Evropski parlament,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 15. septembra 2008 o razmerah na otoku Mindanao,

–   ob upoštevanju poziva veleposlanikov Evropske unije in Združenih držav Amerike ter namestnika vodje misije avstralskega veleposlaništva z dne 29. januarja 2009,

–   ob upoštevanju tretjega zasedanja tristranskega pregleda izvajanja mirovnega sporazuma iz leta 1996 med Morsko islamsko osvobodilno fronto (MILF) in vlado republike Filipini, ki je potekalo od 11. do 13. marca 2009,

–   ob upoštevanju skupne haaške deklaracije filipinske vlade in Filipinske nacionalne demokratične fronte (NDFP) z dne 1. septembra 1992 ter prve in druge skupne izjave iz Osla z dne 14. februarja in 3. aprila 2004,

–   ob upoštevanju nacionalnega strateškega dokumenta Komisije za Filipine za obdobje 2007–2013, programa za pomoč mirovnemu procesu v okviru instrumenta za stabilnost in pogajanj za Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Filipini,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Filipinih, zlasti resolucije z dne 26. aprila 2007(1), in ponavljajoč svojo podporo mirovnim pogajanjem med filipinsko vlado in NDFP, izraženo v resolucijah z dne 17(2). julija 1997 in 14. januarja 1999(3),

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker od leta 1969 številne oborožene skupine in zlasti MILF napadajo vladne čete na jugu države, kar je eden izmed najdaljših upor v Aziji,

B.   ker je spor med filipinsko vlado in uporniki NDFP zahteval več kot 40 000 žrtev in ker kljub sklenitvi premirja leta 2003 in mirovnim pogovorom občasno prihaja do nasilja,

C.   ker je avgusta 2008, ko je vrhovno sodišče Filipinov memorandum o sporazumu med MILF in filipinsko vlado glede staroselskega območja, ki bi za ljudstvo More pomenilo precejšnjo neodvisnost, razglasilo za neustaven, na otoku Mindanao ponovno prišlo do sovražnosti med vladnimi silami in MILF,

D.   ker je bilo zaradi ponovnih spopadov ubitih več kot sto ljudi, okoli 300 tisoč pa jih je razseljenih, od tega jih večina še vedno prebiva v evakuacijskih centrih,

E.   ker je mirovna posrednica Malezija aprila 2008 zaradi nenapredovanja v mirovnem procesu z otoka Mindanao umaknila svoje opazovalce premirja, a je kljub temu pripravljena ponovno preučiti svojo vlogo, če bo filipinska vlada pojasnila svoja pogajalska izhodišča,

F.   ker so se leta 2004 ustavila mirovna pogajanja med filipinsko vlado in NDFP in ker si norveška vlada močno prizadeva, da bi obe strani spodbudila k nadaljevanju uradnih pogajanj,

G.   ker je bilo od leta 2001 na Filipinih ubitih ali ugrabljenih na stotine aktivistov, sindikalistov, novinarjev in verskih vodij in ker filipinska vlada kljub številnim dokazom zanika kakršno koli sodelovanje varnostnih sil v teh političnih ubojih,

H.   ker je bilo leta 2008 več primerov, ko so lokalna sodišča odločila, da so aretacije in priprtja aktivistov nezakonita, in zahtevala njihovo izpustitev, vendar so bile te iste osebe pozneje ponovno aretirane in obtožene upora ali umora,

I.   ker filipinsko sodstvo ni neodvisno, ker pravnike in sodnike tudi nadlegujejo in ubijajo; ker je kazniva dejanja zaradi ogroženosti prič nemogoče učinkovito preiskati ali odgovorne zanje privesti pred sodišče,

J.   ker za večino izvensodnih usmrtitev ni bila sprožena uradna kriminalistična preiskava in ker storilci ostajajo nekaznovani kljub številnim trditvam vlade, da je sprejela ukrepe za zaustavitev usmrtitev in sodni pregon storilcev,

K.   ker je aprila 2008 Svet Združenih narodov za človekove pravice preučil razmere na Filipinih in opozoril na nekaznovanje odgovornih za izvensodne usmrtitve in prisilna izginotja, filipinska vlada pa je zavrnila priporočila glede poročila o spremljanju,

L.   ker je treba obravnavati gospodarske, socialne in kulturne vzroke za izvor nasilja na Filipinih, da bi ustavili ugrabitve in izvensodne usmrtitve,

1.   je zelo zaskrbljen zaradi več sto tisoč notranje razseljenih oseb na otoku Mindanao, poziva filipinsko vlado in MILF, naj storita vse, da se bodo ljudje lahko vrnili domov, in poziva k odločnejšim nacionalnim in mednarodnim ukrepom za zaščito razseljenih ljudi in njihovo rehabilitacijo;

2.   močno verjame, da je spor mogoče rešiti le z dialogom in da je rešitev tega dolgotrajnega upora nujna za celovit razvoj Filipinov;

3.   poziva filipinsko vlado, naj nemudoma obnovi mirovna pogajanja z MILF ter pojasni vlogo in prihodnost memoranduma o sporazumu po zgoraj omenjenu razsodbi vrhovnega sodišča; pozdravlja napoved filipinske vlade, da namerava umakniti pogoje za obnovitev pogovorov;

4.   pozdravlja pogovore med filipinsko vlado in NDFP, ki so se pod okriljem Norveške odvijali novembra 2008 v Oslu, in upa, da bodo uradna pogajanja tudi tokrat hitro stekla; poziva strani, naj spoštujeta svoje dvostranske dogovore, sprejete v okviru Skupnega nadzornega odbora, se sestaneta v skladu s celovitim sporazumom o spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter omogočita skupne preiskave kršitev človekovih pravic;

5.   poziva Svet in Komisijo, naj stranema zagotovita podporo in pomoč pri uresničevanju celovitega dogovora o spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, zlasti s pomočjo programov za razvoj, pomoč in obnovo;

6.   poziva Evropski svet in Komisijo, naj filipinsko vlado podpreta pri prizadevanjih za nadaljnja mirovna pogajanja, po potrebi tudi z olajšanjem in pomočjo skupini za mednarodni nadzor, pristojni za spremljanje prekinitve ognja med vojsko in MILF;

7.   predlaga, da bi se vloga skupine za mednarodni nadzor lahko okrepila z večjim mandatom za preiskave in dogovorjene politike o objavi njenih ugotovitev;

8.   poziva filipinsko vlado, naj poveča razvojno pomoč za otok Mindanao, da se izboljšajo obupne življenjske razmere lokalnega prebivalstva, in pozdravlja finančno podporo v višini več kot 13 milijonov EUR v hrani in drugih oblikah, ki jo je Evropska unija od začetka nasilja avgusta 2008 namenila za Mindanao;

9.   izraža močno zaskrbljenost zaradi več sto tisoč primerov izvensodnih usmrtitev političnih aktivistov in novinarjev v zadnjih letih na Filipinih in zaradi vloge, ki jo imajo varnostne sile pri načrtovanju in izvajanju teh usmrtitev;

10.   poziva filipinsko vlado, naj razišče primere izvensodnih usmrtitev in nasilnih izginotij; hkrati poziva filipinsko vlado, naj vzpostavi neodvisen sistem za nadzor, ki bo spremljal preiskavo storilcev in njihov pregon;

11.   poziva filipinsko vlado, naj sprejme ukrepe za odpravo sistematičnega ustrahovanja in nadlegovanja političnih aktivistov in aktivistov za človekove pravice, pripadnikov civilne družbe, novinarjev in prič v kazenskih postopkih ter jim zagotovi resnično učinkovito zaščito;

12.   ponovno zahteva od filipinskih oblasti, naj posebnim organom Združenih narodov, ki se ukvarjajo z zaščito človekovih pravic, omogočijo neomejen dostop do države; poleg tega odločno poziva oblasti, naj nemudoma sprejmejo in izvajajo predpise, ki bodo v nacionalni pravni sistem prenesli ratificirane mednarodne instrumente o spoštovanju človekovih pravic (npr. zoper mučenje in prisilna izginotja);

13.   poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bo finančno pomoč Evropske unije za gospodarski razvoj Filipinov spremljal nadzor nad morebitnimi kršitvami gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic, pri čemer naj se posebna pozornost nameni spodbujanju dialoga in vključevanju vseh družbenih skupin;

14.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku in vladi Republike Filipini, Morski islamski osvobodilni fronti (MILF), Filipinski nacionalni demokratični fronti (NDFP), Visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice ter vladam držav članic ASEAN.

(1) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 788. (2) UL C 286, 22.9.1997, str. 245. (3) UL C 104, 14.4.1999, str. 116.