebojnem spoštovanju avtonomnosti in vzajemnem sporazumevanju ob različnih strateških stališčih;

5.   meni, da mnoge nevarnosti niso le vojaške narave, zato jih ni mogoče reševati samo z vojaškimi sredstvi;

6.   ugotavlja, da mora ta politika združevati uporabo civilnih in vojaških sredstev in zmogljivosti ter da je zanjo potrebno tesno in celostno sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi;

7.   pozdravlja pojem "odgovornost zaščititi", ki so ga sprejeli Združeni narodi leta 2005, in pojem "človekova varnost", ki temelji na prednosti posameznika pred državo; poudarja, da ta pojma obsegata praktične posledice in močne politične smernice za strateško usmeritev evropske varnostne politike, da bi lahko učinkovito ukrepali v primeru krize; vendar pa poudarja, da EU ni samodejno zavezana, niti nima na voljo sredstev, da bi napotila civilne ali vojaške misije EVOP v vseh kriznih razmerah;

8.   poudarja, da je združevanje prizadevanj in zmogljivosti na ravni EU bistveno za odpravljanje skupnih posledic vse večjih stroškov za obrambno opremo in obstoječih omejitev izdatkov za obrambo;

9.   ugotavlja, da so za skupno obrambno politiko v Evropi potrebne integrirane vojaške evropske sile, ki jih je treba opremiti s skupnimi orožnimi sistemi, da bi zagotovili izenačenost in interoperabilnost;

10.   poudarja, da so preglednost in stroškovna učinkovitost ter parlamentarna odgovornost in spoštovanje mednarodnega prava človekovih pravic in humanitarnega prava bistvenega pomena, če naj evropska obramba uživa podporo javnosti; v zvezi s tem zlasti podarja pomembnost učinkovitega parlamentarnega nadzora evropske varnostne in obrambne politike v obliki tesnega sodelovanja med Evropskim parlamentom in parlamenti držav članic EU;

11.   meni, da morata biti dopolnjena evropska varnostna strategija in prihodnji novi strateški koncept Nata skladna, kar se mora odražati v deklaraciji, ki bo sprejeta na vrhu glede 60. obletnice Nata v Strasbourgu in Kehlu dne 3. in 4. aprila 2009;

12.   poudarja, da je celotno in pravočasno izvajanje evropske varnostne strategije ključnega pomena;

13.   odobrava poročilo Sveta o izvajanju evropske varnostne strategije; vendar ugotavlja, da večina ciljev evropske varnostne strategije iz leta 2003 ni bila izpolnjena, zaradi česar mora EU, okrepljena z Lizbonsko pogodbo, odločneje spodbujati legitimnost, preglednost in učinkovitost institucij svetovnega upravljanja;

14.   pozdravlja začetek zgoraj navedene misije EVOP Atalanta proti piratstvu pred somalijsko obalo; vendar Svet, Komisijo in države članice opominja, da so razlogi za piratstvo v tej regiji, na primer revščina v propadli državi, globoko zakoreninjeni, in zahteva odločnejše evropsko ukrepanje za reševanje teh problemov;

15.   glede ugrabitev in umorov talcev, ki jih izvajajo islamski teroristi, poudarja potrebo po okrepljenem sodelovanju in usklajevanju protiteroristične politike med državami članicami EU, ZDA in Nato, zlasti zato, da se izboljša učinkovitost reševalnih operacij, ki se izvajajo z namenom reševanja življenj talcev;

16.   ponovno odločno opozarja, da se z evropsko varnostno strategijo ter evropsko varnostno in obrambno politiko predvidijo jamstva za zagotovitev uspešnega izvajanja resolucij Varnostnega sveta ZN o ženskah, miru in varnosti, in sicer resolucij 1325 z dne 31. oktobra 2000 (S/RES/1325) in 1820 z dne 19. junija 2008 (S/RES/1820), tako da se spodbuja enakovredno udeležbo žensk pri vseh zadevah in odločitvah v zvezi z mirom in varnostjo ter da se sistematična uporaba spolnega nasilja nad ženskami v konfliktnih razmerah opredeli kot vojni zločin proti človeštvu; obžaluje, da je napredek glede enakosti spolov v operacijah EVOP prepočasen;

Evropski varnostni interesi

17.   poudarja, da razmišljanje v državah članicah pretežno ostaja v okviru nacionalnih varnostnih interesov, pri čemer se zanemarja skupna odgovornost za varovanje skupnih evropskih interesov; meni, da ima tak pristop nasprotne posledice in spodbuja države članice, naj razmišljajo bolj široko, tako da bi EU postala pomembnejši akter na mednarodnem prizorišču in zagotovila učinkovitejše evropske varnostne dogovore;

18.   meni, da je zaradi tega nujno, da se opredelijo skupni varnostni interesi EU; poudarja, da bodo skupne politike EU skladnejše in učinkovitejše samo ob jasni predstavi o skupnih interesih;

19.   meni, da varnostni interesi Unije poleg izzivov, ki so opredeljeni v evropski varnostni strategiji sprejeti leta 2003, vključujejo varnost njenih državljanov in njenih interesov v Evropski uniji in zunaj nje, varnost sosednjih držav in varovanje zunanjih meja in ključne infrastrukture, izboljšanje kibernetske varnosti, zanesljivo oskrbo z energijo in varne plovne poti, zaščito pridobitev iz vesoljskih dejavnosti in varstvo pred posledicami podnebnih sprememb;

Evropske varnostne ambicije

20.   ugotavlja, da EU priznava mednarodni red, ki temelji na dejanskem multilateralizmu na podlagi mednarodnega prava, kar odraža prepričanje Evropejcev, da se nobena država ne more sama soočiti z novimi grožnjami;

21.   meni, da mora EU jasneje opredeliti svoje ambicije glede vloge, ki jo ima v svetu; je prepričan, da si EU ne bi smela prizadevati, da postane takšna super sila, kot so ZDA, pač pa bi morala zagotavljati svojo varnost, si prizadevati za stabilnost v svoji soseščini in prispevati k večstranskemu svetovnemu sistemu varnosti v okviru Združenih narodov ter zagotavljati spoštovanje mednarodnega prava, učinkovito preprečevanje kriz in konfliktov ter postkonfliktno upravljanje in urejanje razmer;

22.   poudarja, da EU daje prednost preprečevanju kriz v okviru evropske varnostne in obrambne politike; poudarja, da sta varnost in načela pravne države nujna pogoja za razvoj in dolgotrajno stabilnost;

Nadgradnja evropske varnostne strategije

23.   ugotavlja, da je evropska varnostna strategija iz leta 2003 opozorila na osrednje grožnje za Evropsko unijo (terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalni konflikti, propad države in organizirani kriminal) in opredelila strateške cilje, ki so postali osnova za podstrategije;

24.   izreka čestitke francoskemu predsedstvu EU za pobude v zvezi z EVOP; je seznanjen z zgoraj omenjenim poročilom visokega predstavnika z dne 11. decembra 2008 o izvajanju evropske varnostne strategije, ki je bil potrjen s strani Evropskega sveta, in odobrava, da je bilo upoštevanih veliko priporočil iz prejšnjih poročil Parlamenta o evropski varnostni strategiji in EVOP, zlasti glede:

25.   pozdravlja zavezanost Sveta ideji, da bi EU v prihodnjih letih dejansko morala biti zmožna, da glede na zastavljeno raven ambicij med drugim razmesti 60 000 vojakov v 60 dneh za večjo operacijo v okviru globalnega cilja 2010, ter da v okviru civilnega globalnega cilja za leto 2010 sočasno načrtuje in izvaja:

26.   vendar obžaluje nejasno predstavitev sklepov v zvezi z evropsko varnostno strategijo in EVOP (štirje dokumenti namesto enega); obžaluje, da je besedilo velikokrat nejasno in ne opisuje prave strategije; izraža kritiko, ker Svet ni izpolnil zahteve Parlamenta o pripravi bele knjige, zaradi česar ni verjetno, da bi se razvila plodna in široka javna razprava;

27.   obžaluje tudi, da Svet ni upošteval zahtev iz prejšnjih poročil Parlamenta o evropski varnostni strategiji in EVOP. Te so:

28.   predlaga, da se evropska varnostna strategija pregleda vsakih pet let in sicer na začetku novega zakonodajnega obdobja EU;

29.  29. obžaluje, da po letu 2003 pri krepitvi obrambnega sodelovanja v EU ni bilo večjega napredka; zato ponovno poziva k pripravi bele knjige o evropski varnosti in obrambi kot orodja za sprožitev široke javne razprave ter da se zagotovi učinkovito izvajanje evropskem varnostne strategije;

30.   obžaluje, da revizija evropske varnostne strategije – ki je bila sicer temeljito pripravljena, vendar je zaradi zapletov z Lizbonsko pogodbo izgubila svoj zagon – ni prinesla res novih strateških ciljev, ampak je rezultat samo poročilo o sprotnih vprašanjih te politike; ugotavlja, da se je obseg nevarnosti razširil, med drugim na kibernetsko varnost in piratstvo; pozdravlja inovativne vidike v reviziji, na primer njeno osredotočanje na podnebne spremembe, zanesljivo preskrbo z energijo (na področju jedrske energije tudi na podporo jedrskemu gorivnemu ciklusu, ki bi bil predmet večstranskega nadzora, in na večstranski sporazum, s katerim bi prepovedali proizvodnjo cepljivih materialov za jedrsko orožje) in na Mednarodni sporazum o trgovini z orožjem ter druge sporazume o razoroževanju, kot je najnovejša Konvencija iz Osla o prepovedi uporabe kasetnega streliva;

31.   meni, da je nesprejemljivo, da je pred sprejetjem poročila s predlogom za revizijo evropske varnostne strategije potekala le omejena parlamentarna razprava in da javne razprave sploh ni bilo;

Odnosi z Rusijo

32.   meni, da nasilno širjenje doslej zamrznjenih sporov v Južni Osetiji in Abhaziji ter poznejše rusko priznanje neodvisnosti teh pokrajin še dodatno poudarjata nujno potrebo po investiranju v trajne politične rešitve teh konfliktov v naši soseščini; ponovno poudarja, da konfliktov na Kavkazu ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi, in strogo obsoja vse, ki so v času konflikta uporabili nasilje; poudarja, da je v nadaljnji razvoj strateškega partnerstva EU z Rusijo treba vključiti pomemben dialog o varnosti, ki bo temeljil na izraženi zavezi obeh strani skupnim vrednotam, spoštovanju mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti ter zavezanosti obveznostim iz Helsinške sklepne listine in njihovemu izpolnjevanju;

33.   poudarja, da varnostne razsežnosti odnosov med EU in Rusijo ter vloge SZVP in EVOP ni mogoče obravnavati ločeno od širšega evropskega varnostnega ustroja, ki vključuje Nato, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in mednarodne dogovore, kot sta pogodbi o protibalistični raketni zaščiti in o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi; meni, da je treba pomembne razvoje v tej širši varnostni strukturi obravnavati v okviru dialoga z Rusijo in Združenimi državami, in poziva Svet, naj se odprto in konstruktivno zavzema za morebitne pogovore med EU, Združenimi državami, Rusijo in državami, ki niso članice EU OVSE, da bi obnovile čezatlansko soglasje o varnosti, in sicer na podlagi Helsinške sklepne listine;

34.   pozdravlja usklajeno ravnanje EU glede posredovanja med Rusijo in Gruzijo kot odziv na izziv, ki ga predstavlja vojna v Gruziji; poudarja, da sta hitri odziv in enotnost EU, ki sta privedla do podpisa sporazuma o prekinitvi ognja, ter hitra napotitev misije za nadzor v okviru EVOP, dokazali njeno sposobnost za krizno upravljanje in skupno ukrepanje; izraža pohvalo nedavnemu francoskemu predsedstvu EU za njegovo pozitivno vlogo pri ohranjanju skupnega evropskega pristopa;

35.   odobrava sklep Sveta z dne 2. decembra 2008, da določi neodvisno komisijo pod vodstvom EU, da preuči vzroke vojne v Gruziji;

36.   je seznanjen z zaskrbljenostjo, ki so jo izrazile baltske države, in ugotavlja, da je zveza Nato skupaj s svojimi članicami jasno potrdila, da ostajajo njene zaveze iz člena 5 Severnoatlantske pogodbe še naprej veljavne;

37.   pozdravlja dejstvo, da se je Nato odločil, da ponovno uporabi obstoječe komunikacijske kanale in da bo svet Nato-Rusija ponovno začel z delom;

38.   meni, da bi si EU in Nato morala prizadevati za odkrit in stvaren dialog z Rusijo o temah, kot so regionalna varnost, energija, protiraketna obramba, neširjenje orožja za množično uničevanje, zmanjšanje vojaških sil in vesoljska politika;

39.   meni, da je bistveno okrepiti večstranski dialog o varnostnih vprašanjih v okviru evro-atlantskega partnerskega sveta;

40.   opozarja, da je Rusija zaradi svojega geopolitičnega položaja, vojaške sile, politične teže, energetskih bogastev in gospodarskega potenciala za Evropo strateško pomembna;

Oblikovanje evropskih zmogljivosti

41.   poudarja, da EU potrebuje sredstva za izvedbo svojih politik in torej – poleg tega, da mora močno okrepiti svoje diplomatske zmogljivosti – potrebuje civilne in vojaške zmogljivosti, s katerimi bo lahko okrepila evropsko varnostno in obrambno politiko in izpolnila svoje obveznosti v svetu;

42.   poudarja, da je bilo v okviru EVOP od njenega začetka izvedenih 22 misij, od tega 16 civilnih; poudarja pomen civilne komponente evropske varnostne in obrambne politike; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev civilnih zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij v okviru Sveta Evropske unije; poziva države članice, naj podvojijo svoja prizadevanja, da zagotovijo usposobljeno osebje za civilne misije EVOP; v zvezi s tem poudarja pomen civilnega globalnega cilja za leto 2010;

43.   poudarja tudi, da se največ pozornosti namenja vojaški razsežnosti EVOP, zaradi česar je napredek na področju civilnih zmogljivosti in preprečevanja konfliktov prepočasen, zato morata Svet in Komisija nujno dati nov zagon na tem področju;

44.   poziva k nadaljevanju preoblikovanja partnerstva za vzpostavljanje miru v evropske mirovne enote;

45.   meni, da bi morala EU svoje zmogljivosti še naprej graditi na podlagi civilnih in vojaških globalnih ciljev; prizadevati bi si morala za oblikovanje sil, v katerih bi bilo stalno razpoložljivih 60 000 vojakov; ponavlja svoj predlog o tem, da bi bil Eurocorps jedro teh sil, ki bi ga po potrebi okrepili z dodatnimi morskimi in zračnimi zmogljivostmi; pozdravlja sporazum med Nemčijo in Francijo o ohranitvi francosko-nemške brigade na skupnih lokacijah; meni tudi, da bi morala EU zagotoviti stalno razpoložljivost ustreznega števila policistov, sodnikov in tožilcev; ugotavlja, da koncept bojnih skupin EU in posebni načrti za morebitne misije očitno ne vodijo k temu, da bi se bojne skupine uporabljale v okviru zunanjih operacij EU, kar povzroča zmedo;

46.   poudarja, da države članice EU skupaj za obrambo porabijo več kot 200 000 000 000 EUR letno, kar je več kot polovica sredstev, ki jih za obrambo namenjajo ZDA; je še vedno zelo zaskrbljen nad neučinkovito in neusklajeno porabo teh sredstev; zaradi tega poziva k večjim naporom za odpravo nepotrebnega podvajanja med državami članicami, predvsem s specializacijo, združevanjem in delitvijo obstoječih zmogljivosti ter skupnim razvijanjem novih zmogljivosti; izraža pohvalo Evropski obrambni agenciji za odlično opravljeno delo doslej in države članice EU poziva, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja agencija;

47.   poudarja, da so potrebe glede zmogljivosti pri delovanju oboroženih sil, nadzoru na mejah, zaščiti kritične infrastrukture in kriznem upravljanju pogosto tehnološko zelo podobne ali celo enake; poudarja, da se s tem odpirajo nove priložnosti za izkoristek sinergij in povečanje interoperabilnost med oboroženimi in varnostnimi silami;

48.   odločno poziva, da bi morala EU in njene države članice svoja prizadevanja usmeriti v skupne zmogljivosti, ki se lahko uporabijo za obrambne in varnostne namene; meni, da so pri tem bistvenega pomena satelitsko podprta obveščevalna dejavnost, oprema za nadzor in opozarjanje, zračna plovila brez posadke, helikopterji, telekomunikacijska oprema ter zračni in pomorski promet; zahteva skupni tehnični standard, ki bi veljal za varne telekomunikacije, in možnosti zaščite ključne infrastrukture;

49.   pozdravlja sklep usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije z dne 10. novembra 2008 o vzpostavitvi evropske flote za zračni transport ter je seznanjen z izjavo o namenu glede sodelovanja pri tej pobudi, ki so jo podpisali obrambni ministri dvanajstih držav članic EU;

50.   meni, da je za varnostne in obrambne namene treba dovoliti uporabo Galilea in GMES (Global Monitoring for Environment in Security);

51.   odobrava nadaljnji dinamični razvoj sodelovanja med nacionalnimi oboroženimi silami, da bi postale čim bolj usklajene; predlaga, da bi ta proces in oborožene sile poimenovali "usklajene oborožene sile Evrope" (SAFE - Synchronised Armed Forces Europe);

52.   meni, da bi SAFE zagotavljale dovolj manevrskega prostora za nevtralne države članice EU, za članice, ki so v vojaških zavezništvih, in tiste, ki že tesno sodelujejo med seboj, pa tudi tiste, ki se še niso odločile za to; za SAFE predlaga model sodelovanja "opt-in", ki bi temeljil na večji prostovoljni uskladitvi;

53.   podpira zamisel o evropskem statutu za vojake v okviru SAFE, ki bi urejal standarde usposabljanja, operativno doktrino in svobodo pri operativnem ukrepanju, vprašanja dolžnosti in pravic, raven kakovosti opreme, zdravstveno oskrbo in socialno varnost v primeru smrti, poškodbe ali nezmožnosti za delo;

54.   v zvezi s SAFE podpira načelo vseevropske delitve dela v okviru vojaških zmogljivosti;

55.   se zavzema za tesnejše evropsko sodelovanje pri usposabljanju, vzdrževanju in logistiki kot osnovnih pogojih za večjo učinkovitost pri izdatkih za obrambo;

Potreba po novih strukturah

56.   meni, da bi bilo treba zmogljivost EU za avtonomno delovanje na področju zunanje in varnostne politike izboljšati s ciljno usmerjenim stopnjevanjem njenih zmogljivosti za analizo, načrtovanje, vodenje in obveščevalno dejavnost; v zvezi s tem pozdravlja sklep Evropskega sveta o prizadevanjih za vzpostavitev integrirane civilne in vojaške strukture za strateško načrtovanje za operacije in misije EVOP;

57.   pozdravlja tudi sklep Evropskega sveta o vzpostavitvi neformalne skupine EU in NATA na visoki ravni, ki bo zadolžena za pragmatično krepitev sodelovanja med obema organizacijama;

58.   se zavzema za neodvisni in stalni operativni štab EU, ki bo lahko strateško načrtoval in izvajal operacije in misije v okviru evropske varnostne in obrambne politike;

59.   podpira zamisel o ustanovitvi sveta ministrov za obrambo kot načina usklajevanja različnih nacionalnih obrambnih politik, s čimer bi se povečali prispevki posameznih držav članic k EVOP; poudarja cilj popolnega parlamentarnega nadzora nad misijami EVOP, tudi s strani Evropskega parlamenta;

60.   odločno podpira okrepitev evropskega obrambnega in varnostnega trga s sprejetjem zakonodajnega predloga Komisije za javna naročila in prenose znotraj Skupnosti ter predlaga še dodatne pobude za dosego tega cilja, zlasti na področju zanesljive oskrbe in varnosti informacij;

61.   v zvezi s tem pozdravlja sprejetje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(8), ki spreminja Kodeks ravnanja glede izvoza orožja v pravno zavezujoč instrument; pozdravlja tudi dejstvo, da lahko nacionalne države še naprej individualno sprejemajo strožje ukrepe;

62.   opozarja, da je skupne orožne sisteme treba zagotoviti s pomočjo močne evropske obrambne industrije, ki bo lahko zadostila sedanjim in prihodnjim potrebam evropskih oboroženih sil ter Evropi omogočila samozadostnost in neodvisnost;

63.   se zavzema za povečanje sredstev Skupnosti za varnostne raziskave in za vzpostavitev skupnih raziskovalnih programov, v katerih bi sodelovali Komisija in Evropska obrambna agencija;

Potreba po novem duhu

64.   meni, da je zelo pomembno okrepiti Evropsko akademijo za varnost in obrambo in jo preoblikovati v stalno strukturo, ki bo še pospešila razvoj lastne evropske varnostne kulture; Komisijo poziva, naj po letu 2009 še naprej financira dejavnosti usposabljanja na ravni EU na področju civilnega kriznega upravljanja;

65.   poziva k novim pobudam za skupno usposabljanje in skupne standarde za osebje, ki bo napoteno v civilne in vojaške operacije in bo v njih skupaj delovalo, povečanje interakcije med oboroženimi silami in civilnim osebjem držav članic EU, usklajevanje usposabljanja za delovanje v kriznih razmerah, programe izmenjave med oboroženimi silami v Evropi in odpiranje vojsk državljanom drugih držav članic EU;

66.   odločno podpira uspešne evropske programe, kot je Eurofighter, ki bo v prihodnjih desetletjih bistveni sestavni del zmogljivosti petih evropskih zračnih sil, kar se tiče lovskih letal; zato meni, da bi morale države članice EU spodbujati in podpirati takšne pobude;

o
o   o

67.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic Evropske unije in generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Organizacije Severnoatlantske pogodbe, generalnemu sekretarju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

(1) S407/08. (2) S113/08. (3) UL L 301, 12.11.2008, str. 33. (4) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 580. (5) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 334. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0255. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0365. (8) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.