Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (KOM(2008)0431 – C6-0313/2008 – 2008/0131(CNS))

P6_TA(2009)0046 A6-0004/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0431),

–   ob upoštevanju členov 36 in 37 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0313/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0004/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 3/2008 Člen 9 – odstavek 1 1.  Če ni programov za izvajanje na notranjem trgu za enega ali več ukrepov za informiranje iz člena 2(1)(b), predloženih na podlagi člena 6(1), vsaka zainteresirana država članica izdela program in specifikacijo zanj na podlagi smernic iz člena 5(1) in prek javnega razpisa izbere izvedbeni organ za program, za katerega prevzema sofinanciranje. 1.  Če ni programov za izvajanje na notranjem trgu za enega ali več ukrepov za informiranje iz člena 2(1)(b), predloženih na podlagi člena 6(1), vsaka zainteresirana država članica na podlagi smernic iz člena 5(1) in potem, ko je ocenila potrebo in zaželenost teh programov v zadevni(h) državi(ah) članici(ah) ter se posvetovala s trgovinskimi združenji in organizacijami v zadevnem sektorju, izdela program in specifikacijo zanj in prek javnega razpisa izbere izvedbeni organ za program, za katerega prevzema sofinanciranje. Sprememba 2 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 3/2008 Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Če ni programov za izvajanje v tretjih državah za enega ali več ukrepov za informiranje iz člena 2(1)(a), (b) in (c), predloženih na podlagi člena 6(1), vsaka zainteresirana država članica izdela program in specifikacijo zanj na podlagi smernic iz člena 5(2) in prek javnega razpisa izbere izvedbeni organ za program, za katerega prevzema sofinanciranje. 2.  Če ni programov za izvajanje na notranjem trgu za enega ali več ukrepov za informiranje iz člena 2(1)(a)(b) in (c), predloženih na podlagi člena 6(1), vsaka zainteresirana država članica na podlagi smernic iz člena 5(2) in potem, ko je ocenila potrebo in zaželenost teh programov v zadevni državi(ah) članici(ah) ter se posvetovala s trgovinskimi združenji in organizacijami v zadevnem sektorju, izdela program in specifikacijo zanj in prek javnega razpisa izbere izvedbeni organ za program, za katerega prevzema sofinanciranje. Sprememba 3 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 3/2008 Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2 Izvedbeni organ za program, ki ga zadevna država članica končno izbere, je lahko mednarodna organizacija, zlasti kadar se program nanaša na promocijo sektorja oljčnega olja in namiznih oljk v tretjih državah. Izvedbeni organ za program, ki ga zadevna država članica končno izbere, je lahko mednarodna organizacija, zlasti kadar se program nanaša na promocijo sektorja oljčnega olja in namiznih oljk ali vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v tretjih državah. Sprememba 4 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 3/2008 Člen 9 – odstavek 3 – točka c (c) oceni razmerja med kakovostjo in ceno programa; (c) oceni razmerje med stroški in učinkovitostjo programa; Sprememba 5 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 a (novo) Uredba (ES) št. 3/2008 Člen 13 – odstavek 2 – pododstavka 1 in 2 Člen 1a V členu 13(2) Uredbe (ES) št. 3/2008 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim besedilom: "2. Finančna udeležba Skupnosti za programe, izbrane v skladu s členoma 8 in 9, ne presega 60 % dejanskih stroškov programov. Za programe informiranja in promocije, ki trajajo dve leti ali tri, udeležba za vsako leto izvajanja ne presega te meje. Odstotek iz prvega pododstavka znaša 70% za promocijske ukrepe za sadje in zelenjavo, ki so posebej namenjeni otrokom v šolskih ustanovah Skupnosti."

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o izvajanju Direktive 2003/9/ES o pogojih za sprejem prosilcev za azil in beguncev v Evropski uniji: obiski Odbora LIBE v obdobju 2005–2008 (2008/2235(INI))

P6_TA(2009)0047 A6-0024/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil v državah članicah(1) ("Direktiva o sprejemu"),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopka za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah(2) ("Direktiva o postopkih"),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države(3) ("Uredba Dublin II"),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. novembra 2007 o uporabi Direktive 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil v državah članicah (KOM(2007)0745),

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti členov 5 in 8,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,

–   ob upoštevanju poročil delegacij Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Italiji (Lampeduza), Španiji (Ceuta in Melilla, Kanarski otoki), Franciji (Pariz), na Malti, v Grčiji, Belgiji, Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, Poljskem, Danskem in na Cipru,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o Lampedusi(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o razmerah v begunskih taboriščih na Malti(5),

–   ob upoštevanju predloga za prenovitev Direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil v državah članicah (KOM(2008)0815) (v nadaljevanju "predlog za prenovitev) in predloga za revizijo Uredbe Dublin II (KOM(2008)0820), ki ju je Komisija skupaj predložila 3. decembra 2008,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0024/2009),

A.   ker je Direktiva o sprejemu o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil ključni element prve faze skupnega evropskega azilnega sistema,

B.   ker se Direktiva o sprejemu uporablja za prosilce za azil in begunce,

C.   ker morajo biti temeljne pravice, kot je pravica do dostojnega življenja, varstva družinskega življenja, dostopa do zdravstvene oskrbe in pravica do pritožbe, ves čas zajamčene,

D.   ker Direktiva o sprejemu in Direktiva o postopkih državam članicam nalagata, da prosilcem za azil nudijo pisne informacije o njihovih pravicah in o organizacijah, ki zagotavljajo pomoč; ker je za prosilce za azil in priseljence zaradi zapletenih postopkov in kratkih rokov, zlasti, kadar gre za pospešeni postopek, temeljnega pomena, da lahko pridobijo ustrezne pravne nasvete, imajo po potrebi dostop do tolmača in prejemajo sklepe, ki jih zadevajo, v jeziku, za katerega se lahko smiselno domneva, da ga razumejo,

E.   ker je prizadevanje za jasne, pravične, učinkovite in sorazmerne azilne postopke (zlasti merila sprejetja ali zavrnitve prošnje za azil) pomembno, da se zagotovi učinkovit dostop do azila,

F.   ker imajo v skladu s členom 7 Direktive o sprejemu prosilci za azil pravico do prostega gibanja znotraj države članice, v kateri so zaprosili za azil, vendar lahko države članice to pravico omejijo,

G.   ker se Direktiva o sprejemu o pogojih za sprejem uporablja za prosilce za azil in begunce, v številnih obiskanih centrih pa so prosilci za azil in nezakoniti migranti pridržani v istih prostorih,

H.   ker Konvencija otrokovih pravicah ščiti pravice vseh mladoletnikov, vključno s tistimi, ki se nahajajo izven svoje države izvora, ter ker Direktiva o sprejemu nalaga državam članicam, da upoštevajo posebni položaj mladoletnikov in jim dodeljuje posebne pravice, kot je pravica do izobrazbe,

I.   ker vse države članice nimajo sprejemnih centrov za vse ali za velik del prosilcev za azil in dajejo prednost alternativnim rešitvam na lokalni ravni ter ker odbor LIBE še ni raziskal tega vidika ravnanja držav članic,

J.   ker za namen tega poročila "pridržanje" pomeni upravni postopek začasne narave,

K.   ker je pridržanje začasni upravni ukrep, ki se razlikuje od pripora v kazenskih zadevah,

L.   ker so poslanci ob nekaterih obiskih, kadar je bilo to potrebno zaradi slabih razmer v določenem centru, večkrat ugotovili, da so bile v nekaterih centrih razmere med pridržanjem z vidika higiene, promiskuitete in razpoložljive opreme nevzdržne, ter da pridržanih oseb niso sistematično obveščali o vzrokih za pridržanje, njihovih pravicah in napredku pri obravnavi njihove dokumentacije,

Splošne ugotovitve in azilni postopki

1.   obžaluje, da se je med nekaterimi opravljenimi obiski izkazalo, da nekatere države članice obstoječe direktive izvajajo pomanjkljivo ali jih ne izvajajo; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev prenosa in ne zgolj formalnega spoštovanja direktiv;

2.   poudarja, da je treba načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so pravica do dostojnega življenja, varstvo družinskega življenja, dostop do zdravstvene oskrbe, pravica do učinkovite pritožbe zoper pridržanje, ves čas uporabljati ne glede na status zadevnega državljana tretje države; zato ne more sprejeti, da se z osebo ne ravna v skladu s temi načeli zgolj zaradi tega, ker je nezakonito priseljena;

3.   obžaluje številne pomanjkljivosti glede pogojev za sprejem, ki pretežno izhajajo iz dejstva, da Direktiva o sprejemu sedaj dopušča državam članicam veliko prostora za diskrecijsko odločanje o vzpostavitvi pogojev za sprejem na nacionalni ravni; zato odobrava omenjen predlog o prenovitvi;

4.   odobrava vsebino predloga Komisije o prenovitvi in se veseli, da je napovedani cilj prenove zagotoviti višje standarde obravnave prosilcev za azil, da se zagotovi dostojno raven življenja in omogoči večjo usklajenost nacionalnih predpisov, ki urejajo pogoje sprejema;

5.   izraža zadovoljstvo zaradi predloga Komisije o razširitvi področja delovanja Direktive o sprejemu na subsidiarno zaščito, da se zagotovi enako raven pravic pri vseh oblikah mednarodne zaščite;

6.   poziva države članice, naj pokažejo več solidarnosti do držav, ki se soočajo z največjimi izzivi priseljevanja, in naj se ta solidarnost ne omejuje le na tehnično in/ali finančno solidarnost; poziva Komisijo, naj preuči možnost predložitve evropskega instrumenta solidarnosti, s katerim bi olajšali breme velikega števila beguncev, ki jih sprejemajo države članice z zunanjimi mejami; instrument bi temeljil na načelu spoštovanja želja prosilcev za azil in bi zagotovil visoko raven zaščite;

7.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Parlamentom vzpostavi stalni sistem obiskov in inšpekcij; želi, da Odbor LIBE z obiski nadaljuje, da bi pri pogojih za sprejem in postopkih vračanja zagotovili spoštovanje prava Skupnosti, ter da se organizira letno razpravo o rezultatih teh obiskov na plenarnem zasedanju Parlamenta;

Sprejem

8.   obžaluje, da so zmogljivosti odprtih nastanitvenih centrov, ki so jih ustanovile nekatere države članice, šibke in se zdi, da ne ustrezajo potrebam migrantov;

9.   zahteva, da sprejem prosilcev za azil in priseljencev poteka predvsem v odprtih sprejemnih centrih namesto v zaprtih centrih, pri čemer naj se sledi zgledu tistih, ki jih imajo nekatere države članice;

10.   opozarja na odgovornost držav članic, da zagotovijo dostop do azilnih postopkov;

11.   poziva države članice, naj uporabijo Direktivo o sprejemu za vse prosilce za azil od trenutka, ko izrazijo željo, da bi v državi članici zaprosili za zaščito, tudi če prošnja za azil še ni bila formalno vložena;

12.   poziva Komisijo, naj države članice opozori, da je/bi moral biti preklic ali zmanjšanje pogojev sprejema z utemeljitvijo, ki ni vključena v Direktivo o sprejemu, strogo prepovedan;

13.   meni, da se osnovnih pogojev sprejema, kot so hrana, nastanitev in nujna zdravstvena oskrba ne bi smelo nikoli odkloniti, saj bi s tem lahko kršili temeljne pravice prosilcev za azil;

14.   meni, da je treba najti pravično ravnovesje med hitrostjo postopkov, odpravljanjem zaostankov in pravično obravnavo posameznih primerov, zlasti pri pospešenih postopkih;

Dostop do informacij in pravica do tolmača

15.   ugotavlja, da so informacije o postopkih povečini pisne, roki pa zelo kratki, in da lahko to oteži razumevanje ter prosilce za azil ovira pri učinkovitem uveljavljanju pravic ob vložitvi prošnje; zahteva, da so brošure, ki prosilcem pojasnjujejo vse njihove pravice, na voljo v glavnih mednarodnih jezikih in v jezikih, ki jih govori velik delež prosilcev za azil in priseljencev v zadevni državi članici; poziva države članice, da predvidijo tudi informiranje prek drugih sredstev, vključno z ustnimi ali televizualnimi, in prek interneta;

16.   izraža skrb ob pogostem pomanjkanju ustrezno usposobljenih tolmačev v nekaterih obiskanih centrih, tudi pri uradnih razgovorih; poziva države članice, naj zagotovijo brezplačne javne storitve tolmačenja, po potrebi po telefonu ali prek interneta;

17.   spodbuja države članice, naj se za finančno pomoč obrnejo na Evropski sklad za begunce, da bi se izboljšal dostop do informacij in zlasti povečalo število jezikov, v katerih se informacije posredujejo, oziroma podpora tem jezikom; poziva Komisijo, naj državam članicam pošlje informacije o finančnih instrumentih, ki so na volj v ta namen, ter o sedanjih dobrih praksah na področju njihove uporabe;

Pravna pomoč

18.   obžaluje, da je dostop do brezplačne pravne pomoči prosilcem za azil in pridržanim nezakonitim priseljencem omejen, včasih le na seznam imen odvetnikov, kar pomeni, da osebe, ki nimajo dovolj finančnih sredstev, ostanejo brez pomoči;

19.   opozarja, da je zaradi oteženega komuniciranja z zunanjim svetom in posebne narave zadevne zakonodaje zlasti težko najti ustrezno pravno pomoč za pridržane osebe;

20.   opaža, da je stalen dostop do pravne pomoči težji, kadar se pridržane osebe premeščajo od enega do drugega sprejemnega centra ali centra za upravno pridržanje;

21.   pozdravlja delo, ki so ga Visoki komisariat Združenih narodov za begunce in predstavniki nevladnih organizacij opravili na področju pravne pomoči, vendar meni, da ti ne morejo nadomestiti odgovornosti države;

22.   spodbuja države članice, naj zagotovijo dostop do brezplačne pravne pomoči in/ali pravne pomoči zagovornika v primerih, ko si prosilec za azil ne more privoščiti stroškov, ki bi s tem nastali;

Dostop do zdravstva

23.   obžaluje, da se v večini obiskanih centrov za pridržanje prosilci za azil in migranti sistematično pritožujejo nad nezadostnostjo in neustreznostjo zdravniške oskrbe, težavami v zvezi z obiskom pri zdravniku ali stikom z njim, pomanjkanjem posebne oskrbe (zlasti za nosečnice in žrtve mučenja) in ustreznih zdravil;

24.   poziva države članice, naj zdravstveno zavarovanje, ki ga zagotavljajo prosilcem za azil in migrantom, razširijo, da se ne bi omejevalo na nujno oskrbo, ter naj zagotovijo tudi psihološko pomoč in skrb za duševno zdravje; opominja, da je pravica do zdravja in zdravstvene oskrbe ena od najbolj temeljnih pravic posameznika;

Dostop do zaposlitve

25.   odobrava predlog Komisije o odpravi ovir pri dostopu na trg dela in omogočanju dostopa do zaposlitve po preteku šestih mesecev od vložitve prošnje za mednarodno zaščito;

26.   poziva države članice, naj ne postavljajo pravnih ali administrativnih omejitev, ki bi ovirale dostop do zaposlitve;

Pomoč nevladnih organizacij

27.   pozdravlja veliko delo, ki so ga organizacije opravile na področju nudenja pomoči prosilcem za azil in nezakonitim migrantom;

28.   poziva države članice, naj se učijo iz dobre prakse, ki se je izvajala v okviru programa EQUAL za prosilce za azil v zvezi z učinkovito pripravo na trg dela;

29.   zahteva od držav članic, da prosilcem za azil in nezakonitim migrantom, vključno s tistimi v centrih za pridržanje, zagotovijo dostop do pomoči pri zaščiti njihovih pravic, ki naj jo izvajajo akterji, ki niso odvisni od nacionalnih organov; poziva države članice, naj civilni družbi zagotovijo zakonito pravico dostopa do prostorov za pridržanje tujcev brez pravnih ali upravnih ovir;

30.   poziva države članice, naj se v nobenem primeru ne odločajo za pridržanja prosilcev za azil, saj gre že tako za ranljive osebe, ki potrebujejo zaščito;

Pridržanje

31.   obžaluje, da se številne države članice vse bolj zatekajo k pridržanju; poudarja, da se oseb v nobenem primeru ne bi smelo pridržati zgolj zaradi tega, ker iščejo mednarodno zaščito; poudarja, da se mora ukrep pridržanja uporabiti le kot zadnja možnost, biti mora sorazmeren in se uporabiti za čim krajši čas ter le takrat, ko ni mogoče uporabiti blažjih prisilnih ukrepov, in sicer na podlagi presoje od primera do primera;

32.   opozarja, da je v členu 5 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin zagotovljena pravica do oporekanja ukrepu odvzema svobode; zahteva, da mora imeti vsak državljan tretje države, ki je pridržan, možnost to pravico izkoristiti;

33.   je zaskrbljen zaradi razmer v zaporih, v katerih so pridržani nezakoniti migranti in prosilci za azil, čeprav niso storili zločina; poziva, naj bodo prostori za pridržanje teh oseb ločeni in po možnosti odprti, da se jim zagotovi zaščita in pomoč;

34.   je zaskrbljen zaradi dejstva, v kako slabem stanju so nekateri centri za pridržanje in kako pomanjkljiva je higiena v njih; opozarja, da obveznost dostojnega sprejema velja tudi za pridržane osebe; poziva, naj se vsi centri, ki ne ustrezajo standardom, čim prej zaprejo;

35.   ugotavlja, da je dostop do zdravstvene oskrbe, še zlasti psihološke, pogosto otežen, saj imajo nekateri centri za pridržanje prostore v objektih zaporov; poziva države članice, naj v centrih za pridržanje podnevi in ponoči zagotovijo ustrezno zdravniško oskrbo, tudi psihološko;

36.   poziva države članice, naj, kjer je to mogoče, izboljšajo stik pridržanih oseb z zunanjim svetom, vključno s tem, da omogočijo redne obiske, povečajo dostop do telefona ter v določenih pogojih zagotovijo splošni dostop do brezplačnega interneta in do sredstev množičnega obveščanja v vseh centrih;

37.   poziva države članice, naj izdajajo letna poročila o številu zaprtih centrov, njihovi lokaciji, številu tam pridržanih oseb in njihovemu delovanju;

38.   poziva države članice, naj zagotovijo redni nadzor zaprtih centrov in življenjskih razmer oseb v njih, in sicer z uvedbo nacionalnega varuha človekovih pravic, ki bo zadolžen za te centre;

Mladoletniki brez spremstva in družine

39.   opozarja, da mora biti v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah največja korist otroka v ospredju vsake odločitve ali ukrepa, ki se nanaša na mladoletnika; opozarja, da je treba sprejeti ukrepe in nameniti potrebna sredstva za zaščito mladoletnikov brez spremstva, ne glede na to, ali so begunci ali ne;

40.   poziva države članice, naj razmislijo o vzpostavitvi neodvisnih organov za spremljanje standardov in razmer v zaprtih centrih ter o uvedbi uradnega sistema nadzora, ki bi izdajal poročila v zvezi s tem;

41.   poziva, naj se uveljavi načelo, da je pridržanje mladoletnikov prepovedano, in da se ukrep pridržanja mladoletnikov skupaj s starši uporabi le izjemoma, s ciljem zagotavljanja največje koristi otroka;

42.   poziva države članice, ki še niso podpisale in ratificirale Konvencije o otrokovih pravicah, naj to brez zadržkov storijo;

43.   poziva države članice, naj poskrbijo za izvajanje splošnega priporočila št. 8(2006) z dne 2. marca 2007 Odbora Združenih narodov za otrokove pravice o pravici otroka do varstva pred hudim kaznovanjem in drugimi oblikami krutega ali ponižujočega kaznovanja, tudi znotraj družine, zlasti v primeru pridržanih mladoletnikov;

44.   opozarja, da imajo vsi mladoletniki pravico do izobraževanja v državi izvora ali drugje; zahteva od držav članic, da to pravico zagotovijo tudi, če gre za pridržanega mladoletnika; zahteva, da mora biti dostop do izobraževanja omogočen neposredno v skupnosti, in sicer na ustrezen način ter primerno ocenjeni ravni znanja otrok, obenem pa je treba oblikovati prehodne modele, ki bodo omogočili pridobitev jezikovnih sposobnosti, potrebnih za običajno izobraževanje, da se zagotovi čim boljše vključevanje otrok in njihovih družin;

45.   opozarja, da imajo mladoletniki pravico do razvedrila, primernega njihovi starosti, in poziva države članice, naj to pravico zagotovijo tudi, če gre za pridržane otroke;

46.   poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo mladoletniki brez spremstva in družine nastanjeni v ločenih prostorih, tudi med pridržanjem, da se zagotovi ustrezna zasebnost in družinsko življenje skladno z osmim členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter varovano okolje za otroke;

47.   želi, da bi bile vse osebe, ki se ukvarjajo z mladoletniki in mladoletniki brez spremstva, deležne posebnega usposabljanja, prilagojenega položaju otrok; meni, da bi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s tem področjem, lahko veliko prispevale;

Mladoletniki brez spremstva

48.   zahteva, da se za vsakega mladoletnika brez spremstva imenuje neodvisen zakoniti skrbnik, ki mu bo zagotavljal zaščito v čakalnih prostorih, kot so letališča in železniške postaje, ter na ozemlju držav članic; zahteva jasno opredelitev njegovih pristojnosti in vloge;

49.   poziva Komisijo in države članice, naj tudi za organizacije kot sta Rdeči križ in Rdeči polmesec uvedejo dolžnost, da izsledijo družinske člane;

50.   je zaskrbljen ob pojavu izginotij mladoletnikov brez spremstva; od držav članic zahteva, da skladno s členom 4(3)(a) Uredbe (ES) št. 862/2007(6) zbirajo podatke in statistike za identifikacijo in pomoč mladoletnikom brez spremstva v boju proti temu pojavu; meni, da je najboljši način preprečevanja izginotij mladoletnikov vzpostavitev ustreznih objektov za njihov sprejem, kjer se bodo lahko vključili v izobraževanje, primerno njihovi starosti (šola, usposabljanje itd.);

51.   zahteva, da Komisija in države članice vzpostavijo usklajen in zanesljiv mehanizem identifikacije mladoletnikov brez spremstva – z uporabo najnovejših tehnologij, kot je uporaba biometričnih podatkov – ter skupna pravila za ugotavljanje starosti; v zvezi s tem opozarja, da mora zadevna oseba ves čas takšnega postopka iz previdnosti veljati za mladoletno in biti tako tudi obravnavana ter da mora biti v primeru obstoja upravičenega dvoma o starosti mladoletnika ta dvom v njegovo korist;

Družine

52.   poziva države članice, naj preučijo ukrepe, ki nadomeščajo odvzem svobode, in, kjer je to primerno, dokažejo neučinkovitost upoštevanih nadomestil, preden se odločijo za pridržanje družin z mladoletniki;

53.   želi, da bi imele družine, ki prosijo za azil, dostop do podpornih storitev za družine in za otroke ter do specializirane zdravstvene obravnave s področja zaščite otrok;

Ranljive osebe

54.   poziva Komisijo, naj oblikuje obvezne skupne standarde za prepoznavanje ranljivih oseb, zlasti žrtev mučenja ali trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo posebno zdravniško oskrbo, nosečnic in mladoletnih oseb;

55.   meni, da se nobene ranljive osebe zaradi njenega posebnega stanja ne sme pridržati, saj ima to zanjo hude posledice;

56.   spodbuja države članice, naj zagotovijo pomoč, posebej prilagojeno ranljivim osebam ter žrtvam mučenja in trgovine z ljudmi, zlasti psihološko pomoč, da bi zagotovili njihovo zaščito; zahteva, da je vso osebje, ki je v stiku z ranljivimi osebami, vključno s pristojnimi za obravnavo prošenj za azil in policijo, deležno specializiranega usposabljanja;

Dublinski sistem

57.   je zaskrbljen zaradi povečanega števila pridržanih oseb v okviru dublinskega sistema in zaradi na videz sistematične uporabe ukrepov odvzema svobode v nekaterih državah članicah; želi, da se teh oseb ne pridržuje, če ne obstaja tveganje pobega in to tveganje ni bilo dokazano s strani države članice;

58.   obžaluje, da nekatere države članice osebam, za katere velja dublinski sistem, omejujejo dostop do standardov za sprejem; poziva Komisijo, naj jasno ugotovi, da se Direktiva o sprejemu uporablja tudi za te osebe, da bi jim zagotovili uveljavljanje vseh pravic;

o
o   o

59.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, kakor tudi vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 31, 6.2.2003, str. 18. (2) UL L 326, 13.12.2005, str. 13. (3) UL L 50, 25.2.2003, str. 1. (4) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 598. (5) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 301. (6) Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (UL L 199, 31.7.2007, str. 23).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o okrepitvi vloge evropskih malih in srednje velikih podjetij v mednarodni trgovini (2008/2205(INI))

P6_TA(2009)0048 A6-0001/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Listine o malih in srednje velikih podjetjih, ki jo je Evropski svet sprejel na svojem zasedanju dne 19. in 20. junija 2000 v Santa Maria de Feiri,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta o lizbonski strategiji, sprejetih dne 23. in 24. marca 2000 v Lizboni,

–   ob upoštevanju Priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij(1),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 21. januarja 2003 z naslovom "Mala podjetja v Evropi širitve" (KOM(2003)0026),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 10. novembra 2005 z naslovom "Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti – Moderna politika za MSP za rast in zaposlovanje" (KOM(2005)0551),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2006 z naslovom "Globalna Evropa: Konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta" (KOM(2006)0567),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti(2),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2007 z naslovom "Mala in srednje velika podjetja – ključna za zagotavljanje rasti in delovnih mest. Vmesni pregled sodobne politike MSP" (KOM(2007)0592),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 18. aprila 2007 z naslovom "Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom" (KOM(2007)0183),

–   ob upoštevanju javnega posvetovanja o strategiji Evropske unije za dostop na trg, ki ga je Komisija (GD za trgovino) predstavila dne 28. februarja 2007,

–   ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine o podpori internacionalizacije MSP, ki ga je Komisija (GD za podjetništvo in industrijo, spodbujanje konkurenčnosti MSP) objavila decembra 2007(3),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom "Najprej pomisli na male - Akt za mala podjetja za Evropo" (KOM(2008)0394),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 6. decembra 2006 z naslovom "Globalna Evropa - Evropski instrumenti trgovinske zaščite v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu - Zelena knjiga za javno posvetovanje" (KOM(2006)0763),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih EU z Indijo(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2006 o letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004)(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU–ZDA(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2005 o sektorju tekstila in oblačil po letu 2005(10),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. novembra 2006, priloženega Sporočilu Komisije z naslovom "Gospodarske reforme in konkurenčnost: ključna sporočila Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2006" (SEK(2006)1467),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 23. in 24. marca 2006 (7775/1/2006),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 v zvezi z lizbonsko strategijo(11),

–   ob upoštevanju deklaracije, ki je bila dne 2. decembra 2006 s soglasjem sprejeta na letnem zasedanju parlamentarne konference o STO,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 z naslovom "Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti(12)",

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o označbi izvora(13),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 12. februarja 2007 o sporazumu STO o vladnih naročilih in malih in srednjih podjetjih,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0001/2009),

A.   ker je malih in srednje velikih podjetij, ki so opredeljena kot gospodarske družbe z manj kot 250 zaposlenimi, njihov promet pa ne presega 50 milijonov EUR, v Evropski uniji 23 milijonov (99 % vseh podjetij) s 75 milijoni delovnih mest (70 % vseh delovnih mest),

B.   ker ima več kot 96 % MSP v Evropski uniji manj kot 50 zaposlenih, njihov promet pa je manjši od 10 milijonov EUR letno, kar omejuje njihove možnosti za izvoz blaga in storitev izven svojih nacionalnih meja zaradi visokih stalnih stroškov, povezanih z mednarodno trgovino,

C.   ker je njihovo delovanje na mednarodnih trgih zato strukturno šibko, čeprav v Evropski uniji 8 % MSP izvaža izven svojih nacionalnih meja in vsaj 3 % MSP izvozu blaga izven Evropske unije vidi kot prednostno nalogo; ker po drugi strani 10 najuspešnejših podjetij v EU ustvari 96 % vsega izvoza in neposrednih tujih naložb,

D.   ker se pričakuje, da bo gospodarska rast v tretjih državah višja od rasti notranjega trga, kar bo prineslo nove možnosti za mala in srednje velika izvozna MSP,

E.   ker se bodo MSP v Evropski uniji soočila z močnejšimi konkurenti iz tretjih držav,

F.   ker bosta odprt trg in poštena konkurenca MSP zagotovila najboljše možnosti v globaliziranem gospodarstvu,

G.   ker internacionalizirana podjetja kažejo večje sposobnosti za inovacije; ker so internacionalizacija in inovacije ključni dejavniki za konkurenčnost in rast in bistveni za doseganje ciljev lizbonske strategije za rast in delovna mesta,

H.   ker internacionalizacija ustvarja konkurenco in rast ter prispeva k širjenju podjetij ter odpiranju novih delovnih mest in ker MSP ustvarijo 80 % novih delovnih mest v Evropski uniji,

I.   ker se morajo MSP pri procesu internacionalizacije soočati z določenimi težavami, kot so pomanjkanje mednarodnih izkušenj, težko dostopanje do sredstev, pomanjkanje izkušenega osebja in zelo zapleten mednarodni zakonodajni okvir, vsa ta bremena pa jim onemogočajo uvajanje strukturnih sprememb, ki so potrebne, da bi lahko uživala koristi internacionalizacije,

J.   ker bodo imela MSP, vključena v mednarodno trgovino, pomembno vlogo pri prenovi evropskega gospodarskega okolja ter bodo v prihodnosti postala velika podjetja, ki jih Evropska unija potrebuje, da doseže prag 3 % BDP, namenjenih za raziskave in razvoj,

K.   ker imajo MSP Evropske unije večji interes za geografsko in kulturno bližje trge, torej za regije, ki mejijo na Evropsko unijo, kot so sredozemske države in države zahodnega Balkana,

L.   ker je konkurenčnost odvisna tudi od sposobnosti, da se MSP zagotovi ustrezno zaščito pred nelojalnimi trgovinskimi praksami, in ker predstavlja manufakturna proizvodnja v Evropski uniji pomemben sektor za gospodarsko rast in zaposlovanje,

Večstranski okvir in STO

1.   vztraja, da mora sistem STO zagotoviti, da bo še bolj upošteval vlogo in interese MSP; opozarja, da MSP potrebujejo jasen in funkcionalen mednarodni normativni okvir;

2.   poziva Komisijo, naj v okviru pogajanj STO predvidi posebna poenostavljena pravila za MSP znotraj območij proste trgovine ter posebne klavzule o potrebah MSP;

3.   poziva Komisijo in države članice, naj večstransko revidirajo svoje prednostne naloge, pri tem pa si prizadevajo za odpravo tarifnih in netarifnih ovir ter spodbujajo mednarodno trgovino z ustreznimi poenostavitvenimi ukrepi in usklajevanjem normativnih določb;

4.   meni, da je treba poenostaviti sistem mednarodne trgovine za MSP ter predvideti vzpostavitev sistema mednarodnih arbitražnih razsodišč, delujočih po hitrih in finančno manj obremenjujočih postopkih, da bi se MSP lahko izognila odlogom in težavam, ki izhajajo iz pravnih sporov s carinskimi ali trgovinskimi organi v nekaterih tretjih državah;

5.   poziva Komisijo in države članice, naj si dejavno prizadevajo doseči splošen večstranski sporazum za omogočanje trgovine, s katerim bi evropska MSP med drugim lahko popolnoma izkoristila globalizacijo in odpiranje trgov v tretjih državah;

6.   zlasti podpira odločno stališče v pogajanjih o postopkih za lažje trgovanje z namenom znižanja stroškov pri carinskih postopkih, ki lahko dosežejo do 15 % vrednosti prodanega blaga, kar se lahko doseže s preglednostjo in poenostavitvijo postopkov, uskladitvijo mednarodnih standardov, učinkovitostjo pri registraciji izvora blaga ter posodabljanjem carinskih kontrol;

7.   poudarja, kako pomembno je za MSP, da se zaključijo pogajanja o vseh poglavjih razvojne agende iz Dohe;

Sporočilo Globalna Evropa

8.   podpira prizadevanja Komisije za splošno strategijo Evropske unije, ki vključuje vse vidike evropske konkurenčnosti in prispeva k izpolnitvi vseh ciljev lizbonske strategije, vendar obžaluje, da strategija ne vsebuje posebne pobude za MSP, ki zagotavljajo dve tretjini delovnih mest v Evropski uniji; poziva Komisijo in Svet, naj čim prej zapolnita to vrzel in določita ambiciozne, a realistične cilje za varovanje interesov MSP ter omogočita potrebna sredstva in vire za njihovo izpolnitev; priznava pomen učinkovite uredbe o trgovinskih ovirah kot dodatnega instrumenta za doseganje teh ciljev;

9.   meni, da MSP potrebujejo vzajemno liberalizacijo trgovine ter da bi glede na njihove potrebe Komisija morala upoštevati izvozne težave evropskih MSP tako, da določi, s katerimi nacionalnimi ali evropskimi ukrepi jim Evropska unija lahko pomaga pri izboljšanju njihove uspešnosti na svetovnih trgih;

Reforma instrumentov trgovinske zaščite

10.   pozdravlja sklep Komisije, da bo umaknila predloge za reformo instrumentov trgovinske zaščite iz prej omenjene Zelene knjige za javno posvetovanje;

11.   meni, da reforme, ki jih predlaga Komisija, ne bi bile škodljive le za zunanjo konkurenčnost EU industrije, temveč bi prizadejale novo resno škodo v industrijskih sektorjih EU, ki jih ogrožajo nezakonito subvencionirani tuji proizvodi ali proizvodi, ki se neupravičeno prodajajo po dampinških cenah; poudarja, da mora sistem instrumentov trgovinske zaščite ostati kvazipravosodni postopek, ki temelji na objektivnih in dejanskih ocenah, da se zagotovita predvidljivost in pravna varnost;

12.   meni, da je evropski sistem instrumentov trgovinske zaščite zaradi pomanjkanja mednarodno priznanih pravil o konkurenci najboljša rešitev, da se zagotovijo enaki pogoji za vse vpletene; meni tudi, da podjetja EU, zlasti MSP, potrebujejo učinkovit mehanizem za boj proti nelojalnim trgovinskim praksam;

13.   poudarja, da sistem instrumentov trgovinske zaščite varuje interese proizvajalcev in delavcev pred škodo, ki nastane zaradi dampinga ali nezakonitih subvencij; glede na pomen instrumentov trgovinske zaščite poziva Komisijo, naj poveča preglednost, predvidljivost in dostopnost preiskav, zlasti za MSP, ter pospeši in poenostavi postopke;

14.   priporoča Komisiji in državam članicam, naj sprejmejo ukrepe za informiranje in usposabljanje MSP ter jih tako spodbudijo, da bodo izkoristila instrumente trgovinske zaščite; meni, da bi morala Komisija MSP zagotoviti ciljno usmerjeno pomoč na vseh stopnjah preiskav o trgovinski zaščiti, hkrati pa zavzeti nevtralno stališče; v zvezi s tem meni, da je treba izboljšati storitve službe za pomoč MSP v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite;

15.   obžaluje, da je le manjše število preiskav zadevalo industrijske panoge, v katerih deluje veliko MSP; poziva Komisijo, naj čim prej poskrbi za vse potrebne popravke sedanje prakse, da bi zagotovila učinkovitejšo zaščito pravic MSP in njihovega lažjega dostopa do podpore instrumentov trgovinske zaščite;

16.   zato ocenjuje, da načelo deleža skupne proizvodnje Skupnosti v Uredbi o trgovinskih ovirah(14) malim in srednje velikim podjetjem že ponuja možnosti za vlogo pritožbe, vendar kljub temu poziva Komisijo, naj združenjem iz sektorjev, kjer deluje veliko MSP, zagotovi, da lahko veljavno zastopajo ta podjetja pri Komisiji brez spreminjanja trenutnega praga;

17.   poziva Komisijo, naj se hitro in ustrezno odzove na poteze tretjih držav, ki samovoljno uporabljajo instrumente trgovinske zaščite, zlasti ko ti ukrepi zadevajo MSP Skupnosti;

Pravice intelektualne lastnine in označevanje izvora

18.   poudarja, da za razvijanje novih tehnologij MSP potrebujejo učinkovito zaščito pravic intelektualne lastnine, kar jim bo omogočilo opravljanje mednarodnih dejavnosti; zato poudarja, da je preprost in učinkovit sistem za zaščito pravic intelektualne lastnine ključno sredstvo za spodbujanje internacionalizacije MSP;

19.   opozarja, da se je v zadnjih letih zelo povečalo kršenje pravic intelektualne lastnine, ki zadeva evropska MSP, ter da ponarejanje ne zadeva le velike industrije, ampak tudi MSP, ki so uspela proizvesti kakovostne in konkurenčne izdelke in ki močno trpijo zaradi ponaredb, saj lahko v nekaterih primerih celo ogrozijo njihov obstoj;

20.   poziva Komisijo in države članice, naj se z vsemi možnimi sredstvi posvetijo preprečevanju in zatiranju pojava ponarejenih izdelkov, in sicer z ustrezno notranjo politiko ali večstranskimi mednarodnimi pobudami (na primer s trgovinskim sporazumom proti ponarejanju) in dvostranskimi pobudami (novi sporazumi o gospodarskem sodelovanju s tretjimi državami), ki ustrezno upoštevajo posledice ponarejenih izdelkov za MSP; poudarja, da je za MSP zaščita geografskih označb in patentnih pravic enako pomembna, če ne celo pomembnejša, kot zaščita pravic blagovnih znamk in avtorskih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da ti ukrepi ne bodo kršili visokih standardov varstva podatkov v Evropski uniji;

21.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo MSP, da s pomočjo sredstev, ko so na primer patenti, zaščitijo dosežke na svojem področju ter se tako zavarujejo pred kopiranjem in ponarejanjem;

22.   med drugim poziva Komisijo in države članice, naj nadzorujejo primere kršitev pravic intelektualne lastnine in se nanje odzovejo ter naj pozovejo svoje trgovinske partnerje k večjemu spoštovanju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS) in nacionalnih standardov za zaščito intelektualne lastnine;

23.   poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo nadzor carinskih organov nad izvozom in s tem zagotovijo učinkovitejšo zaščito pred proizvodi, ki kršijo pravice intelektualne lastnine podjetij EU;

24.   obžaluje pozno uvedbo sistema označbe izvora Skupnosti pri nekaterem blagu iz držav zunaj Evrope (na primer pri tekstilu in čevljih)(15) ter izraža skrb zaradi te jasne kršitve pravic evropskih potrošnikov; poziva Komisijo in države članice, naj čim prej odpravijo ovire, ki so do sedaj onemogočale začetek veljavnosti te določbe, ter promovirajo evropski izvor izdelkov, ki pri potrošnikih pogosto velja kot zagotovilo kakovosti, varnosti in spoštovanja visokih meril pri proizvodnji;

Strategija dostopa na trge tretjih držav

25.   opozarja, da omogočanje lažjega dostopa na mednarodne trge za MSP lahko prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, ohranitvi obstoječih in dvigu njihove vrednosti, ohranjanju in izmenjavi prenosa znanja in posebnosti industrije EU ter zagotavljanju močne in trajne gospodarske rasti državam članicam;

26.   pozdravlja prizadevanja, ki jih Komisija vlaga v dostop MSP na trge tretjih držav; poziva Komisijo in države članice, naj delovnim skupinam za dostop na trg EU zagotovijo uspešno delovanje v tretjih državah, še zlasti v gospodarstvih v vzponu, pri tem pa naj sodelujejo ustrezne strokovne organizacije;

27.   poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo razširjanje informacij o trgih tretjih držav z vzpostavitvijo oddelkov za MSP, ter racionalizirajo podatkovno zbirko o dostopu na trge tako, da olajšajo dostop do nje, zlasti za upravljavce MSP;

28.   poziva Komisijo, naj poenostavi podatkovno bazo za dostop na trge, da bo lažje dostopna MSP; poleg tega poziva Komisijo, naj začne z dejavnostmi za promocijo te banke podatkov;

29.   poziva, naj se okrepijo skupine za dostop na trge, ki so jih vzpostavile delegacije Komisije v tretjih državah, ter naj se znotraj teh delegacij oblikujejo službe, ki bodo posebej pristojne za spremljanje težav v zvezi z MSP in jih bodo sestavljali strokovnjaki s področja družb;

30.   podpira ustanavljanje evropskih poslovnih središč na vodilnih trgih, kot sta Indija in Kitajska, ki bodo sodelovala z nacionalnimi trgovskimi zbornicami in predstavniki podjetij ter pomagala MSP, da bodo lahko našla primerne partnerje z ustreznim znanjem za vstop na lokalne trge;

31.   meni, da je uspeh strategije za dostop do trgov odvisen tudi od podpore na področju informiranja ter od večje sposobnosti vplivanja na nacionalne trgovinske zbornice zunaj Evropske unije; podpira dvostranske programe, ki posebej spodbujajo MSP do tretjih trgov, zlasti glede na uspehe, ki so jih dosegli Al Invest (Latinska Amerika), Medinvest (Sredozemlje) in Proinvest (države AKP);

32.   poudarja, da standardizacija lahko privede do inovacij in konkurenčnosti tako, da olajša dostop do trgov in zagotavlja medoperabilnost; spodbuja Komisijo, naj okrepi mednarodno promocijo evropskih standardov;

Evropski akt za mala podjetja, konkurenčnost in mednarodna trgovina

33.   pozdravlja pobudo Komisije o Evropskem aktu za mala podjetja, ki je pomemben element za učinkovito prilagajanje vse politike EU malim in srednje velikim podjetjem; meni, da je potrebno polno sodelovanje držav članic in institucij EU, da se začne izvajati načelo "Najprej pomisli na male";

34.   ugotavlja, da obstajajo zelo konkurenčna evropska MSP, ki so vodilna v svetu v visoko specializiranih nišnih trgih in so zato gonilna sila pri izvajanju lizbonske strategije;

35.   ocenjuje, da je internacionalizacija MSP prvi cilj trgovinske politike in mora biti temelj Evropskega akta za mala podjetja – stabilnega, enotnega, zavezujočega in splošnega okvira politik Komisije za MSP;

36.   meni, da bi morala imeti MSP za krepitev svoje prisotnosti na trgih tretjih držav predane kadre, ki se posebej ukvarjajo z internalizacijo, vendar je to redkost; poziva Komisijo in države članice, naj to oviro premagajo s spodbujanjem ustanavljanja konzorcijev, ki nudijo storitve, namenjene podpori MSP v procesu internacionalizacije;

37.   spodbuja krepitev politike na področju inovacij in ustanavljanja MSP; podpira nastajanje evropskih centrov konkurenčnosti, ki bodo sprejemali MSP in ki bodo dovolj veliki, da bodo lahko obstali ob mednarodni konkurenci; podpira tudi razširitev in posodobitev programov, namenjenih omogočanju dostopa MSP do mednarodnih razvojnih finančnih virov, ter vse ukrepe, namenjene zmanjšanju njihovih stalnih operativnih stroškov; opozarja, da je za lažji prehod k trgovinskim izmenjavam izven trga Skupnosti treba kar najhitreje pridobiti enotni evropski patent ter status evropskega podjetja;

38.   meni, da so politična in finančna podpora za spodbujanje inovativnih proizvodov in postopkov, izboljšanje dostopa do finančnih virov, izboljšanje davčnih razmer ter sodelovanje na področju raziskav in prenosa tehnologij, ključni dejavniki za povečanje produktivnosti MSP, kar je osnova za vsako uspešno strategijo internacionalizacije MSP;

39.   meni, da bi bilo treba politike notranjega trga osredotočiti na izboljšanje položaja evropskih MSP z ustvarjanjem prijaznega poslovnega okolja zanje in s tem, da se jim zagotovi, da lahko izkoristijo priložnosti, ki jih nudi notranji trg; ocenjuje, da morajo te politike tudi povečati mednarodno vlogo MSP;

40.   poziva Komisijo, naj preuči, kako lahko notranji trg še bolj pomaga evropskim podjetjem, da bodo konkurenčna na mednarodni ravni;

41.   pozdravlja dodeljeno in podpisano pogodbo Komisije za izvajanje študije o internacionalizaciji MSP; meni, da bo študija zagotovila podroben pregled internacionalizacije evropskih MSP; poziva Komisijo, naj sprejme učinkovite ukrepe za lajšanje delovanja malih in srednjih podjetij v globaliziranem svetu;

42.   ugotavlja pomen kvalificiranih in usposobljenih podjetnikov pri soočanju z izzivi mednarodnega poslovanja; zato poziva Komisijo in države članice, naj povečajo ponudbo programov za usposabljanje podjetnikov za delovanje v globaliziranem poslovnem okolju (kot sta Evropska podjetniška mreža ali shema "Vrata na Kitajsko"); poziva k povečanemu sodelovanju med MSP in univerzami, da bi tako izboljšali raziskave in inovacije; poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve posebnega programa izmenjave EU za mlade podjetnike, ki bi temeljil na programih Erasmus / Leonardo da Vinci;

43.   pozdravlja organizacijo evropskega tedna MSP v maju 2009 in predlaga, da se ob tej priložnosti MSP ponudijo informacije o tem, kako lahko razvijejo svoje izvozne dejavnosti zunaj Evropske unije;

Sporazumi o prosti trgovini

44.   poziva Komisijo, naj pazljivo oceni posledice, ki jih lahko imajo novi sporazumi o prosti trgovini s tretjimi državami za evropska MSP, ter jih upošteva pri pogajanjih;

45.   meni, da bi si Komisija morala prizadevati za sklenitev sporazumov o prosti trgovini ali drugih trgovinskih sporazumov, ki koristijo evropskemu gospodarstvu na splošno in zlasti MSP ali ki predvidevajo podobne trgovinske koncesije, razen v primeru sporazumov z najmanj razvitimi državami;

46.   poudarja pomen spodbujanja gospodarskih in trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in tretjimi državami, ki so članice Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), ter poziva Komisijo, naj v svojih trgovinskih odnosih s temi državami nameni posebno pozornost MSP;

47.   priporoča Komisiji, naj zagotovi stalen nadzor nad izvajanjem teh sporazumov in nemudoma ukrepa, če pogodbene stranke ne upoštevajo prevzetih obveznosti;

48.   vztraja, da so za MSP zelo pomembni trgi držav, ki so geografsko najbliže, in poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni trgovinskim odnosom MSP s temi državami; s tem v zvezi pozdravlja sklicevanje na sredozemsko pobudo za razvoj podjetništva, vključeno v skupno deklaracijo srečanja na vrhu o sredozemski uniji v Parizu z dne 13. julija 2008;

49.   ugotavlja, da imajo MSP pomembno vlogo pri prenosu tehnologij na področju podnebnih sprememb, ter da je pomembno, da aktivno sodelujejo pri pomoči za razvoj;

Javna naročila

50.   opozarja, da je sektor javnih naročil eden izmed najbolj obetavnih sektorjev za evropsko gospodarstvo in zlasti za MSP; izraža zaskrbljenost zaradi nenehnih omejitev v številnih tretjih državah, ki evropskim podjetjem ne želijo zagotoviti enakega dostopa do javnih naročil ali uporabljajo merila, ki pogosto niso dovolj pregledna in pravična;

51.   meni, da bi morala imeti evropska MSP enako stopnjo ugodnosti in možnosti pri javnih naročilih v pomembnejših industrijsko razvitih državah (med katerimi so ZDA, Kanada in Japonska), kot jo imajo v Evropski uniji; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imela evropska MSP boljši dostop do javnih razpisov v tretjih državah in enake konkurenčne pogoje v sektorju javnih naročil, po potrebi z uporabo načela recipročnosti;

52.   meni, da mora za doseganje enakih pravic evropskih podjetij ter zlasti MSP Evropska unija sprejeti preudarne in učinkovite ukrepe;

53.   poziva Komisijo, naj predloži realne in konstruktivne predloge za prihodnja ponovna pogajanja in okrepitev sporazuma STO o javnih naročilih;

54.   meni, da morajo javna naročila predstavljati ključni element v vseh dvostranskih in regionalnih trgovinskih pogajanjih Evropske unije, da bi prišlo do uravnoteženega odprtja teh trgov;

55.   pozdravlja predlog Komisije v njenem sporočilu Globalna Evropa, da se za države, ki ne omogočajo dostopa do svojih trgov javnih naročil, uvedejo omejitve pri evropskih javnih naročilih; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o rezultatih, doseženih do sedaj, in o svojih načrtovanih pobudah za boljši dostop evropskih MSP do javnih naročil tretjih držav;

Kmetijski proizvodi in geografske označbe

56.   opozarja na pomembnost dostopa do kmetijskih trgov za evropska MSP v kmetijskem sektorju ter poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjih večstranskih in dvostranskih trgovinskih pogajanj ne ukine preostale tarifne zaščite, ki je je ta sektor še deležen, ter namesto tega zagotovi, da najbolj konkurenčni in priznani evropski kmetijski proizvodi niso neupravičeno v slabšem položaju zaradi protikonkurenčnih praks drugih članic STO; meni, da je nujen velik napredek glede geografskih označb, da bo krog pogajanj v Dohi prinesel uravnotežene dosežke na področju kmetijstva;

57.   podpira pobude Komisije za oblikovanje jasnejšega in bolj uravnoteženega mednarodnega referenčnega okvira na področju geografskih označb; meni, da je nedopustno, da se geografska poimenovanja in označbe številnih agroživilskih proizvodov neupravičeno uporabljajo v škodo zlasti evropskih MSP; poziva Komisijo in države članice, naj strogo ukrepajo proti državam, ki uporabljajo netarifne ovire za neupravičeno zaščito svojih trgov;

58.   podpira vzpostavitev večstranskega mednarodnega registra geografskih označb, ki bo MSP omogočal zaščito geografskih označb na preprost način in z nizkimi stroški; meni, da je treba seznam zaščitenih geografskih označb dopolniti in razširiti na vse EU proizvode, ki po svoji naravi, kraju izvora ali načinu proizvodnje evropskim MSP zagotavljajo primerjalno prednost pred podobnimi proizvodi iz tretjih držav;

59.   poziva druge članice STO, naj zagotovijo popoln dostop EU proizvodov, zaščitenih z geografskimi označbami, ter po potrebi umaknejo s trga nacionalne proizvode, ki neupravičeno uporabljajo te označbe, ali pa vsaj dodelijo popoln dostop za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla EU, ki se že uporabljajo ali pa so postala generična poimenovanja;

Podpora internacionalizaciji MSP

60.   meni, da so nacionalni ali regionalni podporni programi za internacionalizacijo MSP zelo uporabno orodje in dajejo dobre rezultate; poziva, naj se ti programi še naprej sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in naj se več finančnih sredstev nameni za projekte transnacionalnega sodelovanja, ki so jih razvila sektorska združenja, da se podprejo izvozne zmogljivosti in sposobnosti MSP za internacionalizacijo, skupaj odprejo novi trgi in razvijejo skupne tržne strategije v tretjih državah;

61.   poudarja, da je treba izboljšati dostop MSP do sredstev, zlasti do mikrokreditov; verjame, da lahko instrumenti Skupnosti, kot so evropski investicijski sklad, okvirni program za konkurenčnost in inovativnost ter skupna evropska sredstva za mikro, mala in srednje velika podjetja (JEREMIE), pomagajo pri oblikovanju boljših pogojev za dostop do sredstev za MSP, ki načrtujejo internacionalizacijo;

62.   meni, da bi bilo treba spodbujati oblikovanje skupnih podjetij ali drugih partnerskih sporazumov med MSP kot strategijo za vstop na trge, uvajanje projektov neposrednih naložb v tretje države in sodelovanje na javnih razpisih; poziva Komisijo, naj pridobi sredstva, zlasti v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, in s tem spodbudi transnacionalno sodelovanje med MSP v Evropski uniji;

Končne ugotovitve

63.   meni, da razvoj in internacionalizacija evropskih MSP zahteva posebno pozornost in podporo pri oblikovanju trgovinske politike EU;

64.   poziva Komisijo in države članice, naj v finančni krizi v celoti podprejo MSP z neprekinjeno razpoložljivostjo kreditov za spodbujanje njihovega razvoja;

65.   poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri opredelitvi dosledne in ambiciozne politike, ki bo evropskim MSP omogočala usklajen razvoj z visoko stopnjo rasti, osvojitev novih trgov ter povečanje možnosti za izvoz in internacionalizacijo na splošno;

66.   poziva Komisijo in države članice, naj s primerno politično in finančno podporo zagotovijo razvoj evropskih MSP na področju modernizacije ter usposabljanja vodilnega osebja in delavcev; močno poudarja pomen stalnega usposabljanja upravljavcev MSP in ustvarjanja ugodnih pogojev za takšno usposabljanje; meni, da mora Evropska unija v celoti zavarovati dediščino znanja, tradicije in izkušenj, ki so jo MSP zgradila in do zdaj koristno uporabila;

67.   ocenjuje, da je treba zagotoviti boljše usklajevanje znotraj Skupnosti, pa tudi med Komisijo, državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi; naproša, da se ga pravočasno obvesti o vsakršni prihodnji pobudi v zvezi s konkurenčnostjo MSP na trgih zunaj EU ter da je tesno udeležen v vsaki prihodnji pobudi Evropske unije;

o
o   o

68.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, vladam in parlamentom članic STO ter STO.

(1) UL L 124, 20.5.2003, str. 36. (2) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128. (3) http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/support_measures/internationalisation/report_internat.pdf (4) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 400. (5) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 276. (6) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155. (7) UL C 308 E, 16.12.2006, str. 182. (8) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 235. (9) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103. (10) UL C 193 E, 17.8.2006, str. 110. (11) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 321. (12) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0180. (13) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 881. (14) Uredba Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (UL L 349, 31.12.1994, str. 71). (15) Predlog uredbe Sveta o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav (KOM(2005)0661).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o mednarodni trgovini in internetu (2008/2204(INI))

P6_TA(2009)0049 A6-0020/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju točke 18 ministrske deklaracije o trgovini z izdelki informacijske tehnologije (kar je znano tudi kot sporazum o informacijski tehnologiji) s prve ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije, sprejete dne 13. decembra 1996 v Singapurju,

–   ob upoštevanju ministrske deklaracije, sprejete dne 20. maja 1998 v Ženevi, o svetovnem elektronskem poslovanju z druge ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije,

–   ob upoštevanju predloga Evropskih skupnosti o vprašanjih uvrščanja in delovnem programu o elektronskem poslovanju Svetovni trgovinski organizaciji z dne 9. maja 2003,

–   ob upoštevanju točke 46 o elektronskem poslovanju ministrske deklaracije, sprejete dne 18. decembra 2005 v Hongkongu, o delovnem programu iz Dohe s šeste ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije,

-   ob upoštevanju predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2002/38/ES glede obdobja uporabe ureditev davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter za določene elektronsko opravljane storitve ter poročila Komisije Svetu o Direktivi Sveta 2002/38/ES z dne 7. maja 2002 o spremembah in začasnih spremembah Direktive 77/388/EGS glede ureditve davka na dodano vrednost, ki se uporablja za storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter za določene elektronsko opravljene storitve (KOM(2006)0210),

–   ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju)(1),

-   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 792/2002 z dne 7. maja 2002 o začasnih spremembah Uredbe (EGS) št. 218/92 o upravnem sodelovanju na področju posrednega obdavčevanja (DDV) glede dodatnih ukrepov v zvezi z elektronskim trgovanjem(2),

-   ob upoštevanju Sklepa št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino(3),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 24. septembra 2008 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki spreminja Direktivo 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, Direktivo 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in Direktivo 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev(4), Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(5) in Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov)(6),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. maja 1998 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski pobudi na področju elektronskega trgovanja(7),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje(8),

-   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0020/2009),

A.   ker ima dostop do interneta več kot polovica državljanov Evropske unije in skoraj 1,5 milijarde ljudi po vsem svetu; ker nakupe na spletu opravlja vsak tretji državljan Evropske unije, vendar pa jih čezmejne nakupe v Evropski uniji opravlja le 30 milijonov,

B.   ker je Svetovna trgovinska organizacija elektronsko trgovanje opredelila kot ustvarjanje, oglaševanje, prodajo in distribucijo izdelkov po telekomunikacijskih omrežjih,

C.   ker je mogoče razlikovati med dostavo vsebine na fizičnih nosilcih podatkov ter digitalno zakodirano vsebino, posredovano po elektronski poti po internetu in zatorej neodvisno od fizičnih nosilcev podatkov, prek fiksnih in brezžičnih omrežij,

D.   ker lahko elektronsko trgovanje poteka v obliki transakcij med podjetji, transakcij med podjetji in potrošniki ter transakcij med potrošniki samimi; ker je trgovanje na internetnih platformah temeljito spremenilo način trgovanja z blagom in storitvami ter ustvarilo nove priložnosti zlasti za mala in srednje velika podjetja, da ta dosežejo nove stranke prek meja,

E.   ker je ohranitev odprtosti interneta pogoj za njegovo stalno rast kot tudi za rast širšega gospodarstva in svetovne trgovine, ki vedno pogosteje potekajo prek internetnih tehnologij,

F.   ker imajo lahko mala in srednja podjetja posebno korist od elektronskega poslovanja v smislu dostopa do zunanjih trgov; ker vsemu navkljub popoln razvoj teh novih načinov elektronskega poslovanja še vedno preprečujejo različne ovire v zvezi z njihovo praktično uporabo,

G.   ker je prost pretok informacij ključen za omogočanje elektronskega trgovanja, odprto in varno omrežje, ki omogoča razširjanje internetnih informacij in dostop do njih, pa je temelj, na katerem gradi svetovno gospodarstvo 21. stoletja,

H.   ker so informacijske in komunikacijske tehnologije zdaj prisotne povsod v gospodarstvu, razvijajo in oblikujejo pa se nove platforme in omrežja; ker obstaja potreba po odprtih standardih, ki so pomembni za inovacije, konkurenco in učinkovito izbiro potrošnikov,

I.   ker nadaljnji razvoj novega digitaliziranega poslovnega okolja že ponuja in bo še naprej ponujal nove priložnosti za tradicionalne in sodobne trgovinske transakcije, s čimer se bo okrepil položaj potrošnikov v trgovinski verigi, obenem pa bo to privedlo do povsem novih poslovnih modelov v odnosu med potrošnikom in ponudnikom,

J.   ker internet v primerjavi s tradicionalnim nakupovanjem potrošnikom ponuja številne možnosti za bolj osveščene poslovne odločitve v smislu kakovosti in cene ter ker je spletno oglaševanje postalo pomembno sredstvo za lajšanje čezmejne trgovine za podjetja vseh velikosti, še posebej pa za mala in srednja podjetja, ki lahko dosežejo nove stranke,

K.   ker vedno večja uporaba interneta za trgovanje s seboj prinaša številne priložnosti, vendar tudi določene izzive,

L.   ker bi morali spodbujati podjetja, ki ponujajo storitve s spletnimi vsebinami, da sodelujejo v novih in inovativnih poslovnih modelih, ki izkoriščajo možnosti interneta in elektronskega poslovanja,

M.   ker bosta tehnologija in gospodarstvo narekovala pravne rešitve, saj sedanji razdrobljeni pravni okvir nikakor ne zadostuje,

N.   ker je elektronsko trgovanje na splošno odvisno od zaščite intelektualne lastnine ter ker so varno in predvidljivo pravno okolje za zaščito intelektualne lastnine ter izjeme in omejitve potrebni za spodbujanje njegovega razvoja ter podpiranje tehnoloških inovacij in prenos/razširjanje tehnologije,

O.   ker je bilo opaženo, da je treba v skladu z nacionalno zakonodajo pomembnih trgovinskih partnerjev EU najprej pridobiti telekomunikacijsko licenco, da bi bilo mogoče zagotavljati storitve elektronskega trgovanja, kar ustvarja nepotrebno obveznost predvsem zaradi zapletenih postopkov, ki veljajo za dodelitev teh licenc,

P.   ker se je vloga elektronskega trgovanja med članicami Svetovne trgovinske organizacije zelo povečala na področjih, kot so bančništvo, telekomunikacijski sektor, računalniška industrija, oglaševalska industrija, distribucija in hitre poštne storitve; ker že kar nekaj držav ne omejuje čezmejnega dostopa na teh področjih; ker je od začetka delovnega programa Svetovne trgovinske organizacije o elektronskem trgovanju minilo deset let,

Q.   ker je pri uporabi temeljnih načel Svetovne trgovinske organizacije o nediskriminaciji, preglednosti in progresivni liberalizaciji treba upoštevati hitrost in interaktivnost interneta, načine elektronskega plačevanja, opuščanje posrednikov, večjo integracijo poslovnih funkcij v spletni sistem, večjo prilagodljivost poslovnih organizacij ter večjo razdrobljenost podjetij,

1.   poudarja dobrodejen vpliv interneta na različne dejavnike in stopnje v čezmejnem in mednarodnem trgovanju z blagom in storitvami v zadnjih dveh desetletjih; poudarja, da elektronsko trgovanje, ki ima samo po sebi mednaroden značaj, zahteva splošno razumevanje in sodelovanje;

2.   ugotavlja, da je pri elektronskem trgovanju, ki je že samo po sebi mednarodno, potrebno splošno razumevanje in sodelovanje; poudarja, da spletni trgi delujejo kot novi posredniki, da bi olajšali izmenjavo in povečali dostopnost informacij po zelo nizki ceni ter na splošno širili obseg medpodjetniškega poslovanja;

3.   meni, da so mala in srednje velika podjetja ter mladi podjetniki, ki deloma ali v celoti poslujejo na spletu, našli platformo z razmeroma nizkimi upravnimi in poslovnimi stroški, prek katere oglašujejo s strankam prilagojenim spletnim oglaševanjem ter prodajajo svoje blago in storitve vedno širšemu krogu uporabnikov, s čimer zaobidejo nekatere trgovinske ovire, ki so včasih zastarele, in prodrejo na nekoč odmaknjene in zaprte trge, kar je mogoče pripisati predvsem izvajanju strogega nadzora na stopnji distribucije;

4.   priznava, da je treba težave glede zagotavljanja kakovosti in varnosti izdelkov zaradi pomanjkanja običajnega nadzora pri distribuciji v spletni trgovini rešiti na nove načine, kot sta potrošniško ocenjevanje prodajalcev in kolegialno ocenjevanje potrošnikov;

5.   poziva k natančni analizi vpliva spletne trgovine na običajne trgovinske vzorce in dejavnosti, da bi se zavedali morebitnih škodljivih učinkov in se jim posledično izognili;

6.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so potrošniki in prodajalci, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije, pogosto izpostavljeni diskriminatornemu ravnanju v primerjavi s potrošniki in prodajalci, ki delujejo na nespletnih trgih;

7.   pozdravlja dejstvo, da imajo potrošniki korist od dostopa do praktično neomejenega nabora blaga in storitev zaradi učinkovite odprave ovir zaradi razdalje ter geografskih in prostorskih ovir, pa tudi možnost za pridobitev preglednih in objektivnih informacij, primerjanje cen, razpoložljivost strankam prilagojenega spletnega oglaševanja ter priročno spletno iskanje in nakupovanje 24 ur na dan za vse, ki so doma, v službi ali drugje priključeni na internet;

8.   ugotavlja, da je razvijajoči se digitalni trg z neoprijemljivim blagom in storitvami že večji od tradicionalnega trgovanja in dobave ter je poleg tega ustvaril novo vrsto konceptov trgovanja in ekonomskih vrednot, kot sta digitalna posest (domenska imena) ter dostop do informacij (iskalniki);

9.   predlaga, da nezakonitega ravnanja, kot so ponarejanje, piratstvo, goljufija, kršitev varovanja transakcij in zloraba zasebnega prostora državljanov, ne bi smeli pripisati naravi medija, temveč ga obravnavati kot vidik nezakonitih poslovnih dejavnosti, ki so obstajale že v fizičnem svetu in jih omogočajo in pospešujejo številne tehnološke možnosti, do česar najpogosteje pride, kadar medij ne deluje na podlagi upoštevanja veljavnih pravil, da bi tako imel koristi od režima upravljane odgovornosti; poudarja, da je treba oblikovati mehanizme za sprejem ter krepitev potrebnih in ustreznih izvršilnih ukrepov in zagotoviti učinkovitejšo skladnost, da bi omogočili boj proti nezakonitim trgovinskim postopkom na spletu in njihovo odpravo, predvsem kar zadeva primere, ki lahko ogrozijo javno zdravje, kot so ponarejena zdravila, pri tem pa ne bi škodovali razvoju mednarodnega elektronskega trgovanja;

10.   podpira brezpogojno spoštovanje javne morale in etike držav in ljudi, vendar obžaluje vedno pogostejše zatekanje k cenzuri v zvezi s spletnimi storitvami in izdelki, ki je prikrita trgovinska ovira;

11.   priznava potrebo po odprtih standardih in njihov pomen za inovacije, konkurenčnost in učinkovito izbiro potrošnikov; predlaga, naj trgovinski sporazumi, ki jih sklepa Evropska skupnost, spodbujajo široko in odprto uporabo interneta za elektronsko trgovanje pod pogojem, da potrošniki lahko dostopajo do storitev in digitalnih izdelkov po svoji izbiri in jih uporabljajo, razen če jim to prepoveduje nacionalna zakonodaja;

12.   meni, da izredno povečanje čezmejnih transakcij, težavnost prepoznavanja značaja, izvora in namembnosti transakcij ter pomanjkanje revizijskih sledi in vzvodnih točk ogroža ozemeljski značaj davčnih režimov; ugotavlja, da obstajajo priložnosti za racionalizacijo davčnega upravljanja, nadomestitev papirne dokumentacije z izmenjavo elektronskih podatkov ter za elektronsko izpolnjevanje davčne napovedi in avtomatizacijo postopka pobiranja davkov;

13.   poudarja, da je treba izobraziti potrošnike in podjetja ter organizirati medijske kampanje obveščanja o razvojnih možnostih, pravicah in obveznostih vseh strani, ki sodelujejo v mednarodni trgovini na internetu;

14.   obžaluje, da je vedno več primerov spletne goljufije in kraje tako osebnih podatkov kot denarja; meni, da je pomanjkanje zaupanja v varnost in zaščito transakcij in plačil največja nevarnost za elektronsko trgovanje v prihodnje; poziva Komisijo, naj preuči vzroke za to in podvoji prizadevanja za oblikovanje mehanizmov za krepitev zaupanja podjetij in posameznikov v mednarodne elektronske plačilne sisteme ter naj zagotovi ustrezne načine za reševanje sporov zaradi nezakonitih trgovinskih postopkov;

15.   poudarja bistveni pomen, ki ga imata varnost in verodostojnost transakcij, povezanih s kulturnimi dobrinami ali storitvami prek interneta;

16.   ugotavlja, da zaupanje ni odvisno samo od enostavnega, zanesljivega in varnega načina uporabe interneta, ampak med drugim tudi od kakovosti blaga in storitev ter razpoložljivosti ustreznih pravnih sredstev;

17.   poudarja, da je za izkoristek polnega potenciala elektronskega trgovanja treba doseči mednarodno regulativno sodelovanje; meni, da je zaradi zaščite zasebnosti potrošnikov, nižjih stroškov ter novih priložnosti za poslovanje, ki izhajajo iz interneta, potreben nov in sodoben pristop do problematičnih področij elektronskega trgovanja;

18.   meni, da bi morala razprava o sedanjih in bodočih izzivih svetovnega spletnega trgovanja potekati v vzajemno podprtem in strukturiranem skupnem okviru, temelječem na institucionaliziranih sistemih pravil med neodvisnimi akterji, ki omogoča sodoben in vključujoč proces upravljanja več interesnih skupin, kot je forum o upravljanju interneta; ugotavlja, da je za sedanje načine internetnega upravljanja značilna hibridnost, nimajo pa funkcionalnih in regulativnih hierarhičnih usmerjevalnih instrumentov;

19.   obžaluje, da na pogajanjih Svetovne trgovinske organizacije o pomembnem vprašanju klasifikacije t. i. digitaliziranih izdelkov ni bilo doseženega nobenega napredka, da krog razvojnih pogajanj iz Dohe ne določa organizacije posebnih pogajanj o elektronskem trgovanju ter da ni bilo napredka glede vzpostavitve trajnega moratorija Svetovne trgovinske organizacije na carine za elektronske prenose; ugotavlja, da je še vedno veliko negotovosti glede ustrezne carinske obravnave digitalnih izdelkov ter ni dogovora, katera pravila in obveznosti (splošni sporazum o carinah in trgovini, splošni sporazum o trgovini s storitvami(GATS) ali sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine) naj bi se uporabljala za digitalno posredovane izdelke;

20.   pozdravlja predlog Komisije, da bi Svetovna trgovinska organizacija posodobila in razširila omenjen sporazum o informacijski tehnologiji, pri čemer bi določili kratek rok, da bi dodatno spodbudili trgovino s temi izdelki, privabili več udeležencev, obravnavali necarinske ovire ter obravnavali vedno večje izzive tehnološkega razvoja in konvergence; obžaluje, da si udeležene strani ta sporazum različno razlagajo, in poziva Komisijo, naj v celoti uveljavi besedilo in duha sedanjega sporazuma o informacijski tehnologiji ter naj podpira moderen in realističen pristop k prihodnjim sporazumom v skladu z zahtevo po večji količini izdelkov informacijske tehnologije brez uvoznih dajatev;

21.   pozdravlja dosežen napredek v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, pogodb o internetu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), vzorčnega zakona Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), obsežno delo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), obsežen okvir politike, sprejet na ministrskem srečanju OECD v Seulu leta 2008 in svetovnega vrhunskega srečanja o informacijski družbi v Ženevi decembra 2003 in v Tunisu novembra 2005;

22.   poudarja pomen Konvencije Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja kot bistvenega instrumenta za zagotavljanje ohranitve kulturne izjeme pri transakcijah v mednarodni trgovini z blagom ter storitvami kulturne in ustvarjalne narave v mednarodnem okviru Svetovne trgovinske organizacije; poziva Svet in Komisijo, naj začneta konvencijo hitro izvajati v notranji in zunanji politiki Evropske unije;

23.   poudarja, da dvostranski in regionalni sporazumi o prosti trgovini nimajo popolnih odgovorov na daljnosežen dostop do trga; zato poziva EU, naj v svoje dvostranske in regionalne trgovinske sporazume sistematično vključuje izrecne določbe o obsežni in odprti uporabi interneta za trgovino z blagom, storitvami in neomejenimi informacijskimi tokovi, tako da ne uvaja ali vzpostavlja nepotrebnih ovir za čezmejne informacijske tokove ter da za internetne transakcije uveljavi načela nediskriminatorne in pregledne zakonodaje, ki čim manj omejuje trgovino; podpira prizadevanja EU za vzpostavitev dialoga o sodelovanju o regulativnih vprašanjih kot dela dvostranskih sporazumov s trgovinskimi partnerji iz tretjih držav; poziva ustrezne institucije EU in države članice EU, naj bodo po sklenitvi teh sporazumov pripravljene na sodelovanje v tem dialogu;

24.   poziva Komisijo, naj pregleda uporabnost trgovinskih instrumentov, da bi tako uskladila in odprla uporabo spektra z namenom spodbujanja mobilnega dostopa do spletnih storitev, ki spodbujajo inovacije, rast in konkurenčnost;

25.   poudarja, da je pozornost treba nameniti temu, da zagotavljanje spletnih storitev, vključno z elektronsko trgovino, ne bo podvrženo nepotrebnim domačim postopkom odobritve (tako v EU kot tudi v državah naših trgovinskih partnerjev), ki bi pomenili dejansko oviro zagotavljanju takih storitev;

26.   meni, da nove oblike na primer kombinatoričnih dražb za konzorcije malih in srednjih podjetij, spletna objava in oglaševanje razpisov v okviru mednarodnih javnih naročil, kjer nove tehnologije dopuščajo čezmejno elektronsko trgovino, omogočajo znatna povečanja trgovine javnih naročil, ne samo v Evropski uniji, temveč v svetu, in s tem spodbujajo čezmejno elektronsko trgovino;

27.   opozarja, da bi morala sklenitev trgovinskega sporazuma o boju proti ponarejanju vzpostaviti ravnotežje med učinkovitim izvajanjem pravic intelektualne lastnine in zaščito temeljnih pravic potrošnikov ter prispevati k inovacijam, pretoku informacij in k uporabi zakonitih storitev v spletnem trgovinskem okolju;

28.   poziva Komisijo, naj izvede kampanje obveščanja in izobraževanja z uporabo tradicionalnih in spletnih orodij, da bi se izboljšala ozaveščenost potrošnikov o njihovih pravicah z namenom okrepitve njihovega zaupanja v spletno trgovanje;

29.   obžaluje razdrobljenost spletnega trga EU, ki je nastala zaradi regulativnih določb, ki dopuščajo ali zahtevajo geografsko razdelitev trga, regulativnih določb, ki preprečujejo ali ovirajo ponudbo blaga ali storitev na spletu, pogodbenih omejitev za distributerje, pravne negotovosti, pomanjkanja zaupanja potrošnikov v varnost plačilnih sistemov, visokih stroškov dostopa do interneta ter vseh omejitev za razpoložljivost možnosti dobave;

30.   poziva Komisijo, naj na svoji spletni strani objavi informacije o pravicah potrošnikov pri mednarodni spletni trgovini s posebnim poudarkom na vprašanjih o sklepanju pogodbe, varstvu potrošnikov pred nepošteno poslovno prakso, zasebnosti in avtorskih pravicah;

31.   meni, da regulativne pomanjkljivosti spletnega trga v EU ovirajo razvoj stabilnega in močnega evropskega spletnega gospodarskega in trgovinskega okolja, zaradi česar prihaja do nezadovoljivih ravni sodelovanja evropskih potrošnikov v evropskih in mednarodnih trgovinskih transakcijah, ovirane pa so tudi ustvarjalnost ter inovacije v trgovinski dejavnosti; obžaluje, da je izredno malo podjetij s sedežem v Evropski uniji, ki ponujajo izključno spletne storitve;

32.   je seznanjen s predlogom za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potrošnikov (KOM(2008)0614), za katero se pričakuje, da bo prinesla večjo pravno varnost, preglednost in zaščito vse večjemu številu potrošnikov, ki nakupujejo prek interneta, predvsem glede dobave, prenosa tveganja, skladnosti s pogodbo in tržne garancije;

33.   opozarja, da je za izkoriščanje vseh možnosti, ki jih nudi internetna trgovina, ključno zaupanje, zlasti potrošnikov ter malih in srednje velikih podjetij, kot je poudarjeno v njegovi zgoraj navedeni resoluciji z dne 21. junija 2007;

34.   poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo vsako priložnost za okrepitev zaupanja prek delovanja na pomembnih mednarodnih forumih, kot je Svetovna trgovinska organizacija, ter naj si prizadevajo za vzpostavitev svetovnih standardov in norm, kjer bodo upoštevane najboljše evropske prakse;

35.   poziva Komisijo, naj izboljša pravno interoperabilnost spletnih storitev z razvojem vzorčnih licenc in drugimi pravnimi rešitvami, ki so v skladu s sodnimi praksami, kjer zasebno pravo še ni usklajeno, še posebej za prostovoljno patentno odškodovanje mednarodnih spletnih standardov, ter naj spodbuja obstoječe evropske rezultate pravne interoperabilnosti kot sredstvo za zmanjšanje transakcijskih stroškov in pravne negotovosti spletnih ponudnikov;

36.   poziva Komisijo, naj po potrebi in v povezavi z OECD pripravi podrobno študijo, ki bo vključevala statistične podatke o mednarodni elektronski trgovini;

37.   poziva Komisijo, naj oblikuje celovito strategijo za odpravo ovir za uporabo elektronske trgovine, ki še vedno vplivajo na mala in srednje velika podjetja (dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, stroški razvoja in vzdrževanja sistemov elektronskega poslovanja, pomanjkanje zaupanja, pomanjkanje informacij, pravna negotovost glede mednarodnih sporov itd.), in priporočila za ustrezno politiko, vključno z zagotavljanjem spodbud za mala in srednje velika podjetja za okrepljeno sodelovanje v spletnem trgovanju z izdelki in storitvami; v zvezi s tem spodbuja k oblikovanju podatkovne baze, namenjene zagotavljanju informacijske podpore in upravljavskega usmerjanja novim in neizkušenim udeležencem v spletnem trgovanju in k izvedbi primerjalne ekonomske analize koristi elektronske trgovine in spletnega oglaševanja za mala in srednje velika podjetja ter študije primerov uspešnih malih in srednje velikih podjetij v EU, ki trgujejo na spletu;

38.   poziva Komisijo in države članice, da mala in srednja podjetja spodbujajo k delovanju prek spleta in k vzpostavitvi platform za izmenjavo informacij in najboljše prakse, ter priporoča, naj Komisija in države članice spodbujajo javne razpise v elektronski obliki ter pri tem posvečajo veliko pozornost zagotavljanju elektronske dostopnosti;

39.   pozdravlja pobudo Komisije za začetek javne razprave prek njenega dokumenta o priložnostih v zvezi z blagom in storitvami na spletu ter prek ustanovitve skupine svetovalcev za sodelovanje pri pripravi poročila o pomembnih vprašanjih;

40.   opozarja, da se je z internetom oblikoval nov pristop k nastanku, uporabi in širjenju kulturnih dobrin in storitev, kar lahko na podlagi prostega in pravičnega dostopa do novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti prispeva k medkulturnemu razumevanju;

41.   poudarja, da imajo kulturni in umetniški izdelki ter storitve istočasno ekonomsko in kulturno vrednost ter da je pomembno to razumevanje ohraniti v mednarodnih trgovinskih pogajanjih in sporazumih ter prek svetovnih omrežij s pravno zavezujočim izvajanjem konvencije Unesca;

42.   poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bo evropska kulturna industrija v celoti izkoristila nove priložnosti, ki jih prinaša spletno trgovanje, zlasti v avdiovizualni, glasbeni in založniški panogi, hkrati pa nudila učinkovito varstvo pred nezakonito trgovino in piratstvom; to pa ne sme vplivati na politiko Skupnosti, ki je jasno zapisana v pogajalskem mandatu, o nedajanju ponudb in nesprejemanju zahtev po liberalizaciji v avdiovizualni in kulturni panogi;

43.   meni, da postaja internet najučinkovitejši medij za premostitev trgovinske ločnice med severom in jugom; meni, da internet odpira nove trgovinske kanale, ki povezujejo najmanj razvite države in države v razvoju z naprednimi in osrednjimi trgovinskimi sistemi, povečuje njihov izvoz ter odpravlja pomanjkljivosti tradicionalnih načinov trgovanja;

44.   meni, da je treba udeležbo najmanj razvitih držav in držav v razvoju v mednarodni trgovini prek interneta podpreti z večjimi naložbami predvsem v osnovno infrastrukturo, kot so telekomunikacijska omrežja in oprema za dostop; poudarja potrebo po cenovno ugodnejši ter kvalitetnejši ponudbi internetnih storitev; ugotavlja, da je liberalizacija telekomunikacijskih storitev privedla do povečanja naložb v infrastrukturo, boljših storitev in inovacij;

45.   se zaveda, da v številnih državah uporabniki dostopajo do interneta z mobilnimi napravami;

46.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 178, 17.7.2000, str. 1. (2) UL L 128, 15.5.2002, str. 1. (3) UL L 23, 26.1.2008, str. 21. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0449. (5) UL L 201, 31.7.2002, str. 37. (6) UL L 364, 9.12.2004, str. 1. (7) UL C 167, 1.6.1998, str. 203. (8) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 370.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju krme v promet in njeni uporabi (KOM(2008)0124 – C6-0128/2008 – 2008/0050(COD))

P6_TA(2009)0050 A6-0407/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0124),

–   ob upoštevanju členov 251(2), 37 in 152(4)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0128/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0407/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   vzame na znanje izjavo Komisije, kot je priložena;

3.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi z dne 5. februarja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 in razveljavitvi direktiv 79/373/EGS, 80/511/EGS, 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe 2004/217/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. .../2009.)

PRILOGA

Izjave Komisije glede:

1.  revizije Priloge IV:

Za prilagoditev Priloge IV(o tolerancah glede označevanja posamičnih krmil in krmnih mešanic) znanstvenemu in tehničnemu napredku, kakor je določeno v členu 11 uredbe, nameravajo Komisija in njene službe preučiti zgoraj omenjeno Prilogo IV. Komisija bo v okviru tega upoštevala tudi nekatera posamična krmila z vsebnostjo vlage večjo od 50 %.

2.  označevanja dodatkov:

Komisija bo preučila, ali bi se načela informiranja z označevanjem krme lahko uporabljala tudi za dodatke in premikse, dovoljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali.

3.  interpretacije "kakršnih koli nujnih razlogov v zvezi z zdravjem ljudi in živali ter okoljem" iz uvodne izjave 21, člena 5 in člena 17

"Komisija meni, da "kakršni koli nujni razlogi v zvezi z zdravjem ljudi in živali ter okoljem" lahko vključujejo nujne razloge, ki med drugim nastanejo zaradi malomarnosti, naklepnih goljufij in kaznivih dejanj."

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o vplivu sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvoj (2008/2170(INI))

P6_TA(2009)0051 A6-0513/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 ("Sporazum iz Cotonouja")(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov(2),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1528/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu(3),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z dne 10. in 11. aprila 2006 in o pomoči za trgovino z dne 16. oktobra 2006 ter sklepov Evropskega sveta z dne 15. in 16. junija 2006,

–   ob upoštevanju zaključkov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z dne 15. maja 2007,

–   ob upoštevanju zaključkov z 2870. zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z dne 26. in 27. maja 2008,

–   ob upoštevanju resolucije sveta ministrov AKP-EU, ki je bila sprejeta dne 13. junija 2008 v Adis Abebi,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o spremembi smernic za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z državami in regijami AKP z dne 28. novembra 2006 (KOM(2006)0673),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Od Kaira do Lizbone – novo strateško partnerstvo med EU in Afriko" z dne 27. junija 2007 (KOM(2007)0357),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z dne 23. oktobra 2007 (KOM(2007)0635),

–   ob upoštevanju Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), zlasti njegovega člena XXIV,

–   ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000, v kateri so določeni razvojni cilji tisočletja, ki predstavljajo skupno začrtana merila mednarodne skupnosti za odpravo revščine,

–   ob upoštevanju izjave z druge konference afriških ministrov, pristojnih za povezovanje, sprejete v Kigaliju v Ruandi dne 26. in 27. julija 2007,

–   ob upoštevanju poročila Christiane Taubira, poslanke v francoski narodni skupščini, z dne 16. junija 2008: "Les Accords de Partenariat Economique entre l'Union européenne et les pays ACP. Et si la Politique se mêlait enfin des affaires du monde?" (Sporazumi o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in državami članicami. Kaj, če bi se politika končno vmešala v svetovne zadeve?),

–   ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, težavah in obetih z dne 19. februarja 2004(4),

–   ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o reviziji pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z dne 23. novembra 2006(5),

–   ob upoštevanju deklaracije iz Kigalija o razvoju prijaznih sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ki jo je skupna parlamentarna skupščina AKP-EU sprejela dne 20. novembra 2007(6),

–   ob upoštevanju izjave voditeljev držav AKP o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ki je bila sprejeta v Akri dne 3. oktobra 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2002, ki vsebuje priporočilo Komisiji v zvezi s pogajanji o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z državami in regijami AKP(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2005 o razvojni strategiji za Afriko(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o vplivih sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvoj(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 o okrepitvi in izboljšanju sodelovanja: paket o učinkoviti pomoči za leto 2006(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z dne 23. maja 2007(11),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o pomoči EU za trgovino(12),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 o razvojnih ciljih tisočletja – vmesna točka(13),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2007 o pospeševanju afriškega kmetijstva – predlog za razvoj kmetijstva in varnost preskrbe s hrano v Afriki(14),

–   ob upoštevanju svoje resolucije o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z dne 12. decembra 2007(15),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o ukrepih po pariški deklaraciji iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči(16),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6-0513/2008),

A.   ker je v členu 36(1) Sporazuma iz Cotonouja navedeno, da se Evropska unija in države članice AKP dogovorijo o sklenitvi novih trgovinskih dogovorov, združljivih s STO, in s tem postopoma odstranjujejo ovire za njihovo medsebojno trgovino in povečujejo sodelovanje na vseh področjih, pomembnih za trgovino,

B.   ker je Svet dne 12. junija 2002 sprejel smernice za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z državami AKP in so se istega leta začela pogajanja s skupino držav AKP o vprašanjih splošnega interesa, ki so jim sledila ločena pogajanja s šestimi regijami, ki so želele skleniti te sporazume (Karibi, zahodna Afrika, osrednja Afrika, vzhodna in južna Afrika, skupina "SADC minus", Tihi ocean),

C.   ker je 15 držav članic karibskega foruma afriških, karibskih in pacifiških držav (CARIFORUM) dne 16. decembra 2007 parafiralo sporazum o gospodarskem partnerstvu z Evropsko unijo in njenimi državami članicami,

D.   ker je v členu 231 sporazuma o gospodarskem partnerstvu, sklenjenem z državami CARIFORUM, opredeljen parlamentarni odbor CARIFORUM-ES,

E.   ker je 18 afriških držav, med katerimi je osem najmanj razvitih držav, novembra in decembra 2007 parafiralo začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu, medtem ko 29 drugih afriških držav AKP, med katerimi so tri najmanj razvite države, tega ni storilo, in ker je Južnoafriška republika z Evropsko unijo že podpisala sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju (TDCA), ki je združljiv s pravili Svetovne trgovinske organizacije,

F.   ker sta Papua Nova Gvineja in Fidži, državi AKP, ki nista med najmanj razvitimi, dne 23. novembra 2007 parafirali začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu, medtem ko druge pacifiške države AKP (šest najmanj razvitih držav in sedem drugih) tega niso storile,

G.   ker še nobeden od sporazumov, ki so bili parafirani leta 2007, ni bil podpisan, vendar naj bi do tega prišlo do konca leta 2008,

H.   ker Evropska unija od 1. januarja 2008 izvaja uvozni režim za proizvode iz držav AKP, ki so parafirale sporazume o gospodarskem partnerstvu ali začasne sporazume o gospodarskem partnerstvu, kot je določeno v teh sporazumih(17),

I.   ker afriške in pacifiške regije nadaljujejo pogajanja s Komisijo, da bi sklenile celovite sporazume o gospodarskem partnerstvu,

J.   ker so vse strani, zlasti Evropski parlament v resolucijah, pa tudi Svet in Komisija v svojih dokumentih, večkrat potrdile, da morajo biti sporazumi o gospodarskem partnerstvu instrumenti za razvoj, zato da bi spodbujali trajnostni razvoj in regionalno povezovanje ter zmanjšali revščino v državah AKP,

K.   ker bodo stroški prilagoditve na podlagi sporazumov o gospodarskem partnerstvu imeli velik vpliv na razvoj držav AKP, ki bo – čeprav je to težko napovedati – sestavljen iz neposrednega vpliva zaradi izgube carin ter stroškov regulativne reforme in izvedbenih ukrepov, potrebnih za spoštovanje številnih predpisov sporazuma o gospodarskem partnerstvu, in posrednega vpliva zaradi stroškov, potrebnih za prilagoditev ali socialno podporo na področju zaposlovanja, izboljšanja usposobljenosti, proizvodnje, diverzifikacije izvoza ter reforme upravljanja javnih financ,

L.   ker je 21 držav AKP, med katerimi jih nekaj še ni podpisalo sporazuma o gospodarskem partnerstvu, v svojih nacionalnih okvirnih programih za 10. evropski razvojni sklad določilo specifične zneske za ukrepe, ki bodo spremljali te sporazume,

M.   ker zneski, ki so specifično določeni za ukrepe, povezane s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, v vseh nacionalnih okvirnih programih predstavljajo le 0,9 % celotnih sredstev (finančni okvir A); ker so poleg tega na voljo obsežni posredni podporni ukrepi za sporazume o gospodarskem partnerstvu, na primer regionalno povezovanje in infrastruktura ter pomoč za trgovino,

N.   ker bo učinek sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvoj izhajal iz njihovega vpliva na

O.   ker je bistveno spodbujati in podpirati trgovino v regijah AKP in med njimi ter med državami AKP in drugimi državami v razvoju (jug-jug), kar bo zelo pozitivno vplivalo na razvoj držav AKP in zmanjšalo njihovo odvisnost,

P.   ker je Svet za splošne zadeve in zunanje odnose dne 26. in 27. maja 2008 v navedenih sklepih poudaril potrebo po prožnem pristopu in zagotavljanju ustreznega napredka ter pozval Komisijo, naj bo karseda prožna in uporabi različne pristope v skladu s pravili STO, da bi se upoštevale različne potrebe in ravni razvoja držav in regij AKP,

Q.   ker je prebivalstvo držav AKP najbolj prizadeto zaradi svetovne finančne in prehrambene krize, zaradi katere je ogrožen neznaten napredek, ki je bil dosežen pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja,

1.   poziva Svet, Komisijo in vlade držav članic EU ter države AKP, naj se kar najbolj potrudijo za ponovno vzpostavitev ozračja zaupanja in konstruktivnega dialoga, če je bilo to med pogajanji omajano, ter naj priznajo države AKP kot enakovredne partnerje pri pogajanjih in postopku izvajanja;

2.   poziva države članice, naj spoštujejo svoje obveznosti glede povečanja uradne razvojne pomoči, tudi v sedanji svetovni finančni krizi, s čimer bodo omogočile in povečale pomoč za trgovino, ter naj vzpostavijo spremljevalne ukrepe v obliki regionalnih paketov pomoči za trgovino za izvajanje sporazumov o gospodarskem partnerstvu in s tem prispevajo k njihovemu pozitivnemu vplivu na razvoj; poudarja, da podpis sporazuma o gospodarskem partnerstvu ni pogoj za prejem sredstev za pomoč trgovini;

3.   vztraja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu razvojni instrument, ki bi moral odražati tako nacionalne kot regionalne interese in potrebe držav AKP, da bi se zmanjšala revščina, dosegli razvojni cilji tisočletja in spoštovale temeljne človekove pravice, kot so pravica do hrane ali pravica dostopa do osnovnih javnih storitev;

4.   opominja Svet in Komisijo, da niti sklenitev niti zavrnitev sporazuma o gospodarskem partnerstvu ne bi smela privesti do tega, da bi se država AKP znašla v manj ugodnem položaju, kot je bila na podlagi trgovinskih določb sporazuma iz Cotonouja;

5.   poziva Komisijo in države AKP, naj kar najbolj izkoristijo razpoložljiva finančna sredstva za pomoč za trgovino, da bi podprle reforme na ključnih področjih za gospodarski razvoj; naj izboljšajo infrastrukturo, kjer je to potrebno, ker bo priložnosti, ki jih ponujajo sporazumi o gospodarskem partnerstvu, mogoče v celoti izkoristiti le z uvedbo strogih spremljevalnih ukrepov za države AKP; naj nadomestijo izgubo čistega prihodka od carin ter spodbujajo davčno reformo, tako da se javne naložbe v socialni sektor ne bodo zmanjšale; naj vlagajo v proizvodno verigo, da bi razširile proizvodnjo za izvoz; naj proizvajajo izvozno blago z večjo dodano vrednostjo ter vlagajo v usposabljanje in podporo malih proizvajalcev in izvoznikov, da bi dosegli zdravstvena in fitosanitarna merila EU;

6.   poudarja, da obstaja nevarnost, da bi sporazumi o gospodarskem partnerstvu, sklenjeni s posameznimi državami AKP ali skupino držav, v katero ne bi bile vključene vse države ene regije, oslabili regionalno povezovanje; poziva Komisijo, naj to upošteva v svojem pristopu in zagotovi, da sklepanje sporazumov o gospodarskem partnerstvu ne bo ogrozilo regionalnega povezovanja;

7.   poudarja, da bi moralo biti povečanje javne razvojne pomoči, ki so jo obljubile države članice, v prvi vrsti namenjeno podvojitvi prizadevanj pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja v državah AKP, ki so najbolj prizadete zaradi svetovne finančne in prehrambene krize, ki je ogrozila in še vedno ogroža napredek, dosežen pri uresničevanju teh ciljev;

8.   poudarja tudi, da je treba v vseh sporazumih spoštovati razlike v korist držav AKP, kar zadeva ponudbo proizvodov in prehodna obdobja, in da morajo sporazumi o gospodarskem partnerstvu zagotavljati konkretna jamstva za varovanje občutljivih področij, ki jih bodo opredelile države AKP;

9.   poudarja, da je treba pri podpornih ukrepih, povezanih s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, upoštevati pomen regionalnega povezovanja in gospodarskih odnosov z drugimi državami v razvoju za razvoj držav AKP;

10.   poziva Komisijo, naj da pogajalcem iz držav AKP dovolj časa, da ocenijo sporazum in podajo predloge pred njegovim sprejetjem ter pri tem upoštevajo časovne razporede STO;

11.   poudarja, da bi morali sporazumi o gospodarskem partnerstvu vsebovati revizijsko klavzulo o opravljanju revizije pet let po njihovem podpisu, kateri bi se morali formalno pridružiti nacionalni parlamenti, Evropski parlament in civilna družba; poudarja tudi, da bo ta rok omogočal poglobljeno oceno učinka sporazumov o gospodarskem partnerstvu na gospodarsko in regionalno povezovanje držav AKP ter ustrezne preusmeritve;

12.   meni, da bi morali vsi sporazumi o trgovini med državami AKP in EU, ki vplivajo na preživljanje prebivalstva, temeljiti na odprti in javni razpravi s polno udeležbo parlamentov držav AKP;

13.   poziva vlade držav AKP, naj izvedejo potrebne reforme za uresničitev dobrega upravljanja, zlasti na področju javne uprave, in sicer pri upravljanju javnih financ, pobiranju carin, davčnem sistemu ter boju proti korupciji in slabemu upravljanju;

14.   poudarja potrebo po okrepljenih določbah o spremljanju in ocenjevanju v sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ki bodo opredeljevale ne le stopnje skladnosti sporazuma o gospodarskem partnerstvu, temveč tudi njegov vpliv na cilje nacionalnega in regionalnega razvoja ter zmanjšanja revščine;

15.   poudarja, da je treba povečati preglednost pri pogajanjih in njihovih izidih, da bi oblikovalcem politike, poslancem in predstavnikom civilne družbe omogočili javni nadzor;

16.   meni, da bi morali regionalni strateški dokumenti evropskega razvojnega sklada ter regionalni okvirni programi vsebovati pomembno, sistematično ter dobro zastavljeno podporo za izvajanje sporazumov o gospodarskem partnerstvu, pri čemer bi bilo treba upoštevati potrebne reforme, na podlagi katerih bi bili ti sporazumi uspešni;

17.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami AKP v sporazum o gospodarskem partnerstvu in začasne sporazume o gospodarskem partnerstvu vključi razvojna merila za merjenje družbenogospodarskega učinka teh sporazumov na ključna področja, ki se določijo glede na prednosti in za razdobja, opredeljena v posameznih regijah;

18.   poudarja, da je bistveno, da gozdovi, biotska raznovrstnost in avtohtoni prebivalci ali prebivalci, ki so odvisni od gozda, ne bodo ogroženi; v zvezi s tem poudarja, da bi moralo biti državam AKP dovoljeno, da izvajajo predpise, ki bodo omejevali izvoz lesa in drugih nepredelanih surovin, in da te zakone uporabljajo za varstvo gozdov, prostoživečih živali in rastlin ter domače industrije;

19.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic držav in držav AKP, svetu AKP-EU ter skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (2) UL L 169, 30.6.2005, str. 1. (3) UL L 348, 31.12.2007, str. 1. (4) UL C 120, 30.4.2004, str. 16. (5) UL C 330, 30.12.2006, str. 36. (6) UL C 58, 1.3.2008, str. 44. (7) UL C 273 E, 14.11.2003, str. 305. (8) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 475. (9) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 121. (10) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 373. (11) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 301. (12) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 291. (13) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 232. (14) UL C 297 E, 20.11.2008, str. 201. (15) UL C 323 E, 18.12.2008, str. 361. (16) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0237. (17) Uredba Sveta (ES) št. 1528/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu (UL L 348, 31.12.2007, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o Kosovu in vlogi EU

P6_TA(2009)0052 B6-0063/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Listine Združenih narodov, podpisane dne 26. junija 1945,

–   ob upoštevanju Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 z dne 10. junija 1999 (S/RES/1244(1999)),

–   ob upoštevanju vodilnih načel za dogovor o statusu Kosova, ki jih je kontaktna skupina sprejela dne 7. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti Kosova in vlogi EU(1),

–   ob upoštevanju Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), ki je bil podpisan 19. decembra 2006 v Bukarešti;

–   ob upoštevanju končnega poročila posebnega odposlanca Združeni narodov z dne 26. marca 2007 o prihodnjem statusu Kosova in celovitega predloga dogovora o statusu Kosova,

–   ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/124/SZVP z dne 4. februarja 2008 o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO)(2),

–   ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/123/SZVP z dne 4. februarja 2008 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije na Kosovu(3),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 18. februarja 2008,

–   ob upoštevanju pisem v zvezi s preoblikovanjem misije Združenih narodov za začasno upravo Kosova (UNMIK), ki ju je generalni sekretar Združenih narodov poslal predsedniku Srbije in predsedniku Kosova dne 12. junija 2008,

–   ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov Varnostnemu svetu o misiji UNMIK z dne 12. junija 2008 (S/2008/354),

–   ob upoštevanju konference donatorjev za Kosovo, ki je potekala dne 11. julija 2008 v Bruslju,

–   ob upoštevanju tehničnega sporazuma med misijama UNMIK in EULEX o predaji imetja dne 18. avgusta 2008,

–   ob upoštevanju Resolucije št. 63/3, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela dne 8. oktobra 2008 (A/RES/63/3) ter v njej Mednarodno sodišče zaprosila za mnenje, ali je enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova v skladu z mednarodnim pravom,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 26. novembra 2008 (S/PRST/2008/44), s katero je Varnostni svet enoglasno odobril poročilo generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna o UNMIK (S/2008/692) in tako dovolil namestitev enot misije EULEX po celotnem ozemlju Kosova,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker je kosovska skupščina dne 17. februarja 2008 razglasila neodvisnost Kosova in se zavezala k celovitemu predlogu dogovora o statusu Kosova, ki ga je oblikoval posebni odposlanec Združenih narodov Martti Ahtisaari,

B.   ker je ubrala konstruktivni pristop in je sodelovala v resnih pogajanjih za dosego sporazuma; ker je srbska vlada navkljub negativnim okoliščinam ohranila proevropsko stališče,

C.   ker je celovit predlog dogovora o statusu zapisan v kosovski ustavi in drugih zakonih; ker je 25 držav na prošnjo kosovskih voditeljev oblikovalo mednarodno usmerjevalno skupino, katere glavni namen je dosledno izvajanje celovitega predloga dogovora o statusu; ker je mednarodna usmerjevalna skupina imenovala mednarodnega civilnega predstavnika, ki v skladu s celovitim predlogom dogovora o statusu deluje s podporo mednarodnega civilnega urada na Kosovu; ker to pomeni, da ima Kosovo svojo upravo, je pa pod nadzorom med drugim glede tega, kako izvaja varovanje in spodbujanje pravic manjšin,

D.   ker je neodvisnost Kosova do zdaj priznalo 54 držav, med njimi 22 od 27 držav članic Evropske unije,

E.   ker je 27 držav članic EU na Kosovo napotilo posebnega predstavnika EU, Pietera Feitha, ki hkrati deluje kot mednarodni civilni predstavnik; ker mednarodni civilni predstavnik nadzoruje dosledno izvajanje celovitega predloga dogovora o statusu in kot posebni predstavnik EU ponuja podporo in nasvete v kosovskem političnem procesu,

F.   ker je stabilnost regije zahodnega Balkana prednostna naloga za Evropsko unijo, ki je s tem namenom vzpostavila misijo EULEX, ker je misija EULEX po celotnem ozemlju Kosova že dosegla svoje začetne operativne zmogljivosti in je prevzela pristojnosti na področju sodstva, policije, kazenskih zavodov in carin, vključno z nekaterimi izvršilnimi pristojnostmi, katerih cilj je nadzorovaje kosovskih institucij na vseh področju, splošno povezanih z vladavino prava, ter svetovanje tem institucijam,

G.   ker misija EULEX deluje tudi na kosovskem ozemlju severno od reke Ibar, s čimer prispeva k izvajanju vladavine prava, vzpostavitvi skladnega pravosodnega sistema po celotnem Kosovu ter zagotavljanju enakega sodnega varstva za vse državljane, ki je cilj, katerega podpirajo vse strani,

Evropska vloga

1.   pozdravlja uspešno namestitev misije EULEX po celotnem ozemlju Kosova, tudi na ozemlju severno od reke Ibar, v skladu s poročilom generalnega sekretarja Združenih narodov in izjavo predsedstva Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 26. novembra 2008, ki je sledila poročilu;

2.   poudarja zavezo Evropske unije, da deluje v skladu z mednarodnim pravom in igra vodilno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti na Kosovu in širše na zahodnem Balkanu; znova izraža pripravljenost, da pomaga pri gospodarskem in političnem razvoju Kosova z jasnimi obeti za njegovo članstvo v EU, kot velja tudi za celotno regijo;

3.   poziva tiste nove države članice EU, ki še niso priznale neodvisnosti Kosova, naj to storijo;

4.   se sklicuje na prej omenjeno resolucijo z dne 29. marca 2007, ki jasno zavrača možnost delitve Kosova;

5.   v zvezi s tem ugotavlja, da misija UNMIK, kot je napovedal posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov za UNMIK na Kosovu, Lamberto Zannier, z 9. decembrom 2008 nima več pristojnosti na področju policije in carin, kmalu pa bo misiji EULEX predala tudi preostale prisojnosti na področju pravosodja, da bo na Kosovu vzpostavljena enotna vladavina prava;

6.   poziva mednarodno skupnost, naj v polni meri podpre misijo EULEX in ji olajša prevzem vseh zadevnih nalog na področju carin, policije in sodstva od misije UNMIK na celotnem ozemlju Kosova;

7.   pričakuje, da bo misija EULEX delovala v skladu z mandatom EU in si bo prizadevala za stabilen razvoj Kosova in zagotavljanje vladavine prava za vse skupnosti na Kosovu; v tem pogledu poudarja, da je misija EULEX v interesu vseh etničnih manjšin na Kosovu, saj bo med drugim obravnavala pritožbe zaradi diskriminacije, nadlegovanja in nasilja na podlagi etnične pripadnosti ter številna nerešena lastninska vprašanja;

8.   pozdravlja dejstvo, da je srbska vlada pristala na namestitev misije EULEX, ki je doslej najpomembnejša misija evropske varnostne in obrambne politike, ter je izrazila pripravljenost za sodelovanje z njo; spodbuja Srbijo, naj še naprej goji konstruktivno stališče, ki je v skladu z njenimi željami po članstvu v EU;

9.   v zvezi s tem pozdravlja odločitev, ki je bila kot prvi korak v prizadevanjih za zagotovitev ustreznega zastopstva vseh manjšin v kosovski policiji sprejeta v okviru prehodne ureditve, o kateri so se sporazumeli Združeni narodi in srbska vlada, da se na položaj enega izmed visokih častnikov policije imenuje kosovskega Srba, ki bi deloval znotraj kosovske policije, vendar bi neposredno poročal misiji EULEX;

10.   meni, da je treba potem, ko bo misija EULEX dosegla polno operativno zmogljivost, v luči razvoja dogodkov na terenu ponovno preučiti prehodno ureditev, o kateri so se sporazumeli Združeni narodi in srbska vlada;

11.   poziva misijo EULEX, naj se v pomoč pri krepitvi pravne države takoj loti vprašanja sodnih zaostankov pri primerih, ki so pod mednarodnim nadzorom, pri čemer imajo prednost primeri medetničnega nasilja, vojnih zločinov in korupcije na visoki ravni;

12.   meni, da je ustanovitev delujočega programa za zaščito prič bistvenega pomena za učinkovit pravni pregon storilcev kaznivih dejanj na visokih položajih na Kosovu, zlasti v zvezi z vojnimi zločini;

13.   poziva Svet in Komisijo, naj uskladita svoje dejavnosti, da bo Unija izvajala skladne zunanje ukrepe in omenjene skupne ukrepe 2008/124/SZVP; zato poziva vodjo misije EULEX, Yvesa de Kermabona, in posebnega predstavnika EU, da sodelujeta pri delu na vsakodnevni ravni; nadalje poziva EU, da skupaj in usklajeno deluje pri okrepitvi naporov za spodbujanje udeležbe kosovskih Srbov v političnem, gospodarskem in družbenem življenju na Kosovu, ter poziva posebnega predstavnika EU, da zagotovi, da bo kosovska vlada nemudoma sprejela oprijemljive korake v omenjeni smeri, vključno s posebnimi ukrepi za gospodarski razvoj mitroviške regije, in sicer po vzpostavitvi pravne države na tem območju;

14.   poziva visokega predstavnika Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko, naj jasno izrazi svojo podporo evropski misiji na Kosovu (EULEX KOSOVO) in naj državo čim prej obišče;

15.   pozdravlja pripravljenost Komisije, da razpoložljiva sredstva Skupnosti, še zlasti predpristopni instrument, uporabi za spodbujanje socialno-ekonomskega razvoja Kosova, za povečanje preglednosti, učinkovitosti in demokratičnosti kosovske vlade in družbe ter za zagotavljanje miru in stabilnosti na Kosovu ter po vsej regiji; v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije o izvedbi študije, v kateri bi preučili načine za okrepitev socialno-ekonomskega in političnega razvoja Kosova, in izraža prepričanje, da bo študija temeljila na resnem dialogu z kosovskimi oblastmi, ki bodo obnovile svoje politične zaveze k nadaljevanju potrebnih reform;

16.   meni, da bi morala Komisija nujno nameniti pozornost spodbujanju lokalnih projektov, ki prinašajo spravo med različnimi skupnostmi in spodbujajo mobilnost ljudi;

17.   meni, da bi projekti, ki so med drugim namenjeni obnovi grobov, poškodovanih v dejanjih vandalizma, in pri katerih bi neposredno sodelovali lokalni akterji, predstavljali veliko simbolno vrednost za skupnosti na Kosovu in prispevali k boljšemu odnosu med etničnimi skupnostmi; poziva Komisijo in posebnega predstavnika EU, da poskrbita, da bodo takšne pobude sodile med prednostne načrte kosovske vlade;

18.   meni tudi, da bi odprtje večetnične evropske visoke šole, poleg obstoječih univerzitetnih centrov v Prištini in Mitrovici ter kulturnih, socialnih in zdravstvenih ustanov, še posebej namenjenih srbski skupnosti v osrednjem Kosovu, dalo velik zagon integraciji srbske skupnosti na Kosovu; zato poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s kosovsko vlado nemudoma sprejme ukrepe za uresničitev tega projekta;

19.   poziva Komisijo in države članice, naj pomagajo kosovski vladi, ki se srečuje z resnim pomanjkanjem kadra na ključnih področjih javne uprave, naj podpirajo usposabljanje javnih uslužbencev ter pomagajo pri izboljšanju komunikacijske infrastrukture, da bi na ta način zagotovili nemoteno delovanje uprave ter okrepili vezi med oblastmi in civilno družbo;

Vodenje Kosova

20.   pozdravlja izboljšane varnostne razmere na Kosovu; podpira prizadevanja kosovske policije, da bi dosegla visoko stopnjo strokovnosti in zanesljivosti; pri tem poudarja, da je treba na celotnem ozemlju Kosova nujno vzpostaviti večetnične policijske enote; zato pozdravlja vrnitev nekaterih srbskih častnikov v kosovsko policijo in poziva kosovske oblasti, naj podpirajo reintegracijo tistih, ki se še niso vrnili;

21.   poudarja, da je treba decentralizirati vodstvo države, kot je določeno v celovitem predlogu dogovora o statusu; poudarja, da centralizacija ne koristi le srbski skupnosti, temveč tudi vsem kosovskim državljanom, saj je upravljanje tako bolj pregledno in bliže državljanom;

22.   ponavlja pomen močne civilne družbe, ki bi pomagala okrepiti demokratična načela pri vodenju Kosova; v zvezi s tem poziva kosovsko vlado, naj podpre miroljubna državljanska gibanja ter razvoj svobodnih medijev brez vmešavanja politike;

23.   poudarja, da je treba izvajati določbe o zaščiti manjšin, ki so zapisane v kosovski ustavi, in meni, da je dosledno spoštovanje manjšinskih pravic temeljnega pomena za stabilnost Kosova in celotne regije;

24.   poziva kosovsko vlado, naj še naprej izpolnjuje svoje zaveze spodbujanja duha miru, strpnosti ter medkulturnega in medverskega dialoga med vsemi skupnostmi na Kosovu, in sicer Albanci, Srbi, Romi, Aškali, Egipčani, Gorani, Turki in Bošnjaki, in naj ustvari primerne razmere za vrnitev beguncev na Kosovo, vključno z naložbami za ustvarjanje zaposlitvenih možnosti, graditev infrastrukture in zagotavljanje osnovnih storitev na vseh pomembnih področjih, od česar morajo imeti koristi tudi manjšine;

25.   je zaskrbljen zaradi kritik, ki jih je generalni sekretar Združenih narodov v svojem prej omenjenem poročilu o UNMIK izrekel v zvezi s spremembo meril pri določitvi upravičencev do sredstev za vrnitev, ki jih je predlagalo kosovsko ministrstvo za skupnosti in vrnitve; opozarja kosovsko vlado, da bi bilo treba zaradi velikega upada števila vrnitev redka sredstva, ki so na voljo, še naprej namenjati izključno za olajšanje vrnitve razseljenih oseb na Kosovo;

26.   poziva mednarodne in lokalne organe, naj določijo pravni status Romov, Aškalov in Egipčanov, ki živijo na Kosovu brez državljanstva, pri čemer naj jim zagotovijo tudi pravico do lastnine; poziva oblasti, naj izboljšajo položaj teh skupnosti tako, da jim zagotovijo enak dostop do kakovostnega rednega šolanja, ki naj, kjer je mogoče, poteka v njihovem maternem jeziku, jim omogočijo dostop do trga dela in zdravstvene nege, jim nudijo ustrezne sanitarne in stanovanjske pogoje ter spodbujajo njihovo udeležbo v družbenem in političnem življenju;

27.   je zelo zaskrbljen zaradi slabega zdravstvenega stanja romskih družin v begunskih taboriščih Osterode in Česmin Lug; meni, da so razmere neposredno posledica neprimerne lege teh taborišč, ki ležijo na zelo zastrupljeni kamniti prsti nad rudniki svinca v Trepči; pozdravlja začetno posredovanje Komisije pri kosovskih oblasteh in jo poziva, naj si še naprej prizadeva za takojšnjo preselitev prizadetih družin;

28.   poziva države članice, naj zavzamejo umerjen in razsoden pristop k vprašanju prisilnega vračanja pripadnikov etničnih manjšin, predvsem kosovskih Srbov in kosovskih Romov, ki že mnoga leta živijo v zahodni Evropi, obenem pa naj izvajajo spremljajoče ukrepe za družbeno-gospodarsko vključevanje zadevnih oseb;

29.   poudarja, da je spoštovanje kulturne raznolikosti v središču evropskega projekta; poudarja, da je razumevanje večetnične razsežnosti verske in kulturne dediščine nujni pogoj za mir in stabilnost v pokrajini; zato poziva vse zadevne strani, naj vzpostavijo tehnični dialog o zaščiti, ohranitvi, obnovi in spodbujanju kulturne in verske dediščine ter kulturne identitete na Kosovu;

30.   ugotavlja, da je v kosovski ustavi enakopravnost žensk in moških jasno priznana, kljub temu pa ženske niso dovolj udeležene pri političnem, gospodarskem in družbenem razvoju Kosova in imajo manj možnosti pri izobraževanju in zaposlitvi; zato poziva kosovsko vlado, da s pomočjo Komisije oblikuje in izvaja ukrepe za zagotovitev enakih možnosti za ženske, njihovo ustrezno zastopanost v kosovskih institucijah in njihovo udeležbo v gospodarskem, družbenem in političnem življenju v državi; poziva kosovsko vlada, naj sprejme učinkovite ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami v družini;

31.   meni, da je treba visokošolske izmenjave spodbujati s programi, kot so Erasmus Mundus, da bi na ta način kosovske državljane spodbujali k pridobivanju kvalifikacij in izkušenj znotraj EU, saj bi lahko s široko ravnijo izobrazbe pomagali prispevali k demokratičnemu razvoju države;

32.   poziva Kosovo in Srbijo, naj vzpostavita konstruktivni dialog o zadevah skupnega interesa ter prispevata k regionalnemu sodelovanju;

33.   poudarja, da sta pri procesu privatizacije potrebna odločnost in preglednost, da ne bi vzbujali vtisa nepotizma in korupcije;

34.   je zaskrbljen zaradi gospodarskih razmer na Kosovu in negativnih posledic, ki jih gospodarstvu in verodostojnosti kosovskih institucij prinašajo počasno izvajanje reform, razširjena korupcija in organiziran kriminal; poudarja, da mora kosovska vlada vlagati resne napore za večjo preglednost in odgovornost svojega delovanja ter okrepiti vezi med političnimi organizacijami in civilno družbo; poziva kosovsko vlado, naj javna sredstva in denar mednarodnih donatorjev uporablja na pregleden in odgovoren način, ter poziva Komisijo, da Kosovu nudi pomoč pri približevanju evropskim standardom na področju odgovornosti javnega sektorja in preglednosti gospodarstva; meni, da je to bistvenega pomena za ustvarjanje privlačnega okolja za investicije in razvoj podjetij;

35.   poudarja pomen regionalnega gospodarskega sodelovanja v polni meri in obveznost doslednega izvajanja določb sporazuma CEFTA;

36.   svetuje kosovskim oblastem, da vlagajo v obnovljive vire energije in si prizadevajo za regionalno sodelovanje na tem področju;

37.   izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja energije na Kosovu in razume, da je to vprašanje treba rešiti; je kljub temu zaskrbljen nad vladnimi načrti za izgradnjo ene same velike termoelektrarne na rjavi premog na gosto naseljenem območju; poziva kosovsko vlado, naj upošteva vpliv nove termoelektrarne na rjavi premog na okolje, javno zdravje in uporabo omejenih virov, kot sta zemlja in voda, ter naj deluje v skladu z evropskimi okoljskimi standardi in evropsko politiko o podnebnih spremembah;

38.   poziva mednarodnega civilnega predstavnika, naj spremlja razpustitev kosovske zaščitne enote in ustanovitev kosovskih varnostnih sil pod neposrednim nadzorom enot KFOR; poziva kosovsko vlado, naj zagotovi popolni civilni nadzor nad kosovskimi varnostnimi silami; meni, da ni mogoče spreminjati sporazuma iz Kumanovega, sklenjenega med Natom in srbsko vlado, dokler ne bosta vzpostavljeni popolna stabilnost in varnost ter ne bodo razjasnjeni odnosi med Srbijo in Kosovom;

o
o   o

39.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, kosovski vladi, srbski vladi, vodji misiji UNMIK, vodji misije EULEX KOSOVO, posebnemu predstavniku Evropske unije, članom mednarodne usmerjevalne skupine in Varnostnemu svetu Združenih narodov.

(1) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 207. (2) UL L 42, 16.2.2008, str. 92. (3) UL L 42, 16.2.2008, str. 88.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko (2008/2171(INI))

P6_TA(2009)0053 A6-0021/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju mehanizma gospodarskega in trgovinskega dialoga na visoki ravni med EU in Kitajsko, ki je imel prvo sejo dne 25. aprila 2008 v Pekingu,

–   ob upoštevanju sklepov desetega vrhunskega srečanja Kitajska–EU, ki je potekalo dne 28. novembra 2007 v Pekingu,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "EU–Kitajska: tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti" (KOM(2006)0631) ter priloženega delovnega dokumenta z naslovom "Trgovinska in naložbena politika EU-Kitajska: konkurenca in partnerstvo" (KOM(2006)0632),

–   ob upoštevanju sklepa s četrte ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki je potekala v Dohi (Katar) od 9. do 14. novembra 2001, o pristopu Kitajske od 11. novembra 2001 in kitajskega Tajpeja k STO od 1. januarja 2002,

–   ob upoštevanju svojih resolucij o Kitajski, zlasti resolucije z dne 7. septembra 2006 o odnosih med EU in Kitajsko(1), ter z dne 13. oktobra 2005 o obetih za trgovinske odnose med EU in Kitajsko(2),

–   ob upoštevanju študije Komisije z dne 15. februarja 2007 z naslovom "Prihodnje priložnosti in izzivi v trgovinskih odnosih in naložbah med EU in Kitajsko 2006–2010",

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2008 o razmerah na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami(3),

–   ob upoštevanju osmega letnega poročila trgovinske zbornice Evropske unije na Kitajskem o evropskih podjetjih na Kitajskem v obdobju 2008–2009",

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0021/2009),

A.   ker se je od leta 2000 trgovina med EU in Kitajsko močno povečala in ker je EU od leta 2006 največji trgovinski partner Kitajske, ta pa je od leta 2007 drugi največji trgovinski partner EU,

B.   ker hitrejši razvoj in članstvo v STO poleg znatnih koristi pomenita večjo odgovornost Kitajske pri igranju polne in pozitivne vloge v svetovni gospodarski ureditvi, tudi v Mednarodnem denarnem skladu in v skupini Svetovne banke,

C.   ker ostaja kljub nenehni rasti dvostranska trgovina med Kitajsko in EU, ki je imela s Kitajsko leta 2007 preko 160 milijard EUR trgovinskega primanjkljaja, neuravnovešena,

D.   ker finančno in makroekonomsko neravnovesje ter upad notranjega povpraševanja in izvoza predstavljajo jedro sedanje svetovne finančne in gospodarske krize, ki je prizadela tudi Kitajsko,

E.   ker je dostop do kitajskega trga zapleten zaradi državno vodenih industrijskih politik, kršitve patentov ter dvoumnega režima standardov in skladnosti, kar za podjetja EU ustvarja tehnične in necarinske ovire v trgovini,

F.   ker so proizvajalci blaga in storitev iz EU visoko konkurenčni na svetovnih trgih in ker bi prost in pravičen dostop do kitajskega trga podjetjem EU omogočal povečanje njihovega izvoza in prisotnosti na takem trgu, za kitajskega potrošnika pa bi to pomenilo povečanje kakovosti in obseg storitev,

G.   ker se je izvoz EU na Kitajsko leta 2007 povečal za 18,7 % in dosegel vrednost 231 milijard EUR,

H.   ker je obseg proizvodnje ponarejenega in piratskega blaga na Kitajskem še vedno na zaskrbljujoče visoki ravni in ker je 60 % ponarejenega blaga, ki ga zasežejo carinski organi EU, proizvedenega na Kitajskem; ker proizvodnja tega blaga pogosto poteka v obratih, ki proizvajajo blago tudi za redni trg in v katerih niso upoštevane pravice delavcev ter zdravstvene in varnostne zahteve in predstavljajo nevarnost za potrošnika ter v primeru uporabe kemikalij širšemu okolju,

Splošno

1.   podarja, da se je trgovina med EU in Kitajsko močno razširila in je največji izziv trgovinskim odnosom EU;

2.   poudarja, da morajo evropski trgovinski odnosi s Kitajsko temeljiti na načelih vzajemnosti, poštene konkurence in trgovine, v skladu z našimi skupnimi vrednotami in ob spoštovanju pravil STO, pri tem pa je treba upoštevati trajnostni razvoj, spoštovanje okoljskih omejitev in prispevek h globalnim ciljem pri preprečevanju podnebnih sprememb;

3.   meni, da bi se morala Kitajska, kot ena izmed gonilnih sil svetovne rasti, v celoti posvetiti svoji vlogi pri zagotavljanju trajnostnega in uravnoteženega razvoja svetovne gospodarske ureditve;

4.   poziva Komisijo, naj nadaljuje s politiko sodelovanja in dialoga s Kitajsko; pozdravlja tehnično pomoč na področju trgovine, ki jo Kitajski zagotavlja Komisija; meni, da je ta pomoč pomembna za podporo uspešni vključitvi Kitajske v svetovno gospodarstvo ter zlasti za izvajanje njenih obveznosti in zavez v STO ter za izboljšanje socialnih in okoljskih razmer;

5.   poudarja, da je za rešitev sedanje finančne in gospodarske krize potrebno najtesnejše sodelovanje med EU in Kitajsko; meni, da imata Kitajska in EU veliko priložnost, da skupaj pokažeta občutek odgovornosti in odigrata svojo vlogo pri reševanju te krize;

6.   meni, da mora razvoj trgovinskih odnosov s Kitajsko potekati skladno z razvojem resničnega, uspešnega in učinkovitega političnega dialoga, ki zajema veliko različnih vprašanj; meni, da morajo biti človekove pravice pomemben in sestavni del odnosov med EU in Kitajsko; poziva Komisijo, naj v pogajanjih s Kitajsko o obnovljenem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju (SPS) vztraja pri okrepljeni vlogi klavzule o človekovih pravicah;

7.   meni, da bi lahko današnji odprti trgovinski sistem spodbudil gospodarske dejavnosti med Kitajsko in državami v razvoju, kar bi lahko koristilo obema stranema, in bi lahko bil priložnost brez primere za gospodarsko rast in njihovo vključevanje v svetovno gospodarstvo, pod pogojem, da je trgovinska politika usklajena z razvojnimi cilji in da gospodarska rast pomeni zmanjševanje revščine;

8.   spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za odprtost trgovine EU s Kitajsko; meni, da morajo Evropska unija in države članice še naprej nuditi odprt in pravičen dostop kitajskemu izvozu ter predvideti konkurenčni izziv, ki ga predstavlja Kitajska; meni, da mora Kitajska v zameno okrepiti svojo zavezanost gospodarski odprtosti in reformi trga;

9.   poziva Kitajsko, naj igra dejavno vlogo v STO, ki bo sorazmerna z njenim gospodarskim in trgovskim pomenom, da bi pospešila uravnovešen razvoj svetovne trgovine v okviru trdnih in preglednih pravil;

10.   pozdravlja sodelovanje Kitajske na srečanju G-20 v Washingtonu 15. novembra 2008, ki je pripomoglo k njeni dokončni vključitvi v svetovne gospodarske in finančne zadeve in s tem povezanemu prevzemanju velikih odgovornosti na svetovni ravni;

11.   poudarja, da protekcionizem ne more biti odgovor Evrope na rast trgovinskih odnosov med EU in Kitajsko; meni, da si morajo Evropska unija in države članice nujno prizadevati za nadaljnji razvoj lizbonske agende reform, da bi razvile in utrdile področja primerjalne prednosti v svetovnem gospodarstvu ter pospešile inovacije in poklicno usposabljanje;

12.   ugotavlja, da je Kitajska predstavila obsežen načrt za obnovo rasti in delovnih mest, s katerim se namerava spopasti s sedanjo gospodarsko krizo; poudarja, da morajo biti podporni ukrepi začasni, v skladu s pravili STO in ne smejo izkrivljati pravične konkurence;

13.   pozdravlja vlaganja kitajskega državnega premoženjskega sklada in državnih podjetij v EU, saj s tem prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti ter obojestranski koristi in uravnoteženosti naložbenih tokov; opozarja pa na nepreglednost na kitajskih finančnih trgih in poudarja, da bi bilo pomembno uvesti vsaj kodeks ravnanja, ki bi zagotovil preglednost kitajskih naložbenih dejavnosti na trgu EU; poziva EU in Kitajsko, naj svoje trge enakovredno odpreta za naložbe in hkrati sprejmeta določbe o preglednosti;

Dostop na trg

14.   pozdravlja dejstvo, da od pristopa k STO narašča število industrijskih sektorjev na Kitajskem, ki so odprti tujim naložbam; zaskrbljen pa je, ker so hkrati tuje naložbe v nekatere sektorje omejene ali jim je preprečen dostop in so bili uvedeni diskriminacijski ukrepi proti tujim podjetjem, zlasti za čezmejne združitve in nakupe;

15.   meni, da kitajska protekcionistična praksa, preobsežna birokracija, podcenjevanje renminbija, razne oblike subvencij ter pomanjkanje primernega in dogovorjenega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine mnogim podjetjem EU onemogočajo prost dostop do trga;

16.   poziva Kitajsko k nadaljnjemu odpiranju njenega trga blaga in storitev ter k nadaljnjemu izvajanju gospodarskih reform, da bi vzpostavili stabilen, predvidljiv in pregleden pravni okvir za podjetja EU, zlasti mala in srednja;

17.   poziva Komisijo, naj s kitajsko vlado razpravlja o predlogu kitajskega zakona o poštnih storitvah, saj ta vsebuje določbo, ki bi ovirala tuje storitve hitre pošte; meni, da je uravnotežen pravni okvir za poštne storitve in storitve hitre pošte potreben za nadaljevanje kitajske politike podpore tujim naložbam in pravični konkurenci na področju hitre dostave;

18.   priznava ukrepe, ki so jih kitajski organi sprejeli za zmanjšanje upravnega bremena ter napredek v e-upravi, da bi bili pravni akti na voljo javnosti, vendar ugotavlja, da je potreben večji napredek za zagotavljanje prostega in enakega dostopa do kitajskega trga tujim podjetjem;

19.   poudarja, da bo nadaljnje odpiranje dostopa do kitajskega trga zagotovilo podjetjem EU priložnosti na številnih področjih, kot so proizvodnja strojev, kemikalije, farmacevtski proizvodi ter informacijska in komunikacijska tehnologija, projekti mehanizma čistega razvoja, kmetijstvo, gradbeništvo ter finančne, zavarovalniške, telekomukacijske storitve in storitve trgovine na drobno;

Ovire, standardi

20.   ugotavlja, da necarinske ovire predstavljajo glavno oviro podjetjem EU na Kitajskem ter za kitajska in druga podjetja, ki niso iz EU, v EU, zlasti malim in srednjim podjetjem;

21.   poziva Kitajsko, naj sprejme mednarodne standarde za proizvode in storitve, da bi spodbudila nadaljnjo trgovino med Kitajsko in drugimi državami; pozdravlja vedno večjo udeležbo Kitajske v mednarodnih organih za določanje standardov ter meni, da je to treba spodbujati ter da mora EU v zameno sodelovati s kitajskimi organi za določanje njihovih standardov; poudarja pomen skladnosti kitajskega uvoza z evropskimi standardi za živilske in neživilske proizvode;

Surovine

22.   obžaluje, da kitajska vlada vztrajno uporablja izvozne omejitve, kot so izvozne dajatve za surovine, ki izkrivljajo trgovino; poziva Komisijo, naj v vseh dvostranskih pogajanjih s Kitajsko vztraja pri odpravi vseh obstoječih izvoznih omejitev; poudarja, da je odprava teh izvoznih omejitev pomembna sestavina pravične trgovine med EU in Kitajsko; poudarja, da bo vse prihodnje trgovinske sporazume s Kitajsko ocenil s tega vidika;

Državna pomoč

23.   je zaskrbljen zaradi stalne državne intervencije v industrijski politiki ter očitne diskriminacijske omejitve, kot so neomejena državna sredstva za financiranje izvoza in omejitve na ravni tujega lastništva v določenih sektorjih, ki škodujejo podjetjem EU na kitajskem trgu;

Javna naročila

24.   poziva Kitajsko, naj se pridruži Sporazumu o vladnih naročilih v skladu z zavezo iz leta 2001 ter naj se konstruktivno vključi v pogajanja o odpiranju njenih trgov javnih naročil in naj v pričakovanju uspešnega izida teh pogajanj uporabi pregledne, predvidljive in pravične postopke pri dodeljevanju javnih naročil, tako da lahko tuja podjetja sodelujejo pod enakimi pogoji; poziva Kitajsko, naj zagotovi takojšen dostop podjetjem iz EU, ki so ustanovljena na Kitajskem in tam poslujejo;

Valuta

25.   pozdravlja opazen dvig vrednosti renminbija v letu 2008; poziva Kitajsko, naj še naprej dovoljuje rast vrednosti renminbija, tako da bo njegova vrednost na mednarodnih finančnih trgih, zlasti glede na evro, bolje odražala gospodarski položaj Kitajske; poziva Kitajsko, naj več svojih deviznih rezerv hrani v eurih;

Prisotnost/pomoč EU

26.   pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri ustanovitvi centra EU v Pekingu za pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ter pri uvedbi trajne proračunske postavke za financiranje centra, da bi zagotovili njegovo prihodnost; poudarja, da morajo biti pristojnosti in pooblastila tega centra jasna, kar bo preprečilo podvajanje struktur in bo pripomoglo k sinergiji z obstoječimi javnimi in zasebnimi ustanovami iz držav članic EU; pozdravlja delo, ki ga je opravila služba za pomoč malim in srednje velikim podjetjem glede pravic intelektualne lastnine za zagotavljanje informacij in usposabljanja evropskih malim in srednje velikim podjetjem pri varovanju in krepitvi pravic intelektualne lastnine na Kitajskem;

27.   poudarja pomen pomoči, zlasti malim in srednje velikim podjetjem za premagovanje ovir dostopu do trga; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo uspešno delovanje skupin EU za dostop do trga na Kitajskem;

Energija, trajnostna energija

28.   poziva EU in Kitajsko, naj sprejmeta ukrepe za pospeševanje trgovine ter okolju prijaznega blaga in storitev, rast naložb v trajnostne projekte in infrastrukturo ter spodbujata razvoj industrije, ki prispeva k zmanjševanju ogljikovih emisij;

29.   poudarja priložnosti nastajajočega kitajskega sektorja obnovljive energije za evropski gospodarski sektor obnovljive energije; poziva Kitajsko, naj izboljša tržni dostop na tem področju;

30.   poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in Kitajsko za spodbujanje prenosa tehnologije z nizkimi emisijami ogljika, zlasti energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije; poudarja ključni pomen razvoja in uporabe tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika na Kitajskem glede na to, kako pomemben je premog za njeno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za podporo nadaljnje izmenjave najboljših praks s Kitajsko v zvezi s trajnostnim razvojem;

Finančne storitve

31.   izraža zaskrbljenost, ker so naložbe v Kitajsko še vedno omejene za podjetja EU (zlasti v bančnem in zavarovalniškem sektorju) zaradi velikih in diskriminacijskih stroškov licenciranja in predpisov, ki zahtevajo skupne naložbe s kitajskimi podjetji; poziva Kitajsko, naj nujno obravnava ta vprašanja;

32.   meni, da je močan, likviden, odprt, pregleden in dobro urejen trg sposoben spodbujati gospodarsko rast; meni, da so delniški, bančni in zavarovalniški sektorji na Kitajskem nerazviti, ter spodbuja Kitajsko, naj dejavno sodeluje v splošni razpravi o izboljšanju regulativnega in nadzornega okvira za finančne trge;

33.   poudarja pomen, ki ga ima vključevanje in sodelovanje Kitajske z Mednarodnim denarnim skladom pri razvoju splošnega kodeksa obnašanja državnih naložbenih skladov, kar bi lahko prispevalo k večji preglednosti;

34.   poziva Komisijo, naj čim prej oceni učinke finančne in gospodarske krize na zadevne evropske industrijske in storitvene sektorje, ki so ključni pri določanju izvozno-uvoznih razmerij med Evropsko unijo in Kitajsko; zahteva, da se ta ocena pošlje v Parlament, takoj ko bo mogoče določiti jasen trend;

Prosta in pravična trgovina
Protidampinška prizadevanja in status tržnega gospodarstva

35.   meni, da lahko stalni dialog med trgovinskimi oblastmi prispeva k preprečevanju in reševanju trgovinskih sporov; ugotavlja pa, da uspešna in učinkovita uporaba instrumentov trgovinske zaščite prispeva k zagotavljanju pravičnih pogojev trgovine med Kitajsko in EU glede na naraščajoče število protidampinških tožb, vloženih proti kitajskim proizvajalcem;

36.   meni, da kitajsko gospodarstvo na številnih področjih še ne izpolnjuje meril, po katerih bi ga lahko šteli za tržno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj si v sodelovanju s kitajsko vlado prizadeva za premagovanje ovir statusu tržnega gospodarstva ter Kitajski ta status podeli šele, ko bo izpolnjevala merila;

Pravice intelektualne lastnine in ponarejanje

37.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kljub napredku, ki ga je Kitajska dosegla pri usklajevanju zakonodaje o intelektualni lastnini, še vedno zelo pomanjkljiva učinkovitost uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;

38.   poziva Kitajsko, naj si bolj prizadeva za obravnavo pomanjkljivega izvajanja in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine; poudarja pomen usklajevanja osrednje in regionalne trgovinske politike in ureditve na Kitajskem ter njenega enotnega izvajanja v vsej državi;

39.   je zaskrbljen zaradi obsega proizvodnje ponarejenega in piratskega blaga znotraj Kitajske, ki je še vedno na zaskrbljujoče visoki ravni; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s kitajskimi organi na nacionalni in regionalni ravni nadaljuje boj proti ponarejanju;

40.   izraža veliko zaskrbljenost zaradi vse večjega števila uporabnih modelov in patentiranih vzorcev na Kitajskem, ki so pogosto kopije ali majhne prilagoditve obstoječe evropske tehnologije in ne predstavljajo resničnih inovacij;

41.   meni, da je v interesu Kitajske, da zaščiti pravice intelektualne lastnine, saj sama postaja bolj inovativna; vendar meni, da bi predpisi, ki bi zahtevali izključno registracijo inovacij na Kitajskem, pomenili hudo oviro za poslovanje, preprečili Kitajski, da bi imela koristi iz inovacij, in razvrednotili znamko "narejeno na Kitajskem";

Carine

42.   pozdravlja podpis skupnega akcijskega načrta za varovanje pravic intelektualne lastnine na področju izvajanja carin, ki temelji na okrepljenem carinskem sodelovanju pri zasegi ponarejenega blaga in izvajanju konkretnih ukrepov za zmanjšanje njegove prodaje; poziva Komisijo, naj se pogaja s Kitajsko o njenih pogojih za sodelovanje pri trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA);

43.   poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje s kitajskimi organi pri sporazumu o carinskem sodelovanju, katerega namen je olajšanje trgovanja;

44.   poziva Komisijo, naj ob upoštevanju memoranduma o soglasju glede tekstila iz leta 2005 nadaljuje z razpravami o razvoju dialoga med EU in Kitajsko o trgovini s tekstilom ter v okviru mehanizma gospodarskega in trgovinskega dialoga na visoki ravni; poziva Komisijo, naj tesno spremlja uvoz tekstila iz Kitajske;

Socialni in okoljski vpliv

45.   izraža resno zaskrbljenost zaradi visoke ravni onesnaženosti, ki jo povzroča kitajska industrija in njena vedno večja poraba naravnih virov, zlasti tistih, ki se pridobivajo iz netrajnostnih virov; se zaveda soodgovornosti Evrope za položaj, saj je velik delež kitajske industrijske proizvodnje v lasti evropskih podjetij ali pa jo evropska podjetja in prodajalci na drobno naročajo za potrošnjo v Evropi;

46.   je seznanjen, da zadnja leta visoke gospodarske rasti na Kitajskem niso prinesla koristi vsem slojem kitajskega prebivalstva in da socialna vrzel med bogatimi in revnimi še nikoli ni bila tolikšna, kot je sedaj;

47.   pozdravlja dejavnosti Kitajske na področju varovanja okolja pri pripravi olimpijskih iger 2008; poziva kitajsko vlado, naj s spodbujanjem svojega finančnega sektorja na priprave za uvedbo mednarodnega sistema za trgovanje z emisijami tvorno prispeva k uspehu konference Združenih narodov o podnebju (COP 15), ki bo potekala od 30. novembra do 11. decembra 2009 v Kobenhavnu;

48.   poziva Kitajsko, naj sodeluje na konferenci ZN o podnebju (COP 15), sprejme svoje obveznosti ter prispeva svoj delež pri zmanjšanju svetovnih emisij toplogrednih plinov in spopadanju s podnebnimi spremembami;

49.   poziva kitajske oblasti, naj sprejmejo konkretne ukrepe za sprejetje in spodbujanje uporabe tehnologij in praks za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; ugotavlja, da je spodbujanje zelenih tehnologij pomembno, če želi kitajska vlada ohraniti gospodarsko rast ob varovanju svojega okolja; priznava, da od Kitajske ni mogoče pričakovati, da bo svojemu prebivalstvu naložila breme omejevanja izpustov toplogrednih plinov, če ne bo ukrepal tudi zahod;

50.   je zaskrbljen zaradi otroškega dela na Kitajskem; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava čim prej, ter kitajsko vlado, naj si kar najbolj prizadeva, da odstrani temeljne vzroke tega pojava in ga tako izkorenini;

51.   poziva Kitajsko, naj ratificira glavne konvencije Mednarodne organizacije dela, zlasti Konvencijo št. 87 o svobodi združevanja in varstvu pravice do organiziranja, ter Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Kitajska podpisala, vendar ne tudi ratificirala;

52.   pozdravlja prenos standardov za poročanje o finančnem položaju (IFRS) v kitajsko zakonodajo; spodbuja Kitajsko, naj še dalje sprejema IFRS in zagotovi njihovo izvajanje; poziva Komisijo, naj natančno spremlja sprejemanje in izvajanje IFRS na Kitajskem;

53.   poziva evropska podjetja, ki delujejo na Kitajskem, naj uporabljajo najvišje mednarodne standarde in najboljšo prakso pri družbeni odgovornosti z ozirom na delavce in okolje;

54.   izraža zaskrbljenost zaradi delovnih pogojev in pravic delavcev na Kitajskem; poziva Kitajsko, naj izboljša delovne pogoje, da bo dosežena raven temeljnih standardov Mednarodne organizacije dela;

55.   poziva Evropsko unijo in Kitajsko, naj sodelujeta pri določanju standardov za avtomobile, tovornjake, težka vozila, letalstvo in ladjarstvo, da bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov ter da bi ti standardi postali podnebju bolj prijazni;

56.   poziva k sodelovanju med Evropsko unijo in Kitajsko na področju ureditve, vrednotenja in dovoljenj za kemikalije (REACH);

57.   je zaskrbljen zaradi nedavnega porasta incidentov, ki vključujejo nevarne kitajske proizvode, zlasti tistih, ki vključujejo otroške igrače, hrano in zdravila; pozdravlja odločenost kitajske vlade za reševanje tega problema; poziva Komisijo, naj okrepi pomoč in sodelovanje s kitajskimi organi na tem področju;

58.   strogo obsoja smrtne obsodbe, ki so jih izrekle kitajske oblasti zoper nekatere vpletene v kontaminacijo mleka v prahu za dojenčke z melaminom;

59.   pozdravlja prizadevanja Komisije na tem področju po zaslugi vzpostavitve sistema trimesečnega poročanja o kitajskih izvršilnih ukrepih za odkrivanje virov nevarnih izdelkov, sporočenih prek sistema Rapex-Kitajska, s čimer se povečuje varnost evropskih potrošnikov;

60.   poudarja pomen tristranskih stikov med Komisijo ter upravnimi službami ZDA in Kitajske, katerih cilj je izboljšati svetovno upravljanje varnosti izdelkov; na tem področju; meni, da bi bilo zelo koristno, da se čim prej uresniči predlog Komisije o ustanovitvi skupne delovne skupine za varnost izdelkov in uvoza v okviru čezatlantskega gospodarskega sveta;

Nadaljnji koraki

61.   ugotavlja, da se je kitajska družba v zadnjih tridesetih letih močno spremenila ter da je trajen napredek mogoče doseči le počasi; meni, da demokracija zahteva učinkovito civilno družbo, ki se krepi s trgovino in gospodarskimi odnosi z EU; zato meni, da so "spremembe s pomočjo trgovine" način, kako pomagati Kitajski pri preoblikovanju v odprto in demokratično družbo, ki koristi vsem področjem družbe; hkrati obžaluje, da ob okrepitvi gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med EU in Kitajsko ni prišlo do občutnega napredka v zvezi z dialogom o človekovih pravicah; meni, da so za zagotovitev splošnega in trajnega napredka potrebne nadaljnje reforme, zlasti na okoljskem in socialnem področju;

62.   obžaluje, da je Kitajska odložila vrhunsko srečanje EU-Kitajska, ki naj bi potekalo 1. decembra 2008 v Lyonu, predvsem glede na trenutno finančno in gospodarsko krizo, in poudarja nujnost konstruktivnega dialoga o podnebnih spremembah ter pomen vzajemnega razumevanja o glavnih trgovinskih vprašanjih v tako kritičnih trenutkih za svetovno gospodarstvo; upa, da bo do vrhunskega srečanja prišlo čim prej;

63.   poziva Kitajsko, naj z vsemi močmi prispeva k prizadevanjem za pospešitev pogajanj v okviru razvojne agende iz Dohe;

64.   poudarja, da mora biti cilj novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kitajsko vzpostavitev proste in pravične trgovine, ki temelji na izvrševanju klavzul o človekovih pravicah, okoljskih vprašanjih, trajnostnem razvoju in socialnih vprašanjih;

65.   pozdravlja vzpostavitev mehanizma gospodarskega in trgovinskega dialoga na visoki ravni kot foruma za nadaljnji razvoj odnosov EU-Kitajska ter meni, da je za ta proces pomembno, da so izidi tega mehanizma zadovoljiva rešitev težav v trgovini; poziva Komisijo, naj se bolj ambiciozno loti mehanizma dialoga na visoki ravni, in sicer naj enega od podpredsednikov nove Komisije, ki se bo oblikovala v letu 2009, imenuje za koordinatorja, ki bo vodil delegacijo Evropske komisije pri mehanizmu dialoga na visoki ravni;

66.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi obstoječi sporazumi o raziskavah in razvoju s Kitajsko učinkovito delovali, da bodo spodbudili sodelovanje na področju raziskav in razvoja; priporoča, naj bodo prizadevanja EU in Kitajske v zvezi z raziskavami in razvojem bolj strateško usmerjena, zlasti kar zadeva tehnološki napredek, družbene potrebe, okoljske nesreče in prihodnji gospodarski razvoj; poziva obe strani, naj prenos tehnologije in tehničnega znanja spodbujata s pospeševanjem raziskav in izmenjavo akademskih programov;

67.   pozdravlja približevanje med Kitajsko in Tajvanom; obravnava Tajvan, ki je četrti največji trgovinski partner Evropske unije v Aziji, kot gospodarski in poslovni subjekt; podpira udeležbo Tajvana kot opazovalca v pomembnih mednarodnih organizacijah, kjer državotvornost ni dejavnik, npr. MOD;

68.   poziva k tesnejšemu sodelovanju med evropskimi in kitajskimi univerzami ter k večji mobilnosti znanstvenikov, raziskovalcev in študentov iz Evropske unije in Kitajske;

69.   podpira stalen razvoj sodelovanja med Evropsko unijo in Kitajsko na področju znanosti o vesolju ter vesoljskih aplikacijah in tehnologijami; meni, da je tesno sodelovanje bistvenega pomena za soobstoj programov Compass in Galileo, zlasti da bi zagotovili njuno kompatibilnost v korist uporabnikov po vsem svetu;

70.   poziva Komisijo in kitajsko vlado k sodelovanju pri iskanju načinov za razvoj parlamentarne razsežnosti dela mehanizma dialoga na visoki ravni, ki je pooblaščen za vzpostavitev širše interesne skupnosti ter za zagovarjanje njihovih interesov;

71.   podpira prizadevanja Komisije, da vzpostavi poslovno okolje, prijazno do malih in srednjih podjetij, s sprejetjem sporočila z naslovom "Najprej pomisli na male – akt za mala podjetja za Evropo"(KOM(2008)0394) ter v tem oziru pozdravlja namero za uvedbo sheme "vrata na Kitajsko", usmerjeno v uvedbo programa usposabljanja vodilnih delavcev na Kitajskem, da se pospeši dostop evropskih malih in srednjih podjetij na kitajski trg do leta 2010;

72.   poziva Kitajsko, naj spodbuja sodelovanje med kitajskimi univerzami ter malimi in srednjimi podjetji EU, da bi okrepila inovativnost malih in srednjih podjetij na Kitajskem ter s tem ustvarila več delovnih mest in izboljšala trgovinske in gospodarske rezultate; prav tako poziva Kitajsko, naj spodbuja sodelovanje med obema partnericama za izboljšanje in večjo uporabo podnebju prijazne tehnologije, da bi se tako zmanjšale emisije toplogrednih plinov, ki jih na Kitajskem povzročajo mala in srednja podjetja EU;

73.   poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje med podjetji, poveča ozaveščenost glede spletišča podatkovne zbirke o dostopu na trge in izboljša mehanizme za reševanje sporov;

74.   spodbuja programe, namenjene povečanju udeležbe v trgovini med Kitajsko in EU, kot je na primer program za usposabljanje vodilnih delavcev; poziva Komisijo, naj zagotovi tehnično pomoč Kitajski, da bo lahko izvajala zdravstvene in varnostne predpise ter izboljšala carinsko sodelovanje;

75.   meni, da postajata EU in Kitajska vse bolj soodvisni ter da je zaradi zapletenosti in pomembnosti odnosov med EU in Kitajsko potrebno več usklajevanja med državami članicami in Komisijo; spominja Kitajsko, da mora izpolniti svoje dolžnosti iz mednarodnih sporazumov in v povezavi z globalnimi izzivi pričakuje učinkovit dialog s Kitajsko, ki bo usmerjen v rezultate; podpira strateško partnerstvo med EU in Kitajsko; poziva Komisijo k povečanju preglednosti pogajanj v okviru Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kitajsko;

76.   meni, da bo sejem EXPO 2010 v Šanghaju velika priložnost za evropski poslovni sektor v smislu njegove izpostavljenosti, mreže in predstavitve kitajski javnosti in kitajskemu poslovnemu sektorju; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo imel poslovni sektor EU svoj predstavitveni prostor na sejmu EXPO 2010;

77.   poziva Svet in Komisijo, naj podpreta ustanovitev poslovnega sveta Kitajska-EU, podobnega poslovnemu svetu ZDA-EU;

o
o   o

78.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi Ljudske republike Kitajske ter kitajskemu nacionalnemu ljudskemu kongresu.

(1) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 219. (2) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0362.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o Šrilanki

P6_TA(2009)0054 RC-B6-0074/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Šrilanki z dne 18. maja 2000(1), 14. marca 2002(2) in 20. novembra 2003(3), svoje resolucije z dne 13. januarja 2005(4) o naravni katastrofi, ki jo je povzročil cunami v Indijskem oceanu, in svoje resolucije z dne 18. maja 2006(5) o razmerah na Šrilanki,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 29. maja 2006, da uradno prepove organizacijo Osvobodilnih tigrov tamilskega Elama (LTTE, v nadaljevanju Tamilski tigri)(6),

–   ob upoštevanju izjave predsedstva Evropske unije z dne 17. avgusta 2006 o Šrilanki,

–   ob upoštevanju Tokijske deklaracije o obnovi in razvoju Šrilanke z dne 10. junija 2003, ki je podporo donatorjev vezala na napredek v mirovnem procesu,

–   ob upoštevanju sporazuma o prekinitvi ognja, podpisanega med vlado Šrilanke in Tamilskimi tigri, ki je začel veljati dne 23. februarja 2002,

–   ob upoštevanju deklaracije iz Osla iz decembra 2002, v kateri so se vlada Šrilanke in Tamilski tigri dogovorili, da poiščeta rešitev v okviru federalne strukture združene Šrilanke,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker so se po začetku vladne vojaške ofenzive oktobra 2008 pripadniki Tamilskih tigrov umaknili na severno območje, zaradi česar so se civilisti morali umakniti globlje na območje pod njihovim nadzorom in je umrlo stotine ljudi, v pokrajini Mullaitivu pa je približno 250 000 civilistov ostalo ujetih sredi smrtonosnega navzkrižnega ognja med šrilanško vojsko in separatističnimi Tamilskimi tigri,

B.   ker Šrilanko že okoli 25 let ogrožajo oborožene uporniške skupine Tamilskih tigrov in vojaških akcij vlade, zaradi česar je umrlo več kot 70 000 ljudi,

C.   ker civilno prebivalstvo na osvobojenih območjih potrebuje humanitarno pomoč in ker vladne agencije sicer sedaj lahko poskrbijo za njihove potrebe, je več tisoč civilistov na območjih, kjer vedno znova prihaja do konfliktov, še vedno izpostavljenih veliki nevarnosti in prikrajšanih za osnovne življenjske potrebščine,

D.   ker obstaja velika zaskrbljenost zaradi obstreljevanja bolnišnice in objektov za nacionalno osebje Združenih narodov znotraj varnostnega območja, zaradi česar je umrlo ali bilo ranjenih mnogo civilistov,

E.   ker so po poročanju organizacije Amnesty International vojne zakone kršile tako vladne sile kot Tamilski tigri, ker so razseljevale civiliste in jim onemogočale umik na varno,

F.   ker je mednarodna misija za svobodo tiska v Šrilanki ugotovila tri težnje v zvezi s poročanjem o konfliktu: pomanjkanje medijskega dostopa in pretoka neodvisnih informacij na območju konflikta, napadi na novinarje, ki poročajo o konfliktu, in njihovo ustrahovanje ter samocenzura medijev,

G.   ker so od začetka leta 2009 zaradi umora odgovornega urednika Lasantha Wickramatunga in napada na objekte priljubljene neodvisne televizijske postaje mediji ohromljeni,

H.   ker je bilo od leta 2006 ubitih vsaj 14 novinarjev in še veliko več ugrabljenih ali aretiranih in ker je organizacija Novinarji brez meja Šrilanko na svojem indeksu svobode tiska za leto 2008 uvrstila na 165. mesto od skupaj 173 držav,

I.   ker morajo vse strani v konfliktu nujno spoštovati človekove pravice in humanitarne standarde, in sicer ne samo kot takojšen odgovor na vedno slabše razmere, pač pa kot gradnik za pravično in trajno rešitev konflikta,

J.   ker so sopredsedujoče države Tokijske konference (Norveška, Japonska, ZDA in EU) skupaj pozvale Tamilske tigre, naj se s šrilanško vlado dogovorijo o možnostih za prekinitev sovražnosti, vključno s prenehanjem oboroženih spopadov, neuporabo nasilja, sprejetjem amnestije, ki jo ponuja šrilanška vlada, in sodelovanjem kot politična stranka, da bi dosegli pravično in trajno politično rešitev,

K.   ker so sopredsedujoče države Tokijske konference skupaj pozvale šrilanško vlado in Tamilske tigre, naj razglasijo začasno obdobje brez streljanja, da bi omogočili evakuiranje bolnih in ranjenih ter civilistom zagotovili humanitarno pomoč,

1.   meni, da bi nedavni dogodki lahko pomenil preobrat v šrilanški krizi, se strinja z izjavo sopredsedujočih tokijske konference in upa, da bosta v državi kmalu zavladala mir in stabilnost;

2.   meni, da se tudi z vojaško zmago nad Tamilskimi tigri, kot jo pričakuje šrilanška vlada, ne bo mogoče ogniti iskanju politične rešitve za zagotovitev trajnega miru;

3.   poziva vlado in Tamilske tigre, naj spoštujejo vojno pravo, da bi civilno prebivalstvo med vojaškimi operacijami utrpelo kar najmanj škode ter da bi civilistom, ujetih na konfliktnih območjih, omogočili takojšnji in varen odhod ter dostop do humanitarne pomoči;

4.   pozdravlja zavezo šrilanške vlade, da bo zagotovila celovite, odprte in pregledne preiskave domnevnih kršitev svobode medijev ter obravnavala vprašanje kulture nekaznovanja in brezbrižnosti glede umorov in napadov na novinarje na Šrilanki;

5.   poudarja, da so potrebni mednarodni opazovalci, ki bi ocenili humanitarne potrebe četrt milijona ljudi, ujetih v regiji Wanni, ter zagotovili ustrezno razdeljevanje hrane in humanitarne pomoči, zlasti ker se spopadi vedno bolj približujejo temu področju;

6.   ponovno obsoja grozovite zlorabe otrok ki ga predstavlja novačenje otrok vojakov, kar je vojni zločin, in uporniške skupine poziva, naj prenehajo novačiti in izpustijo ujete otroke ter podajo načelno izjavo, da v prihodnosti ne bodo več novačili otrok;

7.   poziva vlado, naj nujno nameni pozornost odstranitvi min, saj resno ogrožajo vzpostavitev normalnih razmer in gospodarsko obnovo; v zvezi s tem poziva šrilanško vlado, naj sprejme pozitivno odločitev in pristopi k Ottawski konvenciji o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju;

8.   pozdravlja zavezanost šrilanške vlade občutni dekoncentraciji pokrajin, kar bo predvsem tamilskemu in drugim območjem omogočilo izvajanje večjega nadzora nad upravljanjem v združeni državi; poziva vlado, naj dekoncentracijo čim prej začne izvajati, da bodo vsi državljani Šrilanke imeli enake pravice;

9.   poziva Svet, Komisijo in vlade držav članic, naj si še bolj prizadevajo za vzpostavitev stabilnega in pravičnega miru na Šrilanki ter ponovno vzpostavitev varnosti in blaginje;

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Generalnemu sekretarju Združenih narodov, norveški vladi in drugim sopredsedujočim državam Tokijske konference donatorjev, predsedniku in vladi Šrilanke ter drugim stranem v konfliktu.

(1) UL C 59, 23.2.2001, str. 278. (2) UL C 47 E, 27.2.2003, str. 613. (3) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 527. (4) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 147. (5) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 384. (6) Sklep Sveta 2006/379/ES z dne 29. maja 2006 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Sklepa 2005/930/ES (UL L 144, 31.5.2006, str. 21).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o položaju burmanskih beguncev na Tajskem

P6_TA(2009)0055 RC-B6-0073/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burmi,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je po poročilih mornarica v tajskih ozemeljskih vodah med 18. in 30. decembrom 2008 na čolnih prestregla približno 1000 pripadnikov ljudstva Rohingya, nato pa so jih odvlekli v mednarodne vode brez navigacijske opreme ali zadostne količine hrane in vode; ker so številni med njimi pogrešani in obstaja strah, da so utonili, nekatere pa so rešili člani indonezijske oz. indijske obalne straže,

B.   ker vladajoči vojaški režim sistematično, trajno in vsepovprek krši človekove pravice pripadnikov ljudstva Rohingya, etnično pretežno muslimanske skupnosti v zahodni Burmi, tudi z odrekanjem državljanskih pravic, strogim omejevanjem svobode gibanja in samovoljnimi aretacijami,

C.   ker je v zadnjih letih več deset tisoč Burmancev pobegnilo iz domovine zaradi zatiranja in vsesplošne lakote ter tvegalo življenja, da bi prišli na Tajsko ter v druge države jugovzhodne Azije; ker je Tajska vse pogosteje prehodni cilj za begunce iz Burme,

D.   ker so tajske oblasti zanikale te obtožbe, predsednik vlade Abhisit Vejjajiva pa je obljubil popolno preiskavo,

E.   ker je Agencija za begunce Združenih narodov izrazila zaskrbljenost glede poročanja o slabem ravnanju z burmanskimi begunci ter dobila dostop do nekaterih izmed 126 pripadnikov ljudstva Rohingya, ki jih imajo tajske oblasti še vedno v priporu,

F.   ker tajske oblasti trdijo, da so bili migranti, zajeti v tajskih vodah, nezakoniti ekonomski migranti,

1.   obžaluje poročila o nečloveškem ravnanju z begunci iz ljudstva Rohingya in poziva tajsko vlado kot spoštovano članico mednarodne skupnosti, ki je dobro poznana po svoji gostoljubnosti do beguncev, naj sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da življenja pripadnikov ljudstva Rohingya ne bodo ogrožena ter da bodo obravnavani v skladu s humanitarnimi standardi;

2.   odločno obsoja, da burmanska vlada, ki je v prvi vrsti odgovorna za brezupen položaj beguncev, vztrajno preganja pripadnike ljudstva Rohingya; zahteva obnovitev burmanskega državljanstva za pripadnike tega ljudstva, takojšnjo odpravo vseh omejitev v zvezi z njihovo svobodo gibanja, pravico do izobraževanja in do poroke, prenehanje verskega preganjanja, uničevanja mošej in drugih verskih objektov ter kršitev človekovih pravic po državi kot tudi prenehanje načrtnega opustošenja, arbitrarnih obdavčitev in zaplenjevanja zemljišč;

3.   poziva tajsko vlado, naj beguncev iz ljudstva Rohingya in prosilcev za azil, tudi ljudi s čolnov, ne prežene nazaj v Burmo, kjer bodo njihova življenja ogrožena ali kjer bi lahko bili izpostavljeni mučenju;

4.   pozdravlja izjavo predsednika vlade Abhisita Vejjajiva, da bo raziskal obtožbe o slabem ravnanju vojske s prosilci za azil iz ljudstva Rohingya in zahteva popolnoma pregledno, temeljito in nepristransko preiskavo, da bi ugotovili dejstva in sprejeli ustrezne ukrepe proti odgovornim za slabo ravnanje z burmanskimi begunci;

5.   pozdravlja sodelovanje tajske vlade z Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce in poziva k takojšnjemu in polnemu dostopu do vseh priprtih pripadnikov ljudstva Rohingya s čolnov, da bodo opredelili njihove potrebe po zaščiti; obenem poziva tajsko vlado, naj podpiše Konvencijo Združenih narodov o statusu beguncev in njen protokol iz leta 1967;

6.   poudarja, da problematika ljudi s čolnov, ki zadeva Tajsko in druge države, predvsem regionalna; izraža pozitivno stališče glede prizadevanj tajske vlade, da bi povečala sodelovanje med regionalnimi sosedi za obravnavanje vprašanja pripadnikov ljudstva Rohingya; v zvezi s tem pozdravlja srečanje med stalnim sekretarjem za zunanje zadeve Virasakdijem Futrakulom ter veleposlaniki Indije, Indonezije, Bangladeša, Malezije in Burme, ki je potekalo 23. januarja 2009; poziva države Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), zlasti tajsko predsedstvo in zadevne mednarodne organizacije, naj si prizadevajo za trajno rešitev te dolgotrajne težave;

7.   poziva države članice, naj ob njegovi obnovitvi aprila 2009 okrepijo skupno stališče EU, da bodo obravnavale vprašanje hude diskriminacije pripadnikov ljudstva Rohingja;

8.   meni, da je izredno pomembno poslati misijo EP v Burmo, glede na sedanji položaj človekovih pravic, ki še naprej ne kaže znakov izboljšanja, ter meni, da je treba okrepiti mednarodni pritisk na režim;

9.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladi Kraljevine Tajske, vladi Burme, generalnemu sekretarju Združenja držav jugovzhodne Azije, Visokemu komisarju Združenih narodov za begunce in Generalnemu sekretarju Združenih narodov.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2009 o zavrnitvi izročitve Cesareja Battistija s strani Brazilije

P6_TA(2009)0056 RC-B6-0076/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga je vložila Véronique De Keyser v imenu skupine PSE o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo (B6-0449/2008),

–   ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Federativno republiko Brazilijo,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2007 z naslovom "Strateškemu partnerstvu med EU in Brazilijo naproti" (KOM(2007)0281),

–   ob upoštevanju primera italijanskega državljana Cesareja Battistija, katerega izročitev je Italija zahtevala od Brazilije, kar pa brazilske oblasti zavračajo,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker so italijanska sodišča Cesareja Battistija pravnomočno obsodili v nenavzočnosti za štiri umore, sodelovanje v oboroženi skupini, rope, posedovanje orožja in oborožena nasilna dejanja,

B.   ker je Cesare Battisti leta 1990 pobegnil v Francijo in sta francoski državni svet in vrhovno sodišče leta 2004 izdala dokončni sklep o dovoljenju za njegovo predajo italijanskim oblastem,

C.   ker je bil Cesare Battisti po tem sklepu na begu do aretacije marca 2007 v Braziliji;

D.   ker je Cesare Battisti na Evropskem sodišču za človekove pravice vložil pritožbo glede njegove izročitve Italiji in je bila njegova pritožba decembra 2006 zavrnjena kot nesprejemljiva,

E.   ker je brazilska vlada 17. januarja 2009 proglasila Cesareja Battistija za političnega begunca in je zato zavrnila njegovo izročitev z utemeljitvijo, da italijanske sodne oblasti zapornikom pravic ne zagotavljajo v zadostni meri,

F.   ker mora podelitev statusa političnega begunca biti v skladu z določbami mednarodnega prava,

G.   ker se lahko ta sklep tolmači kot pokazatelj nezaupanja do Evropske unije, ki med drugim temelji na spoštovanju temeljnih pravic in pravne države, med katere spadajo tudi pravice zapornikov, in ker so ta načela skupna vsem državam članicam,

H.   ker so gospodarski, trgovinski in politični odnosi med Brazilijo in Evropsko unijo odlični in se še izboljšujejo ter ker med drugim temeljijo na skupnih načelih, na primer spoštovanju človekovih pravic in pravne države,

I.   ker Brazilija ob polni podpori vseh držav članic EU prevzema pomembno vlogo na mednarodni ravni in ker njeno sodelovanje na srečanju skupine G-20 novembra 2008 v Washingtonu tako kot njeno prihodnje sodelovanje na tovrstnih srečanjih kaže na njeno vse večjo odgovornost na svetovni ravni,

1.   ugotavlja, da je sodni postopek v teku in da bodo brazilski organi končno odločitev izdali v naslednjih tednih;

2.   je prepričan, da bo pri ponovni preučitvi sklepa o izročitvi Cesareja Battistija upoštevana sodba, izdana v državi članici EU, ki v celoti upošteva načela pravne države v Evropski uniji;

3.   izraža upanje, da bi brazilske oblasti to upoštevale in sprejele odločitev, ki bo temeljila na načelih, ki si jih Brazilija in Evropska unija delita;

4.   opozarja, da partnerstvo med Evropsko unijo in Brazilijo temelji na medsebojnem razumevanju, da obe strani spoštujeta pravno državo in temeljne pravice, med katerimi je tudi pravica do obrambe in pravica do poštenega in pravičnega sojenja;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predsedniku Federativne republike Brazilije, predsedniku brazilskega kongresa in predsedniku parlamenta Mercosur.