Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. junija 2008 z naslovom "Soočanje z izzivom višjih cen nafte" (KOM(2008)0384),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 73/238/EGS z dne 24. julija 1973 o ukrepih za ublažitev učinkov težav pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati(1),

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 77/706/EGS z dne 7. novembra 1977 o določitvi ciljne stopnje Skupnosti za zmanjšanje porabe primarnih virov energije ob težavah pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati(2),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/67/ES z dne 24. julija 2006 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov(3),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. novembra 2008 o Direktivi Sveta o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (KOM(2008)0775),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2008 o drugem strateškem pregledu energetske politike: akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo (KOM(2008)0781),

–   ob upoštevanju zelene knjige z dne 12. novembra 2008 z naslovom "Varnemu, trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu energetskemu omrežju naproti" (KOM(2008)0782),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o makroekonomskem učinku zvišanja cene energije(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odvisnosti od surove nafte(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o krizi v ribiškem sektorju zaradi naraščanja cen goriva(6),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva v zvezi z energetsko varnostjo Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva o političnih posledicah visokih cen živil in nafte Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008,

–   ob upoštevanju poročila Mednarodne agencije za energijo o svetovnem povpraševanju po energiji za leto 2008,

–   ob upoštevanju raziskovalnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. januarja 2009 o obvladovanju izzivov preskrbe z nafto(7),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, mnenj Odbora za zunanje dejavnosti, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0035/2009),

A.   ker bo treba na evropski ravni vse večjo pozornost nameniti raznovrstnosti poti in virov preskrbe z energijo, varčevanju z energijo ter energetski učinkovitosti, da bi se zagotovila varnost preskrbe z energijo v prihodnjih desetletjih,

B.   ker se kaže vedno večja potreba po oblikovanju skladne in izčrpne energetske politike Skupnosti, da bi zagotovili varno dobavo v času, ko postaja Evropska unija vedno bolj odvisna od uvoza,

C.   ker je nafta omejen vir,

D.   ker je proizvodnja nafte v Evropski uniji in na Norveškem v letu 2007 še vedno zadostila več kot 30 % domačega povpraševanja,

E.   ker trenutno v veliko državah po svetu ni polnega dostopa do naftnih virov, tudi kadar njihovo črpanje ni zahtevno, in sicer zaradi okoljskih ukrepov ali v okviru upravljanja virov, ter glede na to, da so se zaradi splošnega povišanja cen surovin in opreme podvojili stroški črpanja nafte od leta 2005,

F.   ker se bo po poročilu Ministrstva Združenih držav za energijo leta 2030 svetovno povpraševanje po nafti povečalo za več kot tretjino v primerjavi z letom 2006, v Evropski uniji pa bo povpraševanje med letoma 2005 in 2030 letno naraščalo povprečno za 0,25 %, predvsem zaradi prometnega sektorja, tako da bo delež nafte pri povpraševanju po primarnih virih energije v Evropski uniji leta 2030 znašal 35 %,

G.   ker se bo odvisnost Evropske unije od uvoza nafte do leta 2030 povečala na 95 %, medtem ko bodo rezerve tradicionalne nafte vedno bolj koncentrirane v državah strateške elipse, vedno večja konkurenca na strani povpraševanja pa bi lahko povzročila negotovosti pri dobavi,

H.   ker je pričakovati dolgoročno naraščanje cen nafte,

I.   ker je rast inflacije, ki jo je povzročilo zvišanje cen osnovnih surovin in nafte, zmanjšala kupno moč,

J.   ker se cenovna nihanja v letu 2008 ne morejo razložiti zgolj s ponudbo in povpraševanjem v določenih obdobjih in imajo negativni vpliv na gospodarstvo,

K.   ker je razvoj novih naložbenih nosilcev na trgu nafte in drugih osnovnih surovin povečal nestanovitnost cen teh surovin; ker je treba zagotoviti večjo preglednost energetskih trgov,

1.   opaža, da je vprašanje varnosti preskrbe zopet postalo glavni problem v prej omenjenem sporočilu Komisije o drugem strateškem pregledu energetske politike; obžaluje, da Komisije gospodarska kriza ni izučila, čeprav je slednja pokazala, da bo šele popolna sprememba energetske politike EU privedla do rešitve glede varnosti preskrbe, solidarnosti med državami članicami in zaposlovanja ter družbenih, okoljskih in gospodarskih problemov; obžaluje tudi premajhno naklonjenost nadaljnjemu razvoju v energetski politiki in strukturi preskrbe;

2.   poudarja, da je treba poleg kratkoročnih ukrepov za varnost preskrbe upoštevati tudi dolgoročni izgled;

3.   poziva Komisijo, naj se pri pripravi zakonodajnih predlogov bolj osredotoči tudi na analizo neposrednega učinka predlaganih ukrepov na varnost preskrbe in stroške;

Izkoriščanje obstoječih virov

4.   ugotavlja, da bi po različnih ocenah lahko načrpali dovolj nafte, da bi zadostili povpraševanju v prihodnjih desetletjih, čeprav bo to najverjetneje pripeljalo do višjih cen nafte; ugotavlja, da bo to, po drugi strani, spodbudilo energetsko učinkovito vedenje in alternativna goriva, kot so biogoriva druge generacije in vodik, ter uporabo električnih avtomobilov; ugotavlja tudi, da je treba izboljšati tudi investicijske pogoje in v zvezi s tem nadalje poudarja, da je trajno povpraševanje po nafti ponudbo še bolj pripeljalo proti mejam zmogljivosti;

5.   opozarja na negotovost, kdaj in v kakšnem obsegu nastane prepad med naraščajočim povpraševanjem in padajočo ponudbo; je zaskrbljen, da se bo ta negotovost vse bolj odražala v vedno večjem nihanju cen nafte; zato meni, da bi bilo treba odločno izpeljati vse ukrepe, ki so primerni za zmanjšanje povpraševanja po nafti;

6.   podpira predlog Komisije za kratkoročne ukrepe za blažitev bodočih povišanj cen nafte, če je potrebno; poziva države članice, naj zagotovijo finančno podporo za naložbe v alternativne vire energije, kot so obnovljivi viri, in dajo prednost ukrepom za osveščanje potrošnikov tako, da se spodbuja nakupe energetsko učinkovitega blaga in storitev ter se s tem čim bolj zniža dolgoročne stroške in ublaži bodoče zmanjšanje dobave nafte;

7.   poziva k okrepitev prizadevanj, da bi neobičajne vire nafte lahko izkoriščali v komercialne namene in tako prispevali k raznovrstnosti, pod pogojem, da se razvijajo in uporabijo okolju prijazni postopki pridobivanja; poudarja, da bo pristop življenjskega cikla glede emisij toplogrednih plinov iz goriv, ki se dajejo na trg EU, kot je navedeno v predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe goriv za cestni promet ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (KOM(2007)0018), zagotovil resnično spodbudo za naftno industrijo, da z izboljšanjem svojih proizvodnih procesov zmanjša svoj vpliv na podnebje;

8.   meni, da bi bilo treba zmanjšati porabo nafte in drugih virov energije, bogatih z ogljikom, in sicer s povečano energijsko učinkovitostjo in prehodom na bolj nevtralne rešitve glede ogljika, kot so jedrska energija ter energija iz obnovljivih virov energije;

9.   meni, da na črpanje obstoječih zalog vse bolj vplivajo politični dejavniki, med njimi politična nestabilnost, nezadostno pravno varstvo, vendar tudi okoljski ukrepi in upravljanje virov; poziva torej Komisijo, naj okrepi dialog z državami proizvajalkami na vseh ravneh ter v interesu obeh strani poišče praktično rešitev sporov;

10.   poziva Komisijo, naj v dialogu z naftnimi družbami in državami proizvajalkami poišče načine, kako bi kljub nihanjem cen in dobičkov lahko ohranili naložbe;

11.   pričakuje, da bodo naftne družbe svoje obsežne nedavne dobičke ponovno vložile v raziskave in razvoj novih naftnih zalog, v spodbujanje tehnologije za varčevanje z energijo ter v raziskave nadomestkov za nafto (zlasti za uporabo v prevozu);

12.   poziva k bolj dinamičnemu odnosu med Evropsko unijo in državami proizvajalkami nafte, ki bi vključeval obojestransko pripravljenost dajati in sprejemati ter si prizadeval za bolj stabilno in nemoteno okolje glede preskrbe z nafto in njene cene, kar bi bilo v interesu vseh zadevnih strani in svetovnega gospodarstva na splošno;

13.   pozdravlja pobudo Komisije za globalni politični dialog v obliki srečanja na visoki ravni med državami potrošnicami in državami proizvajalkami nafte, da bi tako vzpostavili pošteno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na naftnem trgu in preprečili državam proizvajalkam nafte vzdrževanje cen nafte na umetno visokih ravneh;

Preglednost trga in oblikovanje cen

14.   je zaskrbljen nad vse večjim nihanjem cen nafte, zlasti leta 2008, ki je negativno vplivalo na celotno gospodarstvo Evropske unije in njene potrošnike;

15.   meni, da nihanja cen nafte odražajo povečano povpraševanje po njej, vztrajno zmanjševanje naftnih zalog, spremembe demografskih in urbanizacijskih trendov, zlasti v gospodarstvih v vzponu, kjer se z višanjem povprečnih dohodkov povečuje povpraševanje, ter globalni gospodarski cikli; poudarja tudi, da se nafta in druge surovine zaradi podcenjenosti ameriškega dolarja vedno bolj uporabljajo za diverzifikacijo portfelja;

16.   izraža zaskrbljenost zaradi nestabilnosti cen nafte in njenega vpliva na gospodarsko in finančno stabilnost; ob priznavanju koristi delujočih trgov nafte in drugih energentov poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo najvišjo praktično uresničljivo raven preglednosti na energetskih trgih;

17.   priznava, da zaradi takšnih nihanj trpi tudi gospodarstvo držav izvoznic nafte, tako da je stabilizacija cen nafte v interesu obeh strani;

18.   pozdravlja prej omenjeno sporočilo Komisije z dne 13. junija 2008 in izraža zaskrbljenost nad nedavnim nihanjem cen nafte in njegovim negativnim učinkom na inflacijo, konkurenčnost, trgovino in gospodarsko rast;

19.   meni, da je glavni vzrok za naraščanje cen nafte v zadnjih osmih letih veliko povečanje povpraševanja, zaradi česar je prišlo do ozkih grl pri črpanju, prevozu in rafiniranju nafte ter do velikih nepričakovanih dobičkov nekaj velikih naftnih oligopolov; priznava, da so občutno povečanje cen surovin in špekulativne transakcije na finančnih trgih močno vplivale na gibanje cen nafte;

20.   poudarja potrebo po dajanju prednosti spremljanju konkurence pri obdelavi ter prodaji nafte in naftnih proizvodov ter povečevanju preglednosti podatkov o komercialnih zalogah nafte;

21.   meni, da je za stabilizacijo cen nafte nujno treba izboljšati preglednost trga; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži predloge v zvezi s tem; opozarja, da je nujno treba povečati preglednost tudi v državah proizvajalkah, prav tako je treba na pregleden način objavljati proizvedene količine in zlasti raven rezerv; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k večji preglednosti v okviru njihovih dialogov z državami proizvajalkami;

22.   zato pozdravlja predlog študije o koristih in stroških tedenskega objavljanja obsega zalog; poziva Komisijo, naj ugotovitve študije vključi v svoje prihodnje zakonodajne predloge o minimalnih zalogah nafte; hkrati poudarja, da je preglednost v zvezi s tem treba doseči povsod po svetu;

23.   opozarja, da zaradi različnih tehničnih specifikacij naftnih derivatov v glavnih državah porabnicah prihaja do razdrobljenosti trga, ki lahko pri motnjah v dobavi povzroča veliko naraščanje cen; poziva Komisijo, naj poda predloge, kako bi lahko premostili take omejitve dostopa do trga;

24.   meni, da je naloga strateških zalog reševanje fizičnih ozkih grl, ki nastajajo zaradi motenj v dobavi; zato odklanja vse poskuse, da bi nihanje cen nafte reševali z izkoriščanjem teh zalog, tudi zaradi zagotavljanja trajnostne proračunske politike;

25.   poudarja pomen dejavnega prizadevanja, da bi zagotovili dostopnost alternativnih virov energije malim podjetjem, tako da bi bila ta manj odvisna od nihanj cene nafte; priznava pomen malih in srednje velikih podjetij pri proizvajanju biogoriv in drugih obnovljivih virov energije; je zaskrbljen zaradi tehničnih in regulativnih ovir, ki še vedno obstajajo pri proizvodnji in komercializaciji teh proizvodov, ter poziva Komisijo, naj si prizadeva za lažji dostop na trg za ta goriva;

26.   poudarja, da bi učinkovit sistem trgovanja z emisijami ter uvedba številnih drugih ukrepov za varčevanje z energijo morala biti pomembni orodji za spodbujanje razvoja obsežnega vrhunskega trga za energijsko učinkovito tehnologijo in izdelke; poudarja tudi pomen uporabljanja načela "onesnaževalec plača"; opozarja, da čim večje je število držav, ki uvedejo podobne politike, tem bolj je omejen učinek teh politik na sektorsko konkurenčnost.

Naložbe v pridobivanje in predelavo nafte

27.   ugotavlja, da je po ocenah Mednarodne agencije za energijo treba do leta 2020 v naftno industrijo letno vložiti 350 milijard USD za zagotavljanje varnosti preskrbe; poziva Komisijo in države članice, naj v svojih politikah spodbujajo naložbe, zlasti v okviru Evropske unije; v tem okviru poudarja vlogo dolgoročne varnosti naložb; zavrača nadomestitev zasebnih naložb in kapitala z javnim denarjem;

28.   je zaskrbljen nad posledicami trenutne kreditne krize za naložbene možnosti v naftni industriji ter poziva Komisijo in države članice, naj tesno usklajujejo svoja prizadevanja za prebroditev krize;

29.   pozdravlja prispevek povečane uporabe biogoriv v prometnem sektorju k izboljšanju varnosti preskrbe; ugotavlja, da bo to povzročilo okrepitev in prestrukturiranje naftnopredelovalne industrije; nadalje ugotavlja, da je treba sprejeti dodatne strukturne ukrepe v prometnem sektorju, da bi se zmanjšalo povpraševanje po nafti;

30.   poziva države članice in upravljavce, naj kljub takemu razvoju dogodkov poskrbijo, da bo v Evropski uniji na voljo dovolj rezervnih zmogljivosti za odpravljanje ozkih grl, ki bi na primer nastala v primeru naravnih nesreč;

31.   poziva države članice, Komisijo in naftne družbe, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje za strokovnjake, ki so potrebni za raziskave naftnih zalog in proizvodnjo nafte;

Prevozne poti

32.   pozdravlja dosežke v okviru programa INOGATE, zlasti ukrepe, ki ustvarjajo zaupanje; poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo, kako bi lahko tovrstne projekte podprli s spremljevalnimi ukrepi in izboljšali usklajevanje;

33.   opozarja na osrednji pomen dobrososedskih odnosov med državami tranzita ter med njimi in njihovimi sosednjimi državami ter poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoja prizadevanja v zvezi s tem;

34.   ugotavlja, da so naftovodi izključeni iz vseevropskih energetskih omrežij, ter poziva države članice in Komisijo, naj v luči sedanjega razvoja, zlasti zmanjšanja domače proizvodnje in hkratnega povečanja odvisnosti od uvoza ter potrebe po novih prenosnih zmogljivostih, razmislijo o vključitvi naftne infrastrukture v vseevropska energetska omrežja;

35.   poziva Komisijo in države članice, naj si v okviru skupne zunanje, trgovinske in varnostne politike prizadevajo za stabilizacijo, zlasti v državah proizvajalkah, ki jih ogroža politična nestabilnost, saj pomeni stabilnost osnovo za naložbe in blaginjo;

36.   poudarja, da je morajo biti novi projekti naftne infrastrukture, kot sta naftovoda Odesa–Gdansk in Konstanca–Trst, še naprej visoko prednostne naloge v evropskem interesu;

37.   izraža zaskrbljenost nad naraščanjem piratstva, ki ogroža mednarodni vodni promet in s tem tudi prevoz nafte, ter pozdravlja Skupni ukrep Sveta(8) v zvezi s tem;

38.   nadalje izraža zaskrbljenost nad ogroženostjo prevoznih poti in strateške infrastrukture zaradi terorizma ter poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo dialog z glavnimi akterji;

Prevoz in stavbe

39.   opozarja na možnosti varčevanja energije v gradbeništvu, kar bi lahko zmanjšalo povpraševanje po fosilnih virih energije, kot sta nafta in plin, ter pozdravlja trenutna prizadevanja Komisije in držav članic, da bi te možnosti še bolje izkoristile;

40.   pozdravlja prizadevanja Evropske unije za povečanje raznovrstnosti virov energije v prometnem sektorju; pri uvajanju novih tehnologij je bolj naklonjen tržno usmerjenim pristopom; priznava, da je cena najboljši kazalnik konkurenčnosti novih tehnologij; vendar obžaluje neambiciozen pristop k izkoriščanju možnosti oblikovanja energijsko učinkovitih, bolje zgrajenih in lažjih vozil;

41.   dvomi v sposobnost biogoriv prve generacije, da bi srednje- in dolgoročno nadomestila nafto; spodbuja okrepitev prizadevanj pri raziskovanju sintetičnih goriv;

42.   je prepričan, da je naraščanje porabe nafte v prometnem sektorju srednje- in dolgoročno mogoče zmanjšati le tako, da Evropska unija in države članice sprejmejo dodatne ukrepe, ki vodijo k premiku blagovnega prometa in mobilnosti k bolj trajnostnim načinom, ki porabljajo manj ali nič nafte, kot so železnica, vodni promet ter intermodalne verige mobilnosti na mestnih območjih (hoja, kolesarjenje, javni prevoz, kolektivna mobilnost); je tudi prepričan, da je mogoče doseči precejšne prihranke energije s pogostejšo uporabo sodobnih sistemov za upravljanje prometa, ki omogočajo zmanjšanje zamud in obvozov v cestnem, zračnem in ladijskem prevozu, in z nadaljnjim okrepljenim spodbujanjem okolju prijazne logistike;

Odnosi z državami z vse večjo porabo nafte

43.   meni, da je treba vse bolj upoštevati vprašanja energetske politike v zunanjih odnosih Evropske unije z državami, v katerih močno narašča poraba nafte, ter da si mora Evropska unija prizadevati, da se odpravijo državne subvencije za naftne derivate;

44.   poziva Komisijo, naj v skupno zunanjo, trgovinsko in sosedsko politiko vključi ukrepe, ki lahko prispevajo k odpravi povezanosti med gospodarsko rastjo in porabo nafte po celem svetu;

45.   zlasti opozarja na to, da Evropska unije še ni dovolj obravnavala in razpravljala o geopolitičnih učinkih sprememb globalnih pogojev na mednarodno energetsko varnost in posledicah za prihodnjo politiko mednarodnega upravljanja; meni, da je treba stalno zanašanje na nacionalne rešitve nadomestiti z novimi in tesnimi oblikami političnega in gospodarskega sodelovanja med Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike, Rusijo in Kitajsko, ki jih je treba srednjeročno tudi institucionalizirati;

o
o   o

46.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 228, 16.8.1973, str. 1. (2) UL L 292, 16.11.1977, str. 9. (3) UL L 217, 8.8.2006, str. 8. (4) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 548. (5) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 580. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0308. (7) UL C 182, 4.8.2009, str. 60. (8) Skupni ukrep Sveta 2008/851/SZVP z dne 10. novembra 2008 o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevka k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (UL L 301, 12.11.2008, str. 33).