Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 65 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 6. marca 2008 o izboljšanju učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji: preglednost dolžnikovega premoženja (KOM(2008)0128),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 24. oktobra 2006 o izboljšanju učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji: zaplemba bančnih računov (KOM(2006)0618) in resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2007 o tem(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji v zvezi z e-pravosodjem(2),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 3. decembra 2008,

–   ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 22. septembra 2008,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0252/2009),

A.   ker se lahko v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti sprejetje instrumenta Skupnosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami obravnava le, če se lahko dokaže, da na nacionalni ravni ni mogoče odpraviti ovir, ki onemogočajo vzpostavitev ali delovanje notranjega trga,

B.   ker pozna plačila in neplačila dolgov ogrožajo interese podjetij in potrošnikov, zlasti kadar upnik in izvršilni organi nimajo informacij, kje je dolžnik ali njegovo premoženje; ker se v sedanjih gospodarski razmerah, ko je denarni tok bistven za preživetje podjetij, položaj še slabša,

C.   ker bi lahko težave pri čezmejni izterjavi dolgov močno ovirale prosti pretok plačilnih nalogov v Evropski uniji in preprečevale dostop do pravnega varstva; če namreč ni mogoče izvrševati sodnih odločb, to pomeni, da je ogroženo zagotavljanje zakonitosti, pa tudi poslovni etični standardi,

D.   ker je izterjava dolgov na splošno velik problem, ki postane še večji, ko so zahtevki čezmejni, zlasti ko gre za mala podjetja, ki nimajo na voljo specializiranih pravnikov ali posebnih oddelkov za izterjavo dolgov in se pogosto znajdejo v nezavidljivem položaju, ko morajo svoje osebje, skromne finančne vire in predvsem čas namenjati temu problemu, ne pa proizvodnim dejavnostim,

E.   ker obstajajo znamenja, da se direktiva o zamudah pri plačilih(3) ne spoštuje dovolj oziroma ni dovolj poznana; ker bi ta direktiva lahko pomembno vplivala na zmanjšanje neplačil in zamud pri plačilih, če bi jo posodobili in ustrezno izvajali,

F.   ker so med nacionalnimi sistemi pogodbenega prava in zakonodaje o plačilni nezmožnosti velike razlike glede tega, kako lahko upniki ob sklenitvi pogodbe zavarujejo svoj dolg, zlasti z uporabo klavzul o pridržanju lastninske pravice ali drugih tovrstnih mehanizmov, ki se jim je mogoče včasih prav zaradi teh razlik izogniti,

G.   ker mora sprejeta zakonodaja Skupnosti o učinkovitem izvrševanju sodnih odločb veljati za vse dolžnike in se ne sme razlikovati med dolžniki v dobri veri in tistimi, ki to niso,

H.   ker so izogibanje plačevanju dolgov, zamude pri plačilih in neplačila pogosto še slabši, če stranke v času svojega predpogodbenega in pogodbenega poslovanja niso dovolj skrbne; ker je treba bolj poudariti poslovno zavest in možnost opcijskih klavzul v evropskem slogu v okviru skupnega referenčnega okvira, ki bi zagotavljale, da bi pogodbene strani ustrezno pretehtale ta vprašanja na začetku svojih poslovnih odnosov,

I.   ker je bil Parlament opozorjen, da bi lahko prišlo do hudih težav pri čezmejnih zadevah z neposlušnimi dolžniki, to je osebami, ki bi svoje dolgove lahko odplačale, pa jih ne, ali osebami, za katere obstaja tveganje, da svojega dolga ne bodo povrnile, četudi je bila proti njim izdana sodna odločba; ker so takšni posamezniki pogosto imetniki precejšnjega premoženja v različnih entitetah, skrbniških družbah in skladih, brez zahtevanih informacij pa ni mogoče doseči uspešne izvršbe; ker je treba pogosto pridobiti takšne informacije, ne da bi bil neposlušni dolžnik opozorjen, saj je pogosto v položaju, da lahko v zelo kratkem času premakne premoženje v drugo jurisdikcijo,

J.   ker je bil poleg tega Parlament tudi opozorjen, da so nekatere suverene države znane po tem, da ne spoštujejo razsodb ali sodb sodišč drugih držav, kar je bilo povod za nastanek oderuških skladov, ki odkupijo ta državni dolg za veliko manjšo vsoto in nato poskušajo zaslužiti z izvršbo; ker bi bilo nedvomno bolje in bolj pošteno omogočiti prvotnim upnikom, da sami dosežejo popravo krivic,

K.   ker dejansko le malo držav nima premoženja zunaj svojih meja in ker je v primeru, da dolžnik ne more upati, da bo (zgolj) v svoji ali zadevni državi dosegel izvršbo, edina učinkovita poprava možna na sodiščih v tujini, zlasti sodiščih drugih držav članic EU,

L.   ker ima po uredbi Bruselj I(4) vsaka država članica lastne okvirne ukrepe, ki jih ureja nacionalna zakonodaja, za odredbe ex parte pa vzajemno priznavanje in izvrševanje po tej uredbi ne velja; ker odredbe inter partes izvrši sodišče, ki jih prejme, z najbolj podobno olajšavo, ki mu je na voljo,

M.   ker začasni ukrepi zajemajo: (i) odredbe o razkritju informacij o premoženju, ki lahko postane predmet ukrepov za izvršitev sodne odločbe, (ii) odredbe za zaščito premoženja do izvršbe, imajo pa lahko tudi (iii) obliko začasnih plačilnih nalogov, ki omogočijo takojšnje poplačilo upnika med čakanjem na razrešitev zadevnega spora,

N.   ker bi morali za sprejemanje začasnih ukrepov veljati podobni pogoji, kakršne uporablja Sodišče Evropskih skupnosti – namreč da bi moral upnik prepričati sodišče, da je njegov zahtevek utemeljen (izvršljiva pravica v obliki sodnega naloga ali avtentičen instrument ali dokaz o terjatvi za očitno zadevo – fumus boni juris), in dokazati nujnost (resnično nevarnost, da bi bila lahko izvršitev terjatve ogrožena, če ukrep ne bi bil sprejet (periculum in mora)); in ker se tovrstni ukrepi lahko uvedejo proti varščini,

O.   ker je v manj obsežnih zadevah, zlasti kadar bi bili sicer pravni stroški previsoki, pravica zamujena pravica odrečena, v obsežnejših zadevah pa se lahko odsotnost informacij o premoženju izkaže kot največja ovira; ker bi bila zato odredba o začasnih ukrepih dobra rešitev za obe vrst zadev,

P.   ker je treba poleg tega vsak ukrep Skupnosti za to, da bi bile informacije na voljo, obravnavati v kontekstu tovrstnih zadev, pri katerih pomanjkanje informacij povzroča hude krivice; ker upnik ne bo mogel doseči izvršitve sodbe, če ne bo imel na voljo informacij o dolžnikovem premoženju (in a fortiori premoženju neposlušnega dolžnika), ki bi ga bilo mogoče odvzeti v okviru izvrševanja sodbe,

Q.   ker v praksi ta problem ni omejen samo na zadeve, v katerih je že bila izrečena sodba, ki ni bila spoštovana: lahko se pojavi tudi, preden tožnik vloži zahtevek,

R.   ker je vendarle bistvenega pomena, da so predlagani ukrepi sorazmerni; ker ukrepi ne bi smeli le ponoviti, kar je že mogoče doseči z obstoječimi nacionalnimi ukrepi, in bi morali biti omejeni na čezmejne zahtevke, obenem pa bi se bilo treba izogniti odvečnemu in neustreznemu usklajevanju,

S.   ker je bila izražena bojazen, da bi nekatere zamisli o učinkovitem izvrševanju sodnih odločb v Evropski uniji s preglednostjo premoženja dolžnikov lahko kršile temeljne pravice, vključno s pravico do zasebnosti (varstvo podatkov), oslabile postopkovna jamstva in bile v nasprotju z ustavno tradicijo mnogih držav članic,

T.   ker morajo biti vsi ponujeni predlogi stroškovno učinkoviti in povezani z drugimi področji politike Skupnosti, da bi preprečili nepotrebno podvajanje prizadevanj,

1.   pozdravlja zgoraj navedeno zeleno knjigo Komisije z dne 6. marca 2008, saj prispeva k lizbonski strategiji;

2.   meni, da je pomanjkanje preglednosti informacij, potrebnih za to, da se dolžnika prisili v izpolnitev obveznosti, v nasprotju s skupnim načelom delovanja v dobri veri in načelom finančne odgovornosti; trdi, da lahko nepoznavanje nacionalnih predpisov o izvršilnih postopkih ali njihova neučinkovitost upočasni vzpostavljanje enotnega notranjega trga in povzroči neupravičene stroške;

3.   poudarja, da zamude pri plačilih, neplačila in težave pri izterjavi dolgov škodijo interesom upnikov in potrošnikov, zmanjšujejo zaupanje v notranji trg ter ogrožajo vlaganje pravnih sredstev;

4.   podpira celovito in učinkovito strategijo, ki bo temeljila na načelih boljše priprave zakonodaje, ter meni, da mora biti cilj takšno plačevanje, ki bo zagotavljalo nediskriminacijo, varovanje občutljivih podatkov in pravna jamstva s sorazmernimi ukrepi, ki bodo omogočili potrebno preglednost ter bistveno zmanjšali stroške obdelave in upravljanja;

5.   vztraja, da mora imeti upnik dostop ne le do informacij javnega značaja, ampak tudi do podatkov, ki so – pod nadzorom ali s posredovanjem pristojnih organov – potrebni za začetek izvršilnega postopka in izterjavo dolga, v skladu s postopki, ki jih je mogoče enostavno uporabiti na vsem notranjem trgu;

6.   soglaša z mnenjem Komisije, da je čezmejna izterjava dolgov z izvrševanjem sodnih odločb velika težava notranjega trga, vendar meni, da je treba rešitve, o katerih razpravlja Komisija, dodatno obdelati, da bi se z njimi ustrezno odzvali na najtežji problem, se pravi neposlušne dolžnike;

Predlog za pripravo priročnika o nacionalnih zakonih in praksah izvrševanja

7.   ugotavlja, da bi utegnila biti priprava in posodabljanje tovrstnega priročnika težavna in draga in da bi utegnilo biti za posameznike, ki si prizadevajo za popravo krivice, lažje, če bi se morali spoprijeti le z eno ureditvijo, ter da bodo morali upniki v večini primerov poiskati pravni nasvet v ustrezni tuji jurisdikciji; vseeno meni, da bi bila v odsotnosti delujoče čezmejne ureditve koristna skrajšana različica;

8.   je trdno prepričan, da bi bilo koristno objaviti nacionalne sezname tujih pravnikov, ki uresničujejo svoje pravice v okviru notranjega trga v skladu z direktivama 77/249/EGS(5) in 98/5/ES(6); poudarja, da bi lahko kot dopolnitev priročniku na spletni stran Komisije vključili povezavo do tovrstnih nacionalnih seznamov;

Razširitev razpoložljivih informacij v registrih in izboljšanje dostopa do njih

9.   nasprotuje zagotavljanju neutemeljenega, nediskriminatornega in samovoljnega dostopa do vseh vrst podatkov o prebivalstvu, socialnem varstvu in davčnih registrih ter zagovarja ustrezen in sorazmeren okvir za zagotovitev učinkovitega izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji;

10.   meni, da bi bil dostop do registrov prebivalstva (če obstajajo) koristen za izsleditev nesrečnih zasebnikov, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v zvezi s preživnino ali osebnimi posojili, in za preprečevanje zlorab;

11.   meni, da je treba kljub uspešni inovaciji v nekaterih jurisdikcijah, kjer je bila uvedena večja dostopnost registrov socialnega varstva in davčnih registrov, zagotoviti tudi spoštovanje pravil o varstvu in zaupnosti podatkov; opozarja, da je to za širšo javnost občutljivo vprašanje; ugotavlja tudi, da bi lahko nastale pravne težave, če bi se informacije uporabljale za namen, ki bi bil drugačen od tistega, zaradi katerega so se zbirale;

12.   poleg tega opaža, da so v številnih državah članicah evidence o obračunanih davkih in evidence socialnega varstva zaupne, in da zamisel o registru zaradi tveganja, da bi se evidence znašle na napačnem mestu, tam ne bi bila dobrodošla in bi jo šteli za zlorabo izvršilne oblasti;

13.   trdi, da bi predlog lahko omogočal zlorabo in da bi lahko pomenil kršitev pravice do zasebnosti, če bi bil nesorazmeren glede na zastavljeni cilj;

Izmenjava informacij med izvršilnimi organi

14.   meni, da je zamisel o boljšem sodelovanju med javnimi izvršilnimi organi vredna, da se bolje preuči, vendar opozarja, da nimajo vse države članice tovrstnih organov;

Dolžnikova izjava

15.   meni, da je dolžnikova izjava kot sestavni del postopka za izvršitev sodne odločbe lahko koristna, kadar je podprta s sankcijami v skladu z nacionalno zakonodajo;

16.   meni, da na tem področji ukrepi Skupnosti niso potrebni, dokler se ne dokaže, da obstoječi instrumenti držav članic niso učinkoviti;

Drugi ukrepi

17.   predlaga, da bi resno pretehtali zamisel o uvedbi neke oblike začasnega ukrepa Skupnosti, ki bi dopolnjeval ukrepe nacionalnih sodišč; meni, da bi lahko šlo za enostaven, prožen postopek, ki bi ga lahko izvajali po vsej Evropski uniji, ter se tako izognili zamudam in nepotrebnim stroškom; meni tudi, da bi bil tak postopek učinkovit in nepristranski do tretjih strani;

18.   predlaga, da bi se takšen ukrep lahko uporabljal tudi pri arbitražah in da bi bil upoštevan v okviru napovedanega pregleda uredbe Bruselj I;

19.   poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava kot prednostno ter izvede (a) natančno oceno problema, (b) študijo izvedljivosti možnih instrumentov Skupnosti in (c) oceno učinka možnih pravnih sredstev Skupnosti za čezmejne vidike; meni, da bi morala Komisija ob tem tudi opredeliti in ustrezno utemeljiti ustrezno pravno podlago za vse predlagane instrumente Skupnosti, ki bi morali biti omejeni na čezmejne zadeve ter biti skladni z uporabo izključno nacionalnih pravnih sredstev s tega področja, in ne posegati vanje;

20.   poziva Komisijo, naj v celoti preuči predpogodbene in pogodbene ukrepe, ki bi jih bilo mogoče povezati z razvojem skupnega referenčnega okvira in vseh drugih opcijskih instrumentov, ki bi izhajali iz njega, in zagotovi, da bodo pogodbene strani pri sklepanju evropskih čezmejnih pogodb upoštevale vprašanja zamud pri plačilih in neplačilih;

21.   nestrpno pričakuje revizijo direktive o zamudah pri plačilih in poziva Komisijo, naj glede na sedanje gospodarsko ozračje pri tem čim bolj pohiti;

22.   priporoča, da bi bilo treba opraviti študijo o razhajajočih se nacionalnih pravnih pristopih glede pridržka lastninske pravice in drugih podobnih mehanizmov, da bi se zagotovilo njihovo vzajemno priznavanje;

23.   predlaga, da bi pogodbene stranke z lastninskimi pravicami, ki so jim bile priznane s sodbo sodišča, lahko uveljavile te pravice pod istimi pogoji kot odstopnik;

o
o   o

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) UL C 263 E, 16.10.2008, str. 655. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0637. (3) Direktiva 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 200, 8.8.2000, str. 35). (4) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1). (5) Direktiva Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (UL L 78, 26.3.1977, str. 17). (6) Direktiva 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (UL L 77, 14.3.1998, str. 36).