(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0790),

–   ob upoštevanju členov 31 in 32 Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0026/2009),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0236/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu z drugim odstavkom člena 119 Pogodbe Euratom ter se prepriča, da so bile spoštovane vse pravne zahteve, predvidene za sprejetje tega predloga v Pogodbi Euratom, zlasti posvetovanje s skupino strokovnjakov v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)  Medtem ko se lahko vsaka država svobodno odloča glede svoje energetske mešanice, se je po obdobju razmisleka povečalo zanimanje za gradnjo novih objektov in nekatere države članice so se odločile, da izdajo dovoljenja novim objektom. Razen tega se pričakuje, da bodo imetniki dovoljenj v prihodnjih letih vložili zahtevke za podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn. (6)  Vsaka država članica se lahko svobodno odloča glede svoje energetske mešanice. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 7 (7)  V ta namen je treba razviti najboljše prakse, ki bodo upravne organe vodile pri njihovem odločanju o podaljšanju življenjske dobe jedrskih objektov. (7)  Jedrska varnost je v interesu Skupnosti, kar bi bilo treba upoštevati pri odločitvah o izdajanju dovoljenj novim objektom in/ali pri podaljšanju življenjske dobe jedrskih objektov. V ta namen je treba razviti najboljše prakse, ki bodo upravne organe in države članice vodile pri njihovem odločanju o izdajanju dovoljenj novim objektom in o podaljšanju življenjske dobe jedrskih objektov. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 9 (9)  Stalno izboljševanje jedrske varnosti zahteva, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje in imetniki dovoljenj zagotavljajo visoko raven varnosti za prebivalstvo. (9)  Stalno izboljševanje jedrske varnosti zahteva, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje ter imetniki dovoljenj in odgovorni za ravnanje z jedrskimi odpadki zagotavljajo najvišjo možno raven varnosti za prebivalstvo. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 10 (10)  Temelji in zahteve, ki jih določi Mednarodna agencija za atomsko varnost sestavljajo okvir praks, na katerem bi morale temeljiti nacionalne varnostne zahteve. Države članice so znatno prispevale k izboljšanju teh temeljev in zahtev. (10)  Temelji, zahteve in smernice, ki jih določi Mednarodna agencija za atomsko varnost, sestavljajo skupek pravil in okvir praks, na katerih bi morale temeljiti nacionalne varnostne zahteve. Države članice so znatno prispevale k izboljšanju teh temeljev, zahtev in smernic. Ta pravila bi morala odražati najboljšo mednarodno prakso v zvezi z varnostnimi zahtevami ter tvoriti dobro podlago za zakonodajo Skupnosti. V pravo Skupnosti jih ni mogoče vključiti zgolj s sklicevanjem na varnostne standarde IAEA, serija št. SF-1 (2006), v tej direktivi. Zaradi tega bi bilo treba tej direktivi dodati prilogo s temeljnimi varnostnimi načeli. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 13 (13)  Pravilno in pravočasno obveščanje javnosti o pomembnih vprašanjih glede jedrske varnosti mora temeljiti na visoki ravni preglednosti v zvezi z vprašanji, povezanimi z varnostjo jedrskih objektov. (13)  Pravilno in pravočasno obveščanje zaposlenih v jedrski industriji in javnosti o pomembnih vprašanjih glede jedrske varnosti bi moralo temeljiti na visoki ravni preglednosti v zvezi z vprašanji, povezanimi z varnostjo jedrskih objektov. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Da bi države članice zagotovile dostop do informacij, sodelovanje javnosti in preglednost, bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za izvajanje obveznosti, določenih v mednarodnih konvencijah, ki že določajo potrebne zahteve v nacionalnem, mednarodnem ali čezmejnem okviru, kot je Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 25. junij 1998)¹. --  ------------------------------------------------------------- 1 UL L 124, 17.5.2005, str. 1; UL L 164, 16.6.2006, str. 17 in Uredba (ES) št. 1367/2006, UL L 264, 25.9.2006, str. 13. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 15 (15)  Da se zagotovi učinkovito izvajanje varnostnih zahtev za jedrske objekte, morajo države članice upravne organe ustanoviti kot neodvisne organe. Upravnim organom je treba zagotoviti ustrezne pristojnosti in sredstva, da lahko opravljajo svoje dolžnosti. (15)  Da se zagotovi učinkovita ureditev za jedrske objekte, bi morale države članice upravne organe ustanoviti kot organe, neodvisne od interesov, ki bi lahko negativno vplivali na odločitve o vprašanjih jedrske varnosti. Upravnim organom je treba zagotoviti ustrezne pristojnosti in sredstva, da lahko opravljajo svoje dolžnosti. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 19 (19)  Upravni organi, ki so zadolženi za varnost jedrskih objektov v državah članicah, morajo sodelovati predvsem prek evropske skupine na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki, ki je razvila deset načel za urejanje jedrske varnosti. Evropska skupina na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki naj bi prispevala k okviru Skupnosti na področju jedrske varnosti s ciljem nenehnega izboljševanja. (19)  Upravni organi, ki so zadolženi za nadzor jedrskih objektov v državah članicah, morajo sodelovati predvsem prek evropske skupine na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki. Skupina na visoki ravni je razvila deset načel za urejanje jedrske varnosti, ki so pomembna za kontekst te direktive. Evropska skupina na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki naj bi prispevala k okviru Skupnosti na področju jedrske varnosti s ciljem nenehnega izboljševanja. Sprememba 9 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 1.  Namen te direktive je doseganje, vzdrževanje in stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti ter izboljšanje vloge nacionalnih upravnih organov. 1.  Namen te direktive je ustvariti okvir Skupnosti za jedrsko varnost v Evropski uniji. Direktiva določa temelje za zakonodajo in za ureditvene predpise držav članic v zvezi z jedrsko varnostjo, pri čemer je njen cilj doseganje, vzdrževanje in stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti ter izboljšanje vloge nacionalnih upravnih organov Sprememba 11 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 2.  Uporablja se za načrtovanje, izbiro lokacije, gradnjo, vzdrževanje, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic zahteva upoštevanje varnosti. 2.  Uporablja se za načrtovanje, izbiro lokacije, gradnjo, vzdrževanje, začetek obratovanja, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov ter za delo, ki ga opravljajo podizvajalci, ki jih najamejo upravljavci, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic zahteva upoštevanje varnosti. Sprememba 12 Predlog direktive Člen 2 – točka 1 (1) "jedrski objekt" pomeni objekt za proizvodnjo jedrskega goriva, raziskovalni reaktor (vključno s podkritičnimi in kritičnimi sklopi), jedrsko elektrarno, skladišče izrabljenega goriva, objekt za bogatenje ali zmogljivost za ponovno predelavo; (1) "jedrski objekt" pomeni objekt za proizvodnjo jedrskega goriva, raziskovalni reaktor (vključno s podkritičnimi in kritičnimi sklopi), jedrsko elektrarno, skladišče izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, objekt za bogatenje ali zmogljivost za ponovno predelavo, vključno z objekti za ravnanje z radioaktivnimi snovmi, ki nastanejo pri delovanju objekta, in za njihovo obdelavo; Sprememba 13 Predlog direktive Člen 2 – točka 3 (3) "radioaktivna snov" pomeni vsako snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih delovanja ali koncentracije ni mogoče zanemariti, kar zadeva zaščito pred sevanjem; (Ne zadeva slovenske različice.) Sprememba 14 Predlog direktive Člen 2 – točka 8 (8) "upravni organ" pomeni vsak organ ali organe, ki jih država članica pooblasti za podeljevanje dovoljenj v tej državi članici in za nadzor nad izbiro lokacije, načrtovanjem, gradnjo, začetkom obratovanja, delovanja ali razgradnje jedrskih objektov; (8) "upravni organ" pomeni organ ali sistem organov, ki jih država članica pravno pooblasti za vodenje regulativnega postopka, vključno z izdajanjem dovoljenj ter s tem nadziranjem jedrske varnosti in varnosti glede sevanja, radioaktivnih odpadkov in prevoza; Sprememba 15 Predlog direktive Člen 2 – točka 9 (9) "dovoljenje" pomeni vsako dovoljenje, ki ga prosilcu odobri upravni organ, da mu podeli odgovornost za izbiro lokacije, načrtovanje, gradnjo, začetek obratovanja, delovanje ali razgradnjo jedrskih objektov; (9) "dovoljenje" pomeni vsako dovoljenje, ki ga prosilcu odobri vlada ali nacionalni organ, ki ga potrdi ta vlada, da mu podeli odgovornost za izbiro lokacije, načrtovanje, gradnjo, začetek obratovanja, delovanje ali razgradnjo jedrskih objektov; Sprememba 16 Predlog direktive Člen 2 – točka 10 (10) "novi jedrski reaktorji" pomenijo jedrske reaktorje, ki dobijo dovoljenje za delovanje po začetku veljavnosti te direktive. (10) "novi jedrski reaktorji" pomenijo jedrske reaktorje, ki dobijo dovoljenje za gradnjo po začetku veljavnosti te direktive. Sprememba 17 Predlog direktive Člen 3 – naslov Odgovornost in okvir za varnost jedrskih objektov Pravni okvir za varnost jedrskih objektov Sprememba 18 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 1.  Za varnost jedrskih objektov je še naprej primarno odgovoren imetnik dovoljenja pod nadzorom upravnega organa. Varnostne ukrepe in kontrole, ki jih je treba izvajati v jedrskem objektu, določi izključno upravni organ, izvaja pa jih imetnik dovoljenja. črtano Imetnik dovoljenja ima primarno odgovornost za varnost skozi življenjsko dobo jedrskih objektov, dokler se jih ne izvzame iz regulativnega nadzora. Te odgovornosti imetnika dovoljenja ni mogoče preložiti na druge. Sprememba 19 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 2.  Države članice vzpostavijo in vzdržujejo zakonodajni in regulativni okvir za upravljanje varnosti jedrskih objektov. To vključuje nacionalne varnostne zahteve, sistem za izdajo dovoljenj za jedrske objekte in njihov nadzor ter prepoved njihovega delovanja brez dovoljenja ter sistem regulativnega nadzora, vključno s potrebnim izvrševanjem. 1.  Države članice vzpostavijo in vzdržujejo zakonodajni in regulativni okvir, ki temelji na najboljši razpoložljivi praksi EU in mednarodni praksi, za upravljanje varnosti jedrskih objektov. To vključuje nacionalne varnostne zahteve, sistem za izdajo dovoljenj za jedrske objekte in njihov nadzor ter prepoved njihovega delovanja brez dovoljenja ter sistem regulativnega nadzora, prek začasnega odvzema, spremembe ali preklica dovoljenj, vključno s potrebnim izvrševanjem. Sprememba 20 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Države članice oblikujejo zakonodajo za zagotovitev odvzema dovoljenja za delovanje jedrskega objekta v primerih hudih kršitev pogojev dovoljenja. Sprememba 21 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 b (novo) 2b.  Države članice zagotovijo, da vse organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, neposredno povezanimi z jedrskimi objekti, oblikujejo politike, ki dajejo potrebno prednost jedrski varnosti. Sprememba 22 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 c (novo) 2c.  Države članice zagotovijo, da sta upravni organ in nacionalni regulativni sistem vsaj vsakih deset let predmet mednarodnega strokovnega pregleda, katerega cilj je stalno izboljševanje regulativne infrastrukture. Države članice o rezultatih mednarodnega strokovnega pregleda obvestijo Komisijo. Sprememba 23 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 d (novo) 2d.  Države članice lahko določijo varnostne ukrepe, ki so strožji od ukrepov, ki so določeni v tej direktivi. Sprememba 24 Predlog direktive Člen 4 – naslov Upravni organi Imenovanje in pristojnosti upravnih organov Sprememba 25 Predlog direktive Člen 4 – odstavek -1 (novo) -1.  Države članice imenujejo nacionalni upravni organ, pristojen za urejanje, nadziranje in ocenjevanje varnosti jedrskih objektov. Sprememba 26 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 1.  Države članice zagotovijo, da je upravni organ resnično neodvisen od vseh organizacij, katerih naloga je spodbujati, upravljati jedrske objekte ali utemeljevati družbene koristi, ter ne sme biti pod nobenim vplivom, zaradi katerega bi bila lahko ogrožena varnost. 1.  Države članice zagotovijo dejansko neodvisnost upravnega organa. V ta namen poskrbijo, da pri opravljanju nalog, ki mu jih nalaga ta direktiva: (a) je upravni organ pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vseh drugih javnih ali zasebnih subjektov, zlasti tistih, katerih naloga je spodbujati, upravljati jedrske objekte ali utemeljevati družbene koristi, ter ne sme biti pod nobenim vplivom, zaradi katerega bi bila lahko ogrožena varnost; (b) osebje upravnega organa in osebe, odgovorne za njegovo upravljanje, delujejo neodvisno od kakršnih koli interesov na trgu ter ne zahtevajo ali sprejemajo navodil od katere koli vlade ali drugega javnega subjekta. Ta zahteva ne posega v tesno sodelovanje z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi, kjer je to primerno. Sprememba 27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 2.  Upravnemu organu se zagotovijo ustrezna pooblastila, pristojnosti ter finančni in človeški viri, da lahko izpolnjuje svoje odgovornosti in opravlja svoje dolžnosti. Ta organ nadzoruje in ureja varnost jedrskih objektov ter zagotavlja izvajanje varnostnih zahtev, pogojev in varnostnih predpisov. 2.  Države članice zagotovijo, da ima upravni organ ustrezna pooblastila, pristojnosti ter finančne in človeške vire, da lahko izpolnjuje svoje odgovornosti in opravlja svoje dolžnosti. Upravni organ nadzoruje in ureja varnost jedrskih objektov ter zagotavlja, da so izpolnjene ustrezne varnostne zahteve in pogoji za izdajo dovoljenj. Sprememba 28 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 3.  Upravni organ podeljuje dovoljenja in spremlja njihovo uporabo pri izbiri lokacije, načrtovanju, gradnji, začetku obratovanja, delovanju ali razgradnji jedrskih objektov. črtano Sprememba 29 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Države članice zagotovijo, da upravni organ opravlja ocene jedrske varnosti, preiskave in kontrole ter po potrebi izvršilne ukrepe v jedrskih objektih v celotni življenjski dobi objektov, tudi med razgradnjo. Sprememba 30 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 b (novo) 3b.  Države članice zagotovijo, da ima upravni organ pristojnost ukazati začasno ustavitev delovanja katerega koli jedrskega objekta v primerih, ko varnost ni zajamčena. Sprememba 31 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 4.  Upravni organi zagotovijo, da imajo imetniki dovoljenj dovolj zaposlenih z ustreznimi kvalifikacijami. črtano Sprememba 32 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5 5.  Upravni organ in nacionalni regulativni sistem sta vsaj vsakih deset let predmet mednarodnega strokovnega pregleda, katerega cilj je stalno izboljševanje regulativne infrastrukture. črtano Sprememba 33 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Upravni organi držav članic izmenjujejo zglede najboljše regulativne prakse in dosežejo skupno razumevanje mednarodno sprejetih zahtev za jedrsko varnost. Sprememba 34 Predlog direktive Člen 5 Države članice javnost obveščajo o postopkih in rezultatih nadzora jedrske varnosti. Zagotovijo tudi, da upravni organi javnost učinkovito obveščajo o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Dostop do informacij se zagotovi v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi. Države članice javnost in Komisijo obveščajo o postopkih in rezultatih nadzora jedrske varnosti ter javnost takoj obvestijo, če pride do nesreče. Zagotovijo tudi, da upravni organi javnost učinkovito obveščajo o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Dostop do informacij se zagotovi v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi. Sprememba 35 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Države članice spoštujejo varnostne temelje IAEA (Varnostni temelji IAEA: Temeljna varnostna načela, varnostni standardi IAEA, serija št. SF-1 (2006). Upoštevajo obveznosti in zahteve, ki so vključene v Konvencijo o jedrski varnosti (IAEA INFCIRC 449 z dne 5. julija 1994). 1.  Za izbiro lokacije, načrtovanje, gradnjo, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov države članice uporabijo tiste dele varnostnih temeljev IAEA (Varnostni temelji IAEA: Temeljna varnostna načela, varnostni standardi IAEA, serija št. SF-1 (2006)), ki so potrebni za oblikovanje okvira Skupnosti za jedrsko varnost, kot je določeno v prilogi. Uporabljajo obveznosti in zahteve, ki so vključene v Konvencijo o jedrski varnosti¹. _________________________________________ ¹UL L 318, 11.12.1999, str. 20 in UL L 172, 6.5.2004, str. 7. Sprememba 36 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2 Zlasti zagotovijo, da se izvajajo vsa veljavna načela, določena v varnostnih temeljih IAEA, da se zagotovi visoka raven varnosti jedrskih objektov, vključno z, med drugim, učinkovitimi ureditvami proti možnim radiološkim nevarnostim, preprečevanjem nesreč in odzivom nanje, obvladovanjem staranja, dolgoročnim ravnanjem z vsemi proizvedenimi radioaktivnimi snovmi ter obveščanjem prebivalstva in organov sosednjih držav. črtano Sprememba 37 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 2.  Kar zadeva varnost novih jedrskih reaktorjev, si države članice prizadevajo za razvoj dodatnih varnostnih zahtev v skladu s stalnim izboljševanjem varnosti na podlagi varnostnih ravni, razvitih v Združenju zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost in v tesnem sodelovanju z evropsko skupino na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z odpadki. 2.  Za pridobitev dovoljenj za gradnjo novih jedrskih reaktorjev si države članice prizadevajo za razvoj dodatnih varnostnih zahtev, ki odražajo stalno izboljševanje obratovalnih izkušenj obstoječih reaktorjev, vpogled, pridobljen z varnostno analizo delujočih objektov, najsodobnejšo metodologijo in tehnologijo ter rezultate varnostnih raziskav. Sprememba 38 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Komisija zagotovi, da vse tretje države, ki želijo pristopiti ali so v postopku pogajanj o njihovem pristopu k EU, izpolnjujejo vsaj standarde, določene v tej direktivi, in načela v prilogi, kot je določila IAEA. Sprememba 39 Predlog direktive Člen 7 – naslov Obveznosti imetnikov dovoljenj Odgovornost imetnikov dovoljenj Sprememba 40 Predlog direktive Člen 7 – odstavek -1 (novo) -1.  Države članice zagotovijo, da je za varnost jedrskega objekta v njegovi celotni življenjski dobi v prvi vrsti odgovoren imetnik dovoljenja. Te odgovornosti imetnika dovoljenja ni mogoče preložiti na druge. Sprememba 41 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 1.  Imetniki dovoljenj načrtujejo, zgradijo, upravljajo in razgradijo svoje jedrske objekte v skladu z določbami iz člena 6(1) in (2). 1.  Države članice zagotovijo, da so imetniki dovoljenj odgovorni za načrtovanje, gradnjo, delovanje in razgradnjo svojih jedrskih objektov v skladu z določbami iz člena 6. Sprememba 42 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 2.  Imetniki dovoljenja vzpostavijo in uvedejo sisteme za upravljanje, ki jih upravni organ redno preverja. 2.  Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja vzpostavijo in uvedejo sisteme za upravljanje, ki jih upravni organ redno preverja. Sprememba 44 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Države članice zagotovijo, da upravni organ na podlagi poročila imetnika dovoljenja o vprašanjih v zvezi z zaposlovanjem, kot so zdravje in varnost ter varnostna kultura, kvalifikacije in usposabljanje, število zaposlenih in uporaba podizvajalcev, redno ocenjuje, ali je osebje imetnika dovoljenja dovolj številno in usposobljeno, saj je to pogoj za zagotavljanje jedrske varnosti. Sprememba 45 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 b (novo) 3b.  Pristojni upravni organi vsake tri leta Komisiji in evropskim socialnim partnerjem predložijo poročilo o jedrski varnosti in varnostni kulturi. Komisija lahko v posvetovanju z evropskimi socialnimi partnerji predlaga izboljšave za zagotavljanje jedrske varnosti, vključno z varovanjem zdravja na najvišji možni ravni v EU. Sprememba 46 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 1.  Upravni organ v jedrskih objektih opravlja ocene jedrske varnosti, preiskave, kontrole in po potrebi izvršilne ukrepe skozi celotno življenjsko dobo objektov, tudi med razgradnjo. črtano Sprememba 47 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 2.  V primeru resnih ali ponavljajočih se kršitev varnostnih predpisov v jedrskem objektu lahko upravni organ odvzame dovoljenje za delovanje. črtano Sprememba 48 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 3.  Upravni organ lahko odredi prekinitev delovanja katere koli jedrske elektrarne, če meni, da varnost ni v celoti zagotovljena. črtano Sprememba 49 Predlog direktive Člen 9 Države članice zagotovijo ustrezno izobraževanje in usposabljanje za stalno teoretično in praktično usposabljanje na področju jedrske varnosti, in sicer ločeno ter prek meddržavnega sodelovanja. Za zagotovitev ustreznih nacionalnih človeških virov in ohranjanje znanja na področju jedrske energije države članice zagotovijo, da sta izobraževanje in usposabljanje za osnovno in stalno teoretično in praktično usposabljanje na področju jedrske varnosti, vključno s programi izmenjave, na voljo na nacionalni ravni, po potrebi prek meddržavnega sodelovanja. Sprememba 50 Predlog direktive Člen 10 Člen 10 črtano Prednost za varnost Države članice lahko določijo varnostne ukrepe, ki so strožji od ukrepov, ki so določeni v tej direktivi. Sprememba 51 Predlog direktive Člen 11 Države članice Komisiji predložijo poročilo o izvajanju te direktive, in sicer najpozneje [tri leta po začetku veljavnosti], nato pa vsaka tri leta. Komisija na podlagi prvega poročila pripravi poročilo Svetu o napredku pri izvajanju te direktive, po potrebi pa priloži tudi zakonodajne predloge. Države članice Komisiji poročajo o izvajanju te direktive v istem času in enako pogosto kot za nacionalna poročila v okviru pregledovalnih sestankov na podlagi Konvencije o jedrski varnosti. Komisija na podlagi tega poročila pripravi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju te direktive, po potrebi pa priloži tudi zakonodajne predloge. Sprememba 52 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [dve leti po datumu iz člena 13]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [dve leti po datumu iz člena 13]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov. Sprememba 53 Predlog direktive Priloga (novo) Priloga VARNOSTNI CILJ Temeljni varnostni cilj je delavce in splošno javnost zaščititi pred škodljivimi učinki ionizirajočega sevanja, ki ga lahko povzročijo jedrski objekti. 1.  Za zaščito delavcev in splošne javnosti se z jedrskimi objekti upravlja tako, da se zagotavlja najvišje varnostne standarde, ki jih je mogoče doseči ob upoštevanju ekonomskih in socialnih faktorjev. Poleg ukrepov, ki zadevajo varovanje zdravja in so navedeni v temeljnih standardih Euratom (Direktiva 96/29/Euratom), se sprejmejo naslednji ukrepi: – omejevanje verjetnosti dogodkov, ki bi lahko privedli do izgube nadzora nad sredico jedrskega reaktorja, jedrsko verižno reakcijo, radioaktivnim virom, in – blažitev posledic, če bi prišlo do omenjenih dogodkov. 2.  Temeljni varnostni cilj se upošteva pri vseh jedrskih objektih in v vseh fazah njihove življenjske dobe. VARNOSTNA NAČELA Prvo načelo: Odgovornost za varnost Vsaka država članica zagotovi, da je za varnost jedrskega objekta primarno odgovoren imetnik ustreznega dovoljenja in da sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotavlja, da vsak imetnik dovoljenja izpolnjuje svoje odgovornosti. 1.1  Vsaka država članica zagotovi, da je imetnik dovoljenja izvedel ukrepe za: – vzpostavitev in ohranjanje potrebne usposobljenosti; – zagotavljanje ustreznega usposabljanja in informacij; – vzpostavitev postopkov in ureditve za ohranjanje varnosti v vseh razmerah; – preverjanje primerne zasnove in ustrezne kakovosti jedrskih objektov; – zagotavljanje varnega nadzora nad vsem radioaktivnim materialom, ki se uporabi, proizvede ali skladišči; – zagotavljanje varnega nadzora nad vsemi proizvedenimi radioaktivnimi odpadki za izpolnjevanje odgovornosti v zvezi z varnostjo jedrskega objekta. Obveznosti se izpolnijo v skladu z veljavnimi varnostnimi cilji in zahtevami, kot jih določi ali odobri upravni organ, njihovo izpolnitev pa je treba zagotoviti z izvajanjem sistema upravljanja. Drugo načelo: Vodstvo in upravljanje za varnost V vseh organizacijah, ki jih zadeva jedrska varnost, je treba vzpostaviti in vzdrževati učinkovito vodstvo in upravljanje za varnost. 2.1  Vodstvo, pristojno za varnostne zadeve, je na najvišji ravni organizacije. Oblikuje in vzdržuje se učinkovit sistem upravljanja, ki vključuje vse elemente upravljanja, tako da se zahteve po varnosti določijo in izvajajo skladno z drugimi zahtevami, vključno s tistimi, ki se nanašajo na delovno uspešnost, kakovost in varnost, ter da varnost zaradi drugih zahtev ni ogrožena. S sistemom upravljanja se prav tako zagotovi spodbujanje varnostne kulture, redno ocenjevanje učinkovitosti varnosti ter uporabo znanja, pridobljenega z izkušnjami. 2.2  Varnostna kultura, ki določa odnos vseh zadevnih organizacij in posameznikov do vprašanja varnosti in njihovo ravnanje v zvezi z njo, mora biti vključena v sistem upravljanja. Varnostna kultura zajema: – individualno in skupno zavezanost varnosti vodstva, uprave in osebja na vseh ravneh; – odgovornost organizacij in posameznikov v zvezi z varnostjo na vseh ravneh; – ukrepe za spodbujanje kritičnega odnosa in želje po učenju ter izogibanje samozadovoljnosti v zvezi z varnostjo. 2.3  Sistem upravljanja prepozna celoten spekter medsebojnih vplivov med posamezniki in tehnologijo ter organizacijami na vseh ravneh. Da bi preprečili večje človeške in organizacijske napake v zvezi z varnostjo, se upošteva človeški dejavnik ter podpira uspešne rezultate in dobro prakso. Tretje načelo: Ocena varnosti Pred gradnjo in začetkom obratovanja jedrskega objekta ter med njegovo celotno življenjsko dobo se izvedejo celovite in sistematične varnostne ocene. Uporabi se stopenjski pristop, ki upošteva obseg morebitnih tveganj, ki jih predstavlja jedrski objekt. 3.1  Upravni organ zahteva oceno jedrske varnosti za vse jedrske objekte, v skladu s stopenjskim pristopom. Ocena o varnosti vključuje sistematično analizo normalnega delovanja in njegovih učinkov, načinov, na katere lahko pride do napak, ter posledic teh napak. Ocene o varnosti zajemajo varnostne ukrepe, potrebne za nadzor nevarnosti, načrtov in zasnovane varnostne značilnosti pa so ocenjeni, da se dokaže, da izpolnjujejo pričakovane varnostne naloge. Kadar se zahtevajo nadzorni ukrepi ali ukrepi upravljavca za ohranitev varnosti, se opravi začetna ocena o varnosti, s katero se dokaže, da je ureditev trdna in zanesljiva. Država članica odobri dovoljenje za jedrski objekt šele potem, ko se po presoji upravnega organa zadovoljivo pokaže, da so varnostni ukrepi, ki jih je predlagal imetnik dovoljenja, ustrezni. 3.2  Zahtevana ocena varnosti se ponovi v celoti ali deloma, če je to potrebno kasneje pri izvajanju dejavnosti, da se upoštevajo spremenjene okoliščine (kot je uporaba novih standardov ali znanstvenega in tehnološkega razvoja), povratne informacije o izkušnjah pri delovanju, spremembe in učinki staranja. Za dejavnosti, ki se nadaljujejo za daljša obdobja, se ocene preverijo in ponovijo po potrebi. Nadaljevanje dejavnosti je pogojeno s ponovnimi ocenami, ki dokazujejo, da so varnostni ukrepi še vedno ustrezni. 3.3  V okviru zahtevane ocene varnosti se določijo in analizirajo znanilci nesreče (predhodni dogodki, ki bi lahko privedli do nesreče) ter sprejmejo ukrepi za njeno preprečitev. 3.4  Za dodatno okrepitev varnosti se vzpostavijo postopki za povratne informacije in analizo obratovalnih izkušenj v lastnem objektu in drugih objektih, med drugim v zvezi s predhodnimi dogodki, znanilci nesreče, skorajšnjimi nesrečami, nesrečami in nedovoljenimi dejanji, da se na podlagi izkušenj pridobi in izmenja znanje in da se skladno s tem znanjem deluje. Četrto načelo: Optimizacija varnosti Države članice zagotovijo, da so jedrski objekti izboljšani tako, da zagotovijo najvišjo raven varnosti, ki jo je razumno mogoče doseči, ne da bi čezmerno omejili njihovo obratovanje. 4.1  Za optimizacijo varnosti je potrebna presoja glede relativnega pomena različnih dejavnikov, med katerimi so: – verjetnost pojava predvidljivih dogodkov in posledice; – velikost in razširjenost radiacijskih doz; – ekonomski, socialni in okoljski dejavniki, ki izhajajo iz nevarnosti sevanja; – optimizacija varnosti pomeni tudi uporabo dobre prakse ter zdravega razuma, kolikor je to mogoče v vsakdanjih dejavnostih. Peto načelo: Preprečevanje in blažitev posledic Države članice zagotovijo, da si na vse načine prizadeva za preprečevanje in ublažitev jedrskih nesreč ali nesreč, povezanih z jedrskimi objekti. 5.1  Vsaka država članica zagotovi, da si imetnik dovoljenja na vse načine prizadeva za: – preprečitev ponovitve nenormalnih pogojev ali nesreč, ki bi lahko privedli do izgube nadzora; – za preprečitev zaostritve nenormalnih pogojev ali nesreč, do katerih dejansko pride; ter – blažitev morebitnih škodljivih učinkov nesreče z izvajanjem "obrambe v globino". 5.2  Z izvajanjem "obrambe v globino" se zagotovi, da nobena posamezna tehnična, človeška ali organizacijska napaka ne more privesti do škodljivih učinkov, ter se nadalje zagotovi izredno nizko verjetnost kombinacije napak, ki bi lahko spodbudile večje škodljive učinke. 5.3  "Obramba v globino" se izvaja s kombinacijo številnih zaporednih in neodvisnih ravni zaščite, ki bi morale vse odpovedati, da bi prišlo do škodljivih učinkov za delavce ali splošno javnost. Ravni "obrambe v globino" zajemajo: – ustrezno izbiro lokacije; – ustrezno zasnovo jedrskega objekta, ki vključuje: visoko kakovost zasnove in izgradnje; visoko zanesljivost sestavnih delov in opreme; nadzor, sisteme omejevanja in zaščite ter nadzorne elemente; – ustrezno organizacijo, ki vključuje: učinkovit sistem upravljanja, v katerem je uprava trdno zavezana varnostni kulturi; celovite operativne postopke in prakse; celovite postopke za upravljanje v primeru nesreč; predpise v zvezi s pripravljenostjo na izredne razmere. Šesto načelo: Pripravljenost in odziv na izredne razmere Države članice zagotovijo, da so predpisi v zvezi s pripravljenostjo in odzivi na izredne razmere v primeru nesreč v jedrskih objektih v skladu z Direktivo 96/29/Euratom.