Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. aprila 2008 o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, pri uporabi video iger (KOM(2008)0207),

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 1. marca 2002 o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, z označevanjem določenih video in računalniških iger glede na starostne skupine(1),

–   ob upoštevanju Priporočila 2006/952/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do odgovora v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev(2),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2007 z naslovom "Evropski pristop k medijski pismenosti v digitalnem okolju" (KOM(2007)0833),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0051/2009),

A.   ker so video igre v Evropi izredno in čedalje bolj priljubljene, trg video iger pa naglo raste,

B.   ker video igre povečini ne vsebujejo nasilja, uporabnikom pa nudijo zabavo, ki pogosto prispeva k razvoju različnih veščin in širjenju znanja,

C.   ker so se video igre v preteklosti osredotočale predvsem na mladoletnike, vse več sodobnih video iger pa je razvitih posebej za odrasle,

D.   ker se video igre prodajajo na svetovnem trgu,

E.   ker je odločitev o ukrepih za omejitev prodaje video iger ali njihovo prepoved v pristojnosti držav članic,

F.   ker varovanje duševnega zdravja otrok zahteva nično strpnost in odločen nastop proti kršitvam določb o varstvu otrok, ki so povezane z videoigrami,

1.   pozdravlja zgoraj omenjeno sporočilo Komisije o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, pri uporabi video iger;

2.   poudarja, da igralni sektor pomembno prispeva k uresničevanju ciljev lizbonske agende in da imajo številne igre večkulturne razsežnosti;

3.   poudarja, da so video igre odlično spodbudilo in jih je poleg zabave mogoče uporabiti tudi v izobraževalne namene; meni, da bi morale šole posvetiti pozornost video igram ter otroke in starše obveščati o njihovih morebitnih prednostih in pomanjkljivostih;

4.   poudarja, da so videoigre ena najbolj priljubljenih rekreacijskih dejavnosti državljanov vseh starosti in družbenih porekel; priznava izobraževalno vrednost videoiger, vključno s prispevkom pri spoznavanju mladoletnikov z novimi tehnologijami; po drugi strani deli zaskrbljenost, ki jo je izrazila Komisija, glede možnih nevarnosti nepravilne uporabe videoiger s strani mladoletnikov;

5.   meni, da lahko video igre spodbujajo učenje dejstev in veščin, kot so strateško razmišljanje, kreativnost, sodelovanje in inovativno razmišljanje, ki so v informacijski družbi zelo pomembne;

6.   opozarja na koristi videoiger v medicini, zlasti na tako imenovano terapijo z videoigrami, ki se je izkazala za učinkovito pri okrevanju bolnikov po možganski kapi, oseb s travmatičnimi možganskimi poškodbami in mišičnimi motnjami ter avtističnih otrok;

7.   meni, da usklajena pravila za označevanje video iger zagotavljajo boljše poznavanje sistemov označevanja, sočasno pa spodbujajo učinkovito delovanje notranjega trga; zato pozdravlja prizadevanja Sveta in Komisije pri spodbujanju sprejemanja pravil za označevanje video iger, ki veljajo za celotno EU, in oblikovanju prostovoljnega kodeksa ravnanja v zvezi z interaktivnimi igrami, namenjenimi otrokom;

8.   ugotavlja, da so se tržne razmere precej spremenile, saj so se video igre v preteklosti povečini kupovale v trgovinah in igrale na računalniku ali konzoli, sedaj pa jih je mogoče kupiti in prenesti z interneta;

9.   ugotavlja, da je mogoče video igre igrati na različnih platformah, na primer konzolah in osebnih računalnikih, vedno pogosteje pa tudi na mobilnih napravah, kot so mobilni telefoni;

10.   opozarja, da postajajo video igre čedalje bolj interaktivne ali pa imajo celo dinamično vsebino, ki uporabnikom omogoča, da sami razvijajo posamezne dele igre; ugotavlja, da lahko uporabniki vse pogosteje sodelujejo v razpravah na forumih, besedilnih in glasovnih klepetih ter v skupnostih, integriranih v nekatere video igre; opozarja na razdvojitev trga, saj je več iger zasnovanih posebej za odrasle;

11.   meni, da nedavne usmeritve poudarjajo, kako pomembno je zagotoviti ustrezno varstvo mladoletnikov, med drugim tudi s preprečevanjem morebitnega dostopa do škodljive vsebine;

12.   opozarja, da postaja vedno težje izvajati starševski nadzor, ker se spletne video igre ne prodajajo v fizični embalaži, na kateri bi bila jasna in zlahka berljiva oznaka, in ker lahko otroci brez vednosti ali privolitve staršev s spleta prenesejo video igre, ki niso primerne za njihovo starost;

13.   ugotavlja, da nasilje v videoigrah ne vodi nujno do nasilnega vedenja, nekateri strokovnjaki so vseeno mnenja, da ima lahko dolgoročna izpostavljenost prizorom nasilja v video igrah negativen vpliv na ljudi, ki igrajo te igre in potencialno vodi k nasilnemu vedenju; meni pa, da je potrebna previdnost pri ocenjevanju vpliva iger na vedenje, zlasti na vedenje majhnih otrok;

14.   poudarja, da se nekateri uporabniki iger spopadajo z odvisnostjo; poziva proizvajalce, trgovce na drobno, starše in druge zainteresirane strani, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi se izognili negativnim vplivom;

15.   poudarja, da sedanji razvoj povečuje potrebo po učinkovitih in delujočih sistemih za preverjanje starosti pri igrah in zlasti pri spletnih igrah;

16.   meni, da je treba raziskati različne pristope h krepitvi nadzora nad video igrami, hkrati pa priznava, da najverjetneje nobeden od teh sistemov ne bo popolnoma zagotovil, da otroci ne bodo imeli dostopa do neprimernih video iger;

17.   poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z industrijo preučijo koristi razvoja "rdečega gumba", ki ga je mogoče vključiti v (mobilne) konzole ali igralne naprave in računalnike in s katerim je mogoče onemogočiti določeno igro ali nadzirati dostop do igre ob določenih urah oziroma dostop do določenih delov igre;

18.   s tem v zvezi poziva k dodatnim naporom, skupaj z možnostjo vključevanja zvočnega opozorila v sistem ocenjevanja glede na starost PEGI (Pan-European Game Information), in pričakuje, da bo strokovni sektor za igrače sistematično integriral modele dostopa za spletne igre, ter tako preprečil izpostavljenost mladoletnikov škodljivim spletnim vsebinam;

19.   poudarja, kako pomembni so zadostni nadzorni ukrepi pri spletnih nakupih video iger, vključno z nakupi s kreditnimi karticami ali boni;

20.   meni, da razvoj na področju video iger, še posebej spletnih video iger, zahteva večjo ozaveščenost javnosti glede vsebine video igric, starševskega nadzora in instrumentov, kot je sistem PEGI; pozdravlja opravljeno delo industrije na področju uvedbe samourejanja;

21.   pozdravlja sistem PEGI Online, ki je logični razvoj sistema PEGI, in ki se ukvarja z videoigrami, ki so na voljo na spletu, kot so prenašanje iger ali spletne igre; podpira njegovo nadaljnje sofinanciranje s strani Komisije v okviru programa za varnejši internet, katerega cilj je reševanje vprašanj v zvezi z varno uporabo interneta, kadar so uporabniki otroci, in v zvezi z novimi spletnimi tehnologijami; poziva Komisijo, naj v povezavi s programom za varnejši internet spodbuja sistematično študijo vplivov uporabe videoiger na mladoletnike;

22.   pozdravlja prizadevanja Sveta Evrope za oblikovanje smernic za video igre, pa tudi za spodbujanje znanja med otroci o internetni varnosti na splošno;

23.   meni, da bi bilo treba nacionalne kampanje za osveščanje organizirati za pomoč potrošnikom, zlasti staršem, da bi ti lažje izbirali videoigre, ki so primerne starosti in znanju otrok, ter se izogibali proizvodom, ki niso ustrezno označeni; spodbuja države članice, naj si izmenjujejo najboljše izkušnje na tem področju;

24.   meni, da je sistem PEGI za ocenjevanje iger pomembno orodje, ki je izboljšalo preglednost pri nakupu iger za stranke, še posebej starše, saj jim je omogočilo, da se premišljeno odločijo, ali je posamezna igra primerna za otroke; obžaluje pa, da mnogi potrošniki, zlasti starši, kot kaže niso dovolj seznanjeni z video igrami in njihovim morebitnim vplivom na otroke;

25.   poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki bi prispevali k varnejšemu igralnemu okolju za spletne videoigre, vključno z inovativnimi metodami, ki mladoletnikom preprečujejo dostop do spletnih videoiger, katerih vsebina zanje ni primerna;

26.   poziva države članice, naj še naprej tesno sodelujejo pri spodbujanju zaščite mladoletnikov; poziva proizvajalce videoiger in igralnih konzol, naj nadalje izboljšujejo sistem PEGI in spletni sistem PEGI ter zlasti redno posodabljajo merila za ocenjevanje in označevanje primernosti za posamezno starostno skupino, naj dejavneje oglašujejo sistem PEGI in razširijo seznam podpisnikov; odločno poziva države članice, naj zagotovijo, da noben nacionalni sistem ocenjevanja ne bo razvit na način, ki bi privedel do razdrobljenosti trga;

27.   poziva Komisijo in države članice k sodelovanju s potrošniškimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi, da se z informacijskimi akcijami poveča ozaveščenost potrošnikov, zlasti mladih in njihovih staršev o veljavnih klasifikacijskih sistemih in še posebej sistemu PEGI; poudarja, kako pomembno je, da se te informacije posreduje v šolah;

28.   poziva države članice, naj izvedejo informacijske kampanje za starše in učitelje, da bi premostili tehnološki generacijski prepad in spodbujali sistem PEGI in spletni sistem PEGI ter varnejšo in bolj ozaveščeno uporabo novih tehnologij, vključno z videoigrami;

29.   poziva Komisijo, da kratkoročno olajša izmenjavo najboljših praks med pristojnimi nacionalnimi izobraževalnimi organi, da se vključi pismenost na področju iger v izobraževalne cilje osnovnega in srednješolskega izobraževanja; poziva k redni izmenjavi izkušenj in informacij med vsemi zainteresiranimi stranmi, da bo mogoče oblikovati zglede najboljše prakse za videoigre;

30.   poudarja, da nimajo vse države članice predpisov, ki bi trgovcem na drobno dovoljevali prodajo nasilnih iger samo odraslim, ter poziva lastnike internetnih kavarn naj otrokom v njihovih kavarnah preprečijo igranje iger, ki so glede na oznako namenjene starejšim skupinam; se sklicuje na raziskavo javnega mnenja Evrobarometer z naslovom "Naproti varni uporabi interneta za otroke - perspektiva staršev"(3) ("Towards a safer use of the Internet for children in the EU – a parents' perspective"), objavljeno dne 9. decembra 2008, ki je pokazala, da 3,2 % otrok, starih od šest do sedemnajst let, internet uporablja v internetnih kavarnah brez nadzora staršev; meni, da je potreben skupen pristop k strogim sankcijam za trgovce na drobno in lastnike internetnih kavarn; zato poziva države članice, naj z ustreznimi ukrepi, na primer s preverjanjem identitete, preprečijo otrokom, da bi kupovali in igrali igre, ki so glede na oznako namenjene starejšim skupinam; podpira predlog Komisije o uvedbi vseevropskega kodeksa ravnanja za trgovce na drobno in proizvajalce v sektorju videoiger, da bi preprečili prodajo nasilnih in škodljivih videoiger mladoletnikom;

31.   poziva države članice, naj pripravijo ad hoc civilno in kazensko zakonodajo v zvezi z maloprodajo nasilnih TV, videoiger in računalniških iger; meni, da je treba posebno pozornost posvetiti spletnim igram, ki so namenjene v prvi vrsti otrokom in mladim, katerih cilj je ustvarjanje dobička;

32.   poziva Komisijo, naj s posebnimi zakonodajnimi ukrepi prepreči zlorabo spletnih iger za nepoštene komercialne dejavnosti, ki na primer nepošteno napeljujejo mladoletnike k sklepanju pravnih obveznosti (npr. s samodejnim naročanjem ali zlonamernimi klicnimi programi, ki kličejo drage telefonske linije) in ki pošiljajo nelojalna promocijska sporočila (npr. promocijsko prikazovanje izdelkov ali druge prikrite oglaševalske tehnike);

33.   poziva Komisijo in države članice, naj si v sodelovanju z organi iz drugih delov sveta prizadevajo za sprejetje mednarodnih smernic, sistemov označevanja in kodeksov ravnanja ter spodbujajo svetovne klasifikacijske sisteme za video igre in spletne igre;

34.   meni, da potrebuje industrija spodbudo za nadaljnji razvoj in izboljšave sistemov samourejanja in da trenutno na tem področju ni potrebe po zakonodaji, ki bi veljala v vsej EU;

35.   opozarja na pomen medijev pri spodbujanju odgovornosti staršev in pri omejevanju oglaševanja videoiger za odrasle na čas, ko otroci manj pogosto gledajo televizijo;

36.   meni, da bi morali javni organi, pristojni za prepoved videoiger, obveščati ustrezne organe v drugih državah članicah in prepoved z avtomatiziranim opozorilom objaviti v sistemu PEGI;

37.   poziva Komisijo, naj v sklopu programa MEDIA ter nacionalnih mehanizmov za oprostitev davka podpira novosti v tem hitro rastočem sektorju kreativnega gospodarstva, ki temelji na znanju, zlasti s spodbujanjem izobraževalnih, multimedijskih in kulturnih vidikov videoiger ter z ustreznimi možnostmi usposabljanja in tečaji;

38.   poziva Komisijo, naj oblikuje smernice za preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov v institucijah za ocenjevanje ter za varovanje neodvisnosti takšnih organizacij v razmerju z interesnimi skupinami, ki so povezane z industrijo;

39.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 65, 14.3.2002, str. 2. (2) UL L 378, 27.12.2006, str. 72. (3) http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_248_en.pdf.