Kazalo   Prejšnje   Naslednje   Celotno besedilo

Postopek : 2008/0223(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A6-0254/2009
Predložena besedila : A6-0254/2009		Razprave : PV 21/04/2009 - 17 CRE 21/04/2009 - 17		Glasovanja : PV 23/04/2009 - 8.4 CRE 23/04/2009 - 8.4 Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja		Sprejeta besedila : P6_TA(2009)0278

Sprejeta besedila	672k  300k
Četrtek, 23. april 2009 - Strasbourg
Energetska učinkovitost stavb (prenovitev) ***I	P6_TA(2009)0278 A6-0254/2009
Resolucija   Prečiščeno besedilo   Priloga   Priloga   Priloga   Priloga   Priloga   Priloga

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (KOM(2008)0780 – C6-0413/2008 – 2008/0223(COD))

(Postopek soodločanja – prenovitev) Evropski parlament, –   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0780), –   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0413/2008), –   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1), –   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 3. februarja 2009, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu z odstavkom 3 člena 80a poslovnika, –   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0254/2009), A.   ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb, 1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije in kakor je bil spremenjen v nadaljevanju; 2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; 3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. (1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev)
P6_TC1-COD(2008)0223
(Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1), ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2), ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe(3), ob upoštevanju naslednjega: (1)  Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb(4) je bila spremenjena(5). Ker so potrebne nadaljnje vsebinske spremembe, jo je treba zaradi jasnosti prenoviti. (2)  Med naravne vire, na katerih preudarno in racionalno porabo opozarja člen 174 Pogodbe, so vključeni naftni derivati, zemeljski plin in trdna goriva, ki so bistveni viri energije in tudi najpomembnejši viri emisij ogljikovega dioksida. (3)  Ker stavbe predstavljajo 40 % skupne porabe energije v EU, predstavljata zmanjšanje porabe energije in uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju ▌pomembne ║ ukrepe, potrebne za zmanjšanje energetske odvisnosti EU in emisij toplogrednih plinov. Skupaj z večjo uporabo energije iz obnovljivih virov bodo ukrepi, sprejeti za zmanjšanje porabe energije v EU, tej omogočili uskladitev s Kjotskim protokolom k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ter izpolnitev dolgoročne obveze, da bo dvig globalne temperature omejila na največ 2 °C, pa tudi lastne obveze, da bo do leta 2020 zmanjšala skupne emisije toplogrednih plinov vsaj za 20 % pod raven iz leta 1990, v primeru mednarodnega sporazuma pa za 30 %. Manjša poraba energije in večja uporaba energije iz obnovljivih virov imata pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljive oskrbe z energijo, tehnološkega razvoja ter pri zagotavljanju možnosti za zaposlitev in regionalni razvoj, zlasti na podeželju. (4)  Uravnavanje povpraševanja po energiji je pomembno orodje, ki Skupnosti omogoča, da vpliva na svetovni energetski trg in s tem na srednjeročno in dolgoročno zanesljivost oskrbe z energijo. (5)  Evropski svet je marca 2007 poudaril, da je treba v Skupnosti povečati energijsko učinkovitost, da bi do leta 2020 dosegli cilj zmanjšanja porabe energije Skupnosti za 20 %, ter pozval k natančnemu in hitremu izvajanju prednostnih nalog iz Sporočila Komisije z naslovom "Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti". V tem akcijskem načrtu je opredeljen znaten potencial za stroškovno učinkovite prihranke energije v stavbnem sektorju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 31. januarja 2008 pozval k okrepitvi določb iz Direktive 2002/91/ES ter večkrat zahteval, zadnjič v svoji resoluciji z dne 3. februarja 2009 o drugem strateškem pregledu energetske politike(6), naj bo cilj glede energetske učinkovitosti 20 % do leta 2020 obvezujoč. Razen tega so v Sklepu št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z namenom, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov(7)določeni nacionalni obvezujoči cilji za zmanjšanje emisij CO2,, za katere bo energetska učinkovitost v stavbnem sektorju bistvena, Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(8) pa poziva k spodbujanju energetske učinkovitosti v okviru obvezujočega cilja, da bo do leta 2020 20 % vse energije v EU pridobljene iz obnovljivih virov. (6)  Evropski svet je marca 2007 ponovno potrdil zavezo Skupnosti razvoju energije iz obnovljivih virov v vsej Skupnosti, ko je odobril obvezujoči cilj, da delež energije iz obnovljivih virov do leta 2020 znaša 20 %. Direktiva 2009/28/ES določa skupni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov. Poudarja, da je treba za izpolnjevanje minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti v skladu z Direktivo 2002/91/ES vključiti dejavnik energije iz obnovljivih virov, da bi pospešili določitev minimalnih ravni za njeno uporabo v stavbah. (7)  Stanovanjski in terciarni sektor, katerih največji del predstavljajo stavbe, obsegata približno 40 % končne porabe energije v Skupnosti. Ta se povečuje, kar pomeni, da se bo zaradi takšnega trenda nedvomno povečala njuna poraba energije in s tem tudi emisije ogljikovega dioksida. (8)  Potrebno je določiti konkretne ukrepe pri doseganju velikega neizkoriščenega potenciala energijskih prihrankov pri stavbah in zmanjšanju velikih razlik med rezultati držav članic na tem področju. (9)  Ukrepi za nadaljnje izboljšanje energijske učinkovitosti stavb morajo upoštevati klimatske in lokalne pogoje ter notranjo klimo in stroškovno učinkovitost. Ti ukrepi ne smejo vplivati na druge zahteve glede stavb, kot so dostopnost, varnost in namen uporabe stavbe. (10)  Energetsko učinkovitost stavb je treba izračunati po enotni metodologiji z objektivnimi spremenljivkami, kjer so upoštevane regionalne klimatske razlike, in ki poleg toplotnih značilnosti vključuje druge dejavnike, ki imajo vse pomembnejšo vlogo, kot so ogrevalni, hladilni in prezračevalni sistemi, uporaba odpadne toplote, conski nadzor, uporaba obnovljivih virov energije, pasivni ogrevalni in hladilni elementi, osenčenje, kakovost zraka v prostoru, meritve primerne naravne svetlobe, izolacijski sistemi in sistemi razsvetljave, sistemi za spremljanje in nadzor ter zasnova stavbe. Metodologija za izračun energetske učinkovitosti ne sme temeljiti samo na obdobju, ko je potrebno ogrevanje, ampak mora zajemati letno energetsko učinkovitost stavbe. Pri tej metodologiji morajo biti upoštevani veljavni evropski standardi. (11)  Države članice morajo določiti minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb. Te zahteve morajo biti določene tako, da bi bilo doseženo stroškovno optimalno ravnotežje med zadevnimi naložbami in prihranjenimi stroški energije med življenjskim ciklom stavbe. Poskrbeti je treba, da imajo države članice glede na tehnični napredek možnost redno preverjati ║ minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb. (12)  Ta direktiva ne posega v člena 87 in 88 Pogodbe. Zato si pojma "spodbude" iz te direktive ne bi smeli razlagati na način, kot da vključuje državno pomoč. (13)  Komisija mora določiti enotno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti. Ta metodologija mora biti skladna z metodologijo, ki se uporablja v zakonodaji Skupnosti za zahteve glede energetske učinkovitosti proizvodov, komponent in tehničnih stavbnih sistemov v stavbah. Države članice morajo uporabiti to enotno metodologijo za sprejetje minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti. O rezultatih tega izračuna in uporabljenih podatkih, na podlagi katerih so bili doseženi, je treba redno poročati Komisiji. Ta poročila morajo Komisiji omogočiti, da oceni in poroča o napredku držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti ║. Države članice morajo izvajati to ▌metodologijo pri pregledu in določitvi minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti. (14)  Stavbe pomembno vplivajo na dolgoročno porabo energije. Glede na dolgotrajni cikel prenove obstoječih stavb morajo nove stavbe in obstoječe stavbe, na katerih poteka večja prenova, izpolnjevati minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, prilagojene lokalnim klimatskim razmeram. Ker se običajno ne raziščejo vse možnosti za uporabo alternativnih sistemov oskrbe z energijo, je treba pri novih in obstoječih stavbah ne glede na njihovo velikost upoštevati alternativne sisteme oskrbe v skladu z načelom, da se najprej zagotovi, da so potrebe po ogrevanju in hlajenju zmanjšane na minimalno stroškovno optimalno raven. (15)  Večje prenove obstoječih stavb, ne glede na njihovo velikost, nudijo priložnost za sprejetje stroškovno učinkovitih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti celotne stavbe. Z določitvijo zahtev za stroškovno učinkovite ukrepe bo zagotovljeno, da ne bodo nastale ovire, ki bi lahko odvračale od izvajanja večje prenove. (16)  Glede na študije se gradbeni sektor sooča z neučinkovitostjo, zaradi česar so stroški za končne uporabnike znatno višji od optimalnih stroškov. Izračuni so pokazali, da bi lahko stroške izgradnje zmanjšali za 30-35 % z zmanjšanjem nepotrebnih stroškov v večini gradbenih postopkov in za večino proizvodov. Neučinkovitost v gradbenem sektorju resno ogroža cilj in namen te direktive, saj je zaradi neupravičeno visokih stroškov gradnje in prenove stroškovna učinkovitost in z njo energetska učinkovitost sektorja manjša. Da bi zagotovili ustrezno delovanje te direktive, mora Komisija oceniti delovanje gradbenega trga ter o svojih ugotovitvah in priporočilih poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice si morajo prizadevati, da bodo zagotovile pregledno določanje cen na področju gradnje in prenove, poleg tega pa morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da bodo odpravile ovire za dostop do trga, zmogljivosti in infrastruktur novim udeležencem, zlasti malim in srednjim podjetjem. (17)  Za izboljšanje energetske učinkovitosti gospodinjskih aparatov ter sistemov ogrevanja in hlajenja je treba razviti informacijsko tehnologijo in jo začeti uporabljati, cilj tega pa so "inteligentne stavbe". (18)  Potrebni so ukrepi za povečanje števila stavb, ki ne izpolnjujejo samo sedanjih minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, ampak zagotavljajo vsaj stroškovno optimalno raven energetske učinkovitosti. Države članice morajo zato pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, ter o takšnih načrtih redno poročati Komisiji. (19)  Za manjšo obremenitev držav članic glede poročanja bi moralo biti omogočeno, da se poročila iz te direktive vključijo v akcijske načrte energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ║(9). Javni sektor v posamezni državi članici bi moral biti vodilen na področju energijske učinkovitosti stavb in zato bi morali nacionalni načrti določiti bolj ambiciozne cilje za stavbe, ki jih uporabljajo javni organi. (20)  Države članice je treba spodbujati, da poleg ukrepov, določenih v direktivi, sprejmejo dodatne ukrepe za spodbujanje večje energetske učinkovitost stavb. Taki ukrepi lahko vključujejo finančne in davčne spodbude podjetjem, lastnikom in najemnikom stavb, tudi nižje stopnje DDV za storitve prenove. (21)  Države članice morajo preprečiti ureditev, ki omogoča izkrivljanje cen energije za potrošnike in ne zagotavlja spodbud za prihranek energije. (22)  Morebitni kupec in najemnik stavbe ali njenih delov morata z energetsko izkaznico stavbe dobiti pravilne informacije o energetski učinkovitosti stavbe ter praktični nasvet za njeno izboljšanje. Tudi lastniki in najemniki poslovnih stavb morajo tudi biti dolžni izmenjati informacije o dejanski porabi energije, da bi zagotovili razpoložljivost vseh podatkov, potrebnih za premišljeno odločitev glede potrebnih izboljšav. Izkaznica mora poleg tega zagotoviti informacije o dejanskem vplivu ogrevanja in hlajenja na energetske potrebe stavbe, njeni porabi primarne energije in emisijah ogljikovega dioksida. Lastniki stavb morajo imeti možnost kadar koli zahtevati certificiranje ali posodobitev energetske izkaznice, ne le takrat, ko se stavbe dajo v najem, prodajo ali prenovijo. (23)  Javni organi morajo dati zgled in izvajati priporočila iz energetske izkaznice v času njene veljavnosti. Države članice morajo v svoje nacionalne načrte vključiti ukrepe za podporo javnim organom, da bodo med prvimi uvedli izboljšave glede energetske učinkovitosti in izvajali priporočila iz energetske izkaznice v času njene veljavnosti. Države članice se morajo pri oblikovanju svojih nacionalnih načrtov posvetovati s predstavniki lokalnih in regionalnih organov. (24)  V skladu z zahtevami za namestitev pametnih števcev porabe, določenih v Direktivi 2006/32/ES, je treba lastnikom in najemnikom v realnem času zagotoviti natančne informacije o porabi energije v stavbah, ki jih uporabljajo. (25)  Stavbe, ki jih uporabljajo javni organi, in stavbe, v katerih se pogosto zadržuje javnost, morajo služiti vzgled s tem, da kažejo upoštevanje okoljskega in energetskega vidika, in zato bi bilo treba za te stavbe zahtevati redno energetsko certificiranje. Posredovanje informacij o energetski učinkovitosti javnosti je treba okrepiti z javnim prikazom teh energetskih izkaznic. Če se države članice odločijo, da bodo uporabo energije vključile med zahteve za energetsko certificiranje, bi moral biti mogoč lokalni pristop, pri čemer ima več stavb v isti soseski, ki jih uporabljajo isti lastniki, skupne števce porabe energije. (26)  Zagotovitev medsebojnega priznavanja energetskih izkaznic, ki jih izdajo druge države članice, je lahko pomembno za razvoj čezmejnega trga finančnih in drugih storitev za podporo energetski učinkovitosti. Da bi to olajšali, mora Komisija vzpostaviti enotne minimalne standarde vsebine in prikaza izkaznic ter akreditacije strokovnjakov. Da bi bila priporočila lažje razumljiva, mora biti vsaka energetska izkaznica na voljo v jeziku lastnika in najemnika. (27)  V zadnjih letih smo v evropskih državah priče porastu števila klimatskih sistemov. To povzroča znatne težave ob konicah porabe, kar povečuje stroške za električno energijo in moti energetsko ravnovesje v vseh državah članicah. Prednost je treba dati strategijam, ki povečujejo energetsko učinkovitost stavb v poletnem obdobju. V ta namen bo treba še naprej razvijati pasivne hladilne tehnike, predvsem tiste, ki izboljšujejo notranje klimatske pogoje in mikroklimo okoli stavb. (28)  Redno pregledovanje ogrevalnih in klimatskih sistemov s strani usposobljenega osebja prispeva skladno s tehničnimi specifikacijami k ohranjanju njihove pravilne nastavitve in na ta način zagotavlja optimalno delovanje z okoljskega, varnostnega in energetskega vidika. Celotni ogrevalni in klimatski sistem je treba med njegovim življenjskim ciklom in zlasti pred zamenjavo ali nadgradnjo neodvisno ocenjevati v rednih časovnih presledkih. Da bi lastnikom in najemnikom stavb zmanjšali upravno breme, morajo države članice zagotoviti, da bo vsako certificiranje energetske učinkovitosti vključevalo pregled ogrevalnih in klimatskih sistemov ter da bodo, kolikor je mogoče, ogrevalni in klimatski sistemi pregledani hkrati. (29)  Skupen pristop k energetski izkaznici stavb in pregledovanju ogrevalnih in klimatskih sistemov, ki ga izvajajo usposobljeni in pooblaščeni strokovnjaki, katerih neodvisnost je treba zagotoviti na podlagi objektivnih kriterijev, bo prispeval k enakim pogojem v zvezi s prizadevanji držav članic glede varčevanja z energijo v stavbah in bo morebitnim lastnikom ali uporabnikom omogočil preglednost glede energijske učinkovitosti na nepremičninskem trgu Skupnosti. Da bi zagotovili kakovost energetskih izkaznic ter pregleda ogrevalnih in klimatskih sistemov v Skupnosti, bi moral biti v vsaki državi članici vzpostavljen neodvisen nadzorni mehanizem. (30)  Lokalni in regionalni organi imajo osrednjo vlogo za uspešno izvajanje te direktive. Z njihovimi predstavniki se je treba posvetovati o vseh vidikih izvajanja te direktive na nacionalni ali regionalni ravni. Lokalni načrtovalci in gradbeni inšpektorji morajo prejeti zadostne smernice in sredstva za opravljanje potrebnih nalog. (31)  Če sta dostop do poklica inštalaterja in opravljanje tega poklica regulirana, pogoje za priznavanje poklicnih kvalifikacij določa Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(10). Zato se ta direktiva uporablja brez poseganja v Direktivo 2005/36/ES. Medtem ko Direktiva 2005/36/ES določa zahteve za medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij tudi za arhitekte, je treba še dodatno zagotoviti, da arhitekti in načrtovalci pri svojih načrtih in zasnovah ustrezno upoštevajo tehnologije z visokim izkoristkom. Države članice morajo zato zagotoviti jasne smernice. To je treba storiti brez poseganja v določbe Direktive 2005/36/ES ter zlasti njene člene 46 in 49. (32)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(11). (33)  Zlasti bi bilo treba podeliti Komisiji pooblastila, da prilagodi nekatere dele splošnega okvira iz Priloge I tehničnemu napredku, uvede enotno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti in določi opredelitev stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, pri čemer upošteva običajne regionalne vremenske razmere in predvidene spremembe takih vremenskih razmer skozi čas. Ker so navedeni ukrepi splošnega področja uporabe in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med rugim z njenim dopolnjevanjem z nebistveni elementi, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. (34)  Za naprave za razsvetljavo se trenutno porabi približno 14 % energije EU, najsodobnejši sistemi razsvetljave pa lahko prihranijo več kot 80 % energije pri ohranitvi pogojev osvetlitve v skladu z evropskimi standardi, kar je premalo izkoriščen prispevek, da bi Evropska unija lahko dosegla svoje cilje do leta 2020; zato bi morala Komisija narediti vse potrebno za sprejetje direktive o zasnovi razsvetljave, da bi dopolnili ukrepe in cilje te direktive. Večja energetska učinkovitost zaradi boljše zasnove razsvetljave in uporaba energetsko učinkovitih virov svetlobe v skladu z določbami iz Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev)](12)pomembno prispevata k boljši energetski učinkovitosti stavb. (35)  Ker ciljev večje energijske učinkovitosti stavb zaradi zapletenosti stavbnega sektorja in nesposobnosti nacionalnih stanovanjskih trgov, da se ustrezno spopadejo z izzivi energijske učinkovitosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same ter jih zaradi obsega in učinkov ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe skladno z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev. (36)  Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo mora biti omejena na tiste določbe, ki so bile vsebinsko spremenjene v primerjavi s prejšnjo direktivo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb je določena s prejšnjo direktivo. (37)  Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje direktive, ki so določeni v delu B Priloge VI – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Vsebina Ta direktiva ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovno optimalnih ravni energetske učinkovitosti spodbuja izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v Skupnosti. Ta direktiva določa zahteve v zvezi z:    (a) metodologijo izračunavanja integrirane energijske učinkovitosti stavb in njihovih delov, stavbnih komponent ter tehničnih stavbnih sistemov;    (b) uporabo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti novih stavb in njihovih delov;    (c) uporabo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti obstoječih stavb ▌, na katerih potekajo velika prenovitvena dela, ter stavbnih komponent in tehničnih stavbnih sistemov pri zamenjavi ali nadgradnji;    (d) nacionalnimi načrti in cilji za povečanje števila stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič;    (e) energetskim certificiranjem stavb ali njihovih delov;    (f) rednimi pregledi ogrevalnih in klimatskih sistemov v stavbah;    (g) neodvisnimi nadzornimi sistemi za energetske izkaznice in poročila o pregledu;    (h) zahtevami o izobraževanju, usposabljanju in medsebojnem priznavanju med državami članicami za certifikatorje energetske učinkovitosti stavb in inšpektorje za ogrevalne in klimatske sisteme;    (i) nacionalnimi načrti za odpravo pravnih ovir na področju gradnje, najema in varstva dediščine ter za oblikovanje finančnih spodbud. Člen 2 Opredelitve V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:    (1) "stavba" pomeni krito konstrukcijo s stenami, v kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev;    (2) "nova stavba" pomeni stavbo, za katero je pridobljeno ustrezno dovoljenje za gradnjo po začetku veljavnosti te direktive;    (3) "deli stavbe" so stanovanja ali enote v stanovanjskem bloku, namenjene ločeni uporabi;    (4) "stavba, pri kateri je neto poraba energije enaka nič" je stavba, pri kateri je zaradi zelo visoke ravni energetske učinkovitosti stavbe skupna letna poraba primarne energije enaka ali manjša od proizvodnje energije iz obnovljivih virov na kraju samem;    (5) "tehnični stavbni sistem" pomeni tehnično opremo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo, proizvodnjo svetlobe in elektrike sisteme za merjenje, spremljanje in nadzor ali kombinacijo le teh;    (6) "energetska učinkovitost stavbe" pomeni izračunano ali izmerjeno količino energije, potrebno za zadovoljevanje potreb po primarni energiji, povezanih z običajno uporabo stavbe, izraženo v kWh/m2 na leto, ki med drugim vključuje energijo za ogrevanje, toplo vodo, hlajenje, prezračevanje in vgrajeno razsvetljavo, ob upoštevanju pasivno pridobljene sončne energije, zasenčevanja in naravne svetlobe;    (7) "primarna energija" pomeni ▌energijo iz obnovljivih in neobnovljivih virov, ki ni bila pretvorjena ali spremenjena;    (8) "energija iz obnovljivih virov" pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov: veter, sonce, geotermalno, aerotermalno in hidrotermalno energijo ter energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, plin, pridobljen iz odpadkov, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;    (9) "ovoj stavbe" pomeni vgrajene elemente stavbe, ki ločujejo njeno notranjost od zunanjega okolja ▌;    (10) "stavbna komponenta" je posamezen del stavbe, vključno z okni, senčili, zunanjimi vrati, stenami, temelji, kletno ploščo, stropom, streho in izolacijskimi sistemi, ki vpliva na energetsko učinkovitost stavbe in ni zajet v opredelitvi tehničnega stavbnega sistema;    (11) "večja prenova" pomeni prenovo stavbe, kjer    (a) skupni stroški prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov presegajo 20 % vrednosti stavbe, pri čemer vrednost temelji na trenutnih stroških gradnje v zadevni državi članici, brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali    (b) se prenavlja več kot 25 % površine ovoja stavbe, kar neposredno vliva na energetsko učinkovitost stavbe;
	(12)	"evropski standard" pomeni standard, ki ga sprejme Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, in je dostopen javnosti;
	(13)	"energetska izkaznica " pomeni potrdilo, ki ga priznava država članica ali pravna oseba, ki jo ta določi, in v katerem je navedena energijska učinkovitost stavbe ali delov stavbe, izračunana po metodologiji, sprejeti v skladu s členom 3;
	(14)	"soproizvodnja" pomeni postopek istočasne proizvodnje toplote ter električne in/ali mehanske energije;
	(15)	"stroškovno optimalna raven" pomeni ▌raven s pozitivno analizo stroškov in koristi, izračunano glede na celotni življenjski cikel stavbe, ▌ob upoštevanju vsaj sedanje neto vrednosti naložbe in operativnih stroškov (vključno s stroški energije), vzdrževanja ter ter zaslužkov od proizvedene energije in stroškov odstranjevanja, kjer je to primerno;
	(16)	"klimatski sistem" pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za zagotovitev obdelave zraka v zaprtih prostorih, vključno z prezračevanjem;
	(17)	"kotel" pomeni sklop telesa kotla in kurilne naprave, ki je namenjen prenosu pri zgorevanju sproščene toplote na tekočino;
	(18)	"nazivna izhodna moč " pomeni maksimalno toplotno moč, izraženo v kW, za katero proizvajalec navede in zagotavlja, da jo je mogoče ob doseganju izkoristka, ki ga navede, doseči med neprekinjenim delovanjem;
	(19)	"toplotna črpalka" pomeni stroj, napravo ali sistem, ki prenaša toploto iz naravnega okolja, na primer iz zraka, vode ali tal, v stavbe ali za industrijsko uporabo, tako da preusmeri naraven tok toplote od nižje temperature k višji. Količina okoljske energije, ki jo zajamejo toplotne črpalke in šteje za obnovljivo energijo za namene te direktive, se določi v skladu z Direktivo 2009/28/ES;
	(20)	"pomanjkanje energije" pomeni stanje, ko mora gospodinjstvo porabiti več kot 10 % dohodka za račune za energijo za ogrevanje doma na sprejemljivo raven na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije;
	(21)	"sistem razsvetljave" pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za zagotovitev določene stopnje osvetlitve;
	(22)	"daljinsko ogrevanje ali hlajenje" pomeni distribucijo toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz osrednjega vira proizvodnje prek omrežja do več stavb za uporabo pri ogrevanju prostora ali procesno ogrevanje ali hlajenje ali ogrevanje vode;
	(23)	"zasnova razsvetljave" pomeni shemo ali skico z natančno sestavo in razporeditvijo svetilnih enot, vključno s tem povezano nadzorno opremo.

Člen 3

Sprejetje metodologije za izračun energijske učinkovitosti stavb

1.  Komisija po posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in zlasti s predstavniki lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov do 31. marca 2010 v skladu s splošnim okvirom, določenim v Prilogi I, oblikujeenotno metodologijo za izračun energetske učinkovitosti stavb.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

2.  Države članice izvajajo to enotno metodologijo.

3.  Energetska učinkovitost stavbe se izrazi na pregleden način in vključuje tudi kazalec potrebe po primarni energiji.

Člen 4

Določitev minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti stavb, stavbnih komponent, tehničnih stavbnih sistemov in njihovih delov, da se dosežejo vsaj stroškovno optimalne ravni, in njihov izračun v skladu z enotno metodologijo iz člena 3.

Pri določanju zahtev se države članice posvetujejo z javnimi organi in drugimi zadevnimi interesnimi skupinami ter lahko razlikujejo med novimi in obstoječimi stavbami ter med različnimi kategorijami stavb.

Te zahteve so v skladu z drugo veljavno zakonodajo Skupnosti in upoštevajo splošne notranje klimatske pogoje ter notranje in zunanje pogoje osvetlitve, da ne pride do možnih negativnih učinkov, kot je neustrezno prezračevanje in nezadostna naravna osvetlitev, in lokalne pogoje ter namembnost in starost stavbe.

Te pogoje se ponovno pregleda v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od štirih let, in se jih z namenom upoštevanja tehničnega napredka na področju gradbeništva ▌posodobi.

Določbe tega člena državam članicam ne preprečujejo, da bi podpirale gradnjo novih stavb, večje prenove ali nadgradnjo komponent in tehničnih sistemov, ki presegajo minimalne zahteve iz te direktive.

2.  Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile ali uporabljale zahtev iz odstavka 1 za naslednje kategorije stavb:

3.  Države članice od 30. junija 2012 naprej zagotavljajo samo spodbude za izgradnjo ali večjo prenovo stavb ali delov stavb vključno s stavbnimi komponentami, s katerimi so izpolnjene vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, ki pripeljejo do rezultatov izračuna iz člena 5(2).

4.  Države članice minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, določene v skladu z odstavkom 1 ║ , ter zagotovijo, da te zahteve pripeljejo vsaj do rezultatov izračuna iz člena 5(2) najpozneje do 30. junija 2015.

5.  Države članice za zgodovinske stavbe ali središča zagotovijo subvencije in tehnično svetovanje za izvajanje posebnih programov prilagoditve energetski učinkovitosti.

6.  Sistemi za proizvodnjo energije in izolacijski ukrepi v zgodovinskih središčih se ocenjujejo z vidika vidnega učinka.

Člen 5

Izračun stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti

1.  Komisija po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi in zlasti s predstavniki lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter na podlagi načel iz Priloge IV do 31. marca 2010 določi enotno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb ali delov stavb. Enotna metodologija se lahko sklicuje na ustrezne evropske standarde in:

Komisija vsakih pet let pregleda in po potrebi posodobi enotno metodologijo.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2).

2.  Države članice izračunajo stroškovno optimalne ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti z uporabo enotne metodologije, določene v skladu z odstavkom 1, in ustreznih parametrov, kot so klimatske razmere ▌.

Države članice poročajo Komisiji o vseh podatkih in predpostavkah, uporabljenih kot osnova za te izračune, in o vseh rezultatih teh izračunov. Poročilo se ▌vključi v akcijske načrte o energetski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES. Države članice predložijo Komisiji ta poročila vsaka tri leta. Prvo poročilo se predloži najpozneje do 30. junija 2011.

3.  Komisija objavi poročilo o napredku držav članic pri izvajanju tega člena.

Člen 6

Nove stavbe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da nove stavbe izpolnjujejo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, določene v skladu s členom 4 in določbami iz člena 9.

Člen 7

Obstoječe stavbe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri večji prenovi stavb ali ob menjavi ali nadgradnji stavbnih komponent in tehničnih stavbnih sistemov ali njihovih delov njihova energetska učinkovitost, z namenom izpolnitve vsaj minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, če je to tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo, izboljša. Države članice določijo te minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti v skladu s členom 4 in ob upoštevanju določb iz člena 9. Zahteve so ▌določene za ▌ prenovljene sisteme in stavbne komponente, ob vsaki njihovi zamenjavi ali nadgradnji in za prenovljeno stavbo kot celoto, če gre za večjo prenovo.

Člen 8

Tehnični stavbni sistemi in stavbne komponente

1.  Države članice določijo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti za stavbne komponente in tehnične stavbne sisteme, ki se namestijo v stavbe ter se uporabljajo v stavbah in ki jih ne zajema Direktiva 2009/.../ES [ vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo] in njeni izvedbeni ukrepi. Določijo se zahteve za novo tehnično opremo, tehnične stavbne sisteme in stavbne komponente in njihove dele, njihovo nadomestitev in zamenjavo, ter se uporabljajo, če so tehnično in funkcionalno izvedljive.

2.  Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, določene v skladu z odstavkom 1, so v skladu z vso veljavno zakonodajo za proizvode, ki sestavljajo sistem in stavbne komponente, ter temeljijo na ustrezni namestitvi proizvodov, primerni prilagoditvi in nadzoru tehničnega stavbnega sistema. Te zahteve pri tehničnih stavbnih sistemih zagotavljajo, da so ob začetku uporabe ustrezno prilagojeni, da je doseženo pravilno hidravlično ravnotežje sistemov za ogrevanje s toplo vodo, da je bila za namestitev uporabljena ustrezna velikost in vrsta proizvodov ob upoštevanju načrtovane uporabe tehničnih stavbnih sistemov.

3.  V skladu s Prilogo I Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo](13). Države članice zagotovijo namestitev pametnih števcev porabe v vseh novih stavbah in stavbah po večji prenovi ter pri zamenjavi števcev in po potrebi spodbujajo namestitev aktivnih nadzornih sistemov, kot so avtomatizirani, nadzorni in spremljevalni sistemi.

Člen 9

Stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič

1.  Države članice pripravijo nacionalne načrte za povečanje števila stavb, pri katerih je neto poraba ▌energije enaka nič.

Države članice zagotovijo, da so vse nove stavbe vsaj do 31. decembra 2018 stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič.

Države članice določijo cilje za minimalni odstotek, ki ga leta 2015 in leta 2020 predstavljajo stavbe, ki imajo neto porabo energije enako nič, merjeno kot odstotek od skupnega števila stavb in kot odstotek glede na celotno uporabno tlorisno površino.

Države članice določijo ločene cilje za nove in obstoječe stavbe iz točke (c), ki se dosežejo vsaj tri leta pred ustreznimi cilji iz tega člena, ob upoštevanju vodilne vloge, ki bi jo morali imeti javni organi na področju energijske učinkovitosti stavb.

2.  Nacionalni načrt iz odstavka 1 se pripravi po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, skupaj z lokalnimi in regionalnimi organi, in med drugim vključuje naslednje elemente:

3.  Države članice bodo najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji posredovale nacionalne načrte iz odstavka 1 ter ji vsaka tri leta poročale o napredku pri izvajanju svojih nacionalnih načrtov. Nacionalni načrti in poročila o napredku se ▌vključijo v akcijske načrte o energetski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

4.  Komisija lahko dva meseca po tem, ko jo država članica obvesti o nacionalnem načrtu iz odstavka 3, ob doslednem upoštevanju načela subsidiarnosti zavrne ta načrt ali njegov kateri koli del na podlagi neupoštevanja vseh zahtev iz tega člena. V tem primeru ta država članica predlaga spremembe. Komisija v enem mesecu po prejemu teh predlogov sprejeme spremenjeni načrt ali zahteva nadaljnje specifične spremembe. Komisija in zadevna država članica sprejmeta vse razumne ukrepe, da v petih mesecih po prvem obvestilu dosežeta sporazum o nacionalnem načrtu.

5.  Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 v skladu z opredelitvijo iz člena 2 določi podrobno enotno opredelitev stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

6.  Komisija do 30. junija 2012 in nato vsaka tri leta objavi poročilo o napredku držav članic pri povečanju števila stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič. Komisija na podlagi tega poročila oblikuje akcijski načrt in po potrebi predlaga ukrepe za povečanje števila teh stavb.

Člen 10

Finančne spodbude in tržne ovire

1.  Države članice do 30. junija 2011 pripravijo nacionalne akcijske načrte skupaj s predlaganimi ukrepi za uresničitev zahtev, določenih v tej direktivi, in sicer prek zmanjšanja obstoječih pravnih in tržnih ovir ter razvijanja obstoječih in novih finančnih in fiskalnih instrumentov, da se poveča energetska učinkovitost novih in obstoječih stavb.

Predlagani ukrepi so zadostni, učinkoviti, pregledni in nediskriminatorni, podpirajo izvedbo priporočil iz energetske izkaznice, spodbujajo bistvene izboljšave v energetski učinkovitosti stavb, kjer izboljšanje sicer ne bi bilo ekonomsko izvedljivo, ter obsegajo ukrepe za pomoč gospodinjstvom, ki jih ogroža pomanjkanje energije.

Države članice primerjajo svoje finančne in fiskalne instrumente z instrumenti iz Priloge V ter brez poseganja v nacionalno zakonodajo izvajajo vsaj dva ukrepa iz te priloge.

2.  Države članice nacionalne načrte iz odstavkov 1 in 2 posredujejo Komisiji, tako da jih vključijo v akcijske načrte energetske učinkovitosti iz člena 14(2) direktive 2006/32/ES in jih vsaka tri leta posodobijo.

3.  Komisija najkasneje do 30. junija 2010 po oceni učinka predloži ustrezne zakonodajne predloge, da okrepi obstoječe instrumente Skupnosti ter uvede dodatne, da se podpre izvajanje te direktive.

Člen 11

Energetske izkaznice

1.  Države članice določijo potrebne ukrepe za vzpostavitev sistema certificiranja energetsko učinkovitosti stavb. Energetska izkaznica vključuje energetsko učinkovitost stavb in referenčne vrednosti, kot so minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, da bi lastnikom ali najemnikom stavbe ali delov stavbe omogočili primerjavo in oceno njene energetsko učinkovitosti ter preprosto primerjavo z drugimi stanovanjskimi in nestanovanjskimi stavbami. Pri nestanovanjskih stavbah je lahko po potrebi vključena tudi dejanska letna poraba energije, kot je navedeno v Prilogi I.

Kadar je stavba prodana ali dana v najem pred gradnjo, prodajalec zagotovi natančno pisno oceno o prihodnji energetski učinkovitosti stavbe.

2.  Izkaznica vključuje priporočila za stroškovno optimalne izboljšave energetske učinkovitosti stavbe ali delov stavbe.

3.  Priporočila, vključena v energetsko izkaznico, so za posamezno stavbo tehnično izvedljiva in zagotovijo pregledne informacije, ki vključujejo vsaj jasno navedbo izračuna možnih prihrankov energije zaradi ukrepa, aktualne neto vrednosti in naložbenih stroškov za posamezno stavbo ali vrsto stavbe. Ocena stroškov temelji na standardnih pogojih, ki zajemajo vsaj oceno prihrankov energije, osnovne cene energije, finančne ali fiskalne spodbude in obrestne mere za naložbe, ki so potrebne za izvajanje priporočil.

4.  Države članice zagotovijo, da javni organi in druge ustanove, ki omogočajo financiranje nakupa ali prenove stavb, pri določanju višine in pogojev finančnih spodbud, fiskalnih ukrepov in posojil upoštevajo navedeno energetsko učinkovitost in priporočila iz energetskih izkaznic.

5.  V izkaznici o energetski učinkovitosti je navedeno, kje lahko lastnik ali najemnik prejme podrobnejše informacije glede priporočil iz izkaznice. Poleg tega vsebuje informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje priporočil, in tudi informacije o razpoložljivih fiskalnih in finančnih spodbudah in možnostih financiranja.

6.  Javni organi ob upoštevanju vodilne vloge, ki bi jo morali imeti na področju energetske učinkovitosti stavb, izvajajo priporočila iz energetske izkaznice za stavbe, ki jih uporabljajo, v času veljavnosti izkaznice.

7.  Certificiranje stanovanj ali enot, namenjenih za ločeno uporabo v stavbnih blokih, lahko temelji na:

8.  Certificiranje enodružinskih hiš lahko temelji na oceni druge tipične stavbe podobne zasnove in velikosti s podobno dejansko kakovostjo energetske učinkovitosti, če za to ujemanje lahko jamči strokovnjak, ki izda energetsko izkaznico.

9.  Veljavnost energetske izkaznice ne sme biti daljša od 10 let.

10.  Komisija do 30. junija 2010 sprejme smernice o določitvi minimalnih standardov za vsebino, jezik in prikaz energetskih izkaznic.

Navedeni ukrep za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

11.  Vse države članice priznajo izkaznice, ki jih izdajo druge države članice v skladu s temi smernicami, in ne omejujejo svobode opravljanja finančnih storitev zato, ker je bila izkaznica izdana v drugi državi članici.

12.  Do leta 2011 se na podlagi informacij držav članic in v posvetovanju z ustreznimi sektorji Komisije uvede prostovoljni skupni sistem Evropske unije za certificiranje energetske učinkovitosti nestanovanjskih stavb.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

Države članice do leta 2012 uvedejo prostovoljni certifikacijski sistem iz prvega odstavka, ki bo deloval vzporedno z nacionalnim certifikacijskim sistemom.

Člen 12

Izdajanje energetskih izkaznic

1.  Države članice zagotovijo, da se energetska izkaznica izda za stavbe ali dele stavb, ki se zgradijo, prodajo ali oddajo, in za stavbe, ki imajo skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m2 in kjer se pogosto zadržuje javnost, ter za stavbe, ki jih uporabljajo javni organi.

2.  Države članice zahtevajo, da ob izgradnji stavb ali delov stavb lastnik dobi energetsko izkaznico od prodajalca ali od neodvisnega strokovnjaka, ki izda izkaznico in je naveden v členu 17 ║.

3.  Države članice zahtevajo, da se pri prodaji stavbe ali njenih delov v zadevnih oglasih navede numerični indikator energijske učinkovitosti iz energetske izkaznice in da se morebitnemu kupcu predloži energetska izkaznica.

Prodajalec izroči kupcu energetsko izkaznico najpozneje ob sklenitvi prodajne pogodbe za stavbo ali njene dela.

4.  Države članice zahtevajo, da se pri oddaji stavbe ali njenih delov v najem v zadevnih oglasih navede numerični indikator energijske učinkovitosti iz energetske izkaznice in da se morebitnemu najemniku predloži energetska izkaznica.

Lastnik izroči najemniku energetsko izkaznico najpozneje ob sklenitvi najemne pogodbe.

5.  Lastnik stavbe lahko od pooblaščenega strokovnjaka kadarkoli zahteva, naj pripravi, preračuna ali posodobi energetsko izkaznico, ne glede na to, ali je stavba v izgradnji, prenovi, najemu ali prodana.

6.  Države članice lahko kategorije stavb iz člena 4(2) izključijo iz uporabe odstavkov 1, 2, 3 in 4 tega člena.

Člen 13

Prikaz energetskih izkaznic

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je v stavbah, ki jih uporabljajo javni organi, ali v stavbah, ki imajo skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m2 in kjer se pogosto zadržuje javnost, energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.

▌

Člen 14

Pregled ogrevalnih sistemov

1.  Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov ogrevalnih sistemov s kotli na neobnovljivo tekoče ali trdno gorivo z nazivno toplotno močjo nad 20 kW. Pregled vključuje oceno učinkovitosti kotla in njegove velikosti v primerjavi z ogrevalnimi zahtevami stavbe. Države članice lahko te preglede odpravijo, če je nameščen elektronski spremljevalni in nadzorni sistem.

2.  Države članice lahko spremenijo pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč ▌ogrevalnega sistema. Pri določanju pogostnosti države članice upoštevajo stroške pregleda ogrevalnega sistema in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

3.  Ogrevalni sistemi s kotli z nazivno toplotno močjo nad 100 kW se pregledajo vsaj vsaki dve leti.

Za plinske kotle se to obdobje lahko podaljša na štiri leta.

4.  Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 odločijo, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo svetovanje uporabnikom glede zamenjave kotlov, drugih sprememb ogrevalnega sistema in alternativnih rešitev zaradi ocene učinkovitosti in ustrezne velikosti kotla. Celovit vpliv tega pristopa je v glavnem enakovreden vplivu ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3.

Če se države članice odločijo, da bodo uporabile ukrepe iz prvega pododstavka ║ , najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji predložijo poročilo o enakovrednosti teh ukrepov z ukrepi iz odstavkov 1, 2 in 3. Države članice pošljejo Komisiji ta poročila vsaka tri leta. Poročila se lahko vključijo v akcijske načrte o energijski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

Ko Komisija meni, da poročilo države članice iz drugega pododstavka ne dokazuje enakovrednosti ukrepom iz prvega pododstavka, lahko v roku šestih mesecev po sprejetju poročila zahteva, naj država članica posreduje dodatne dokaze ali naj izvede specifične dodatne ukrepe. Če Komisija eno leto po tej zahtevi ni zadovoljna s predloženimi dokazi ali izvedenimi dodatnimi ukrepi, lahko umakne odstopanje.

Člen 15

Pregled klimatskih sistemov

1.  Države članice predpišejo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov klimatskih in prezračevalnih sistemov ter povratnih toplotnih črpalk z nazivno izhodno močjo nad 5 kW. Pregledi vključujejo oceno učinkovitosti klimatskih naprav in njihove dimenzioniranosti v primerjavi s hladilnimi zahtevami stavbe. Pri pregledu prezračevalnih sistemov se ocenijo tudi pretoki zraka.

Države članice lahko te preglede odpravijo, če je nameščen elektronski spremljevalni in nadzorni sistem, ki omogoča spremljanje učinkovitosti in varnosti sistemov na daljavo.

2.  Države članice lahko spremenijo pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč klimatskega sistema, prezračevalnega sistema ali povratnih toplotnih črpalk. Pri določanju pogostnosti države članice upoštevajo stroške pregleda ▌in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

3.  Države članice pri pripravi ukrepov iz odstavkov 1 in 2 zagotovijo, kolikor je to ekonomsko in tehnično mogoče, da se pregledi izvedejo hkrati s pregledi ogrevalnih sistemov in drugih tehničnih sistemov iz člena 14 te direktive in pregledi tesnjenja iz Uredbe (ES) št. 842/2006 z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih(16).

4.  Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo svetovanje uporabnikom glede zamenjave klimatskega sistema, kar lahko vključuje preglede zaradi ocene učinkovitosti in ustrezne velikosti klimatskega sistema. Splošni vpliv tega pristopa je enakovreden vplivu določb iz odstavkov 1 in 2.

Če se države članice izvajajo ukrepe iz prvega pododstavka, najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji predložijo poročilo o enakovrednosti teh ukrepov z ukrepi iz odstavkov 1 in 2. Države članice Komisiji predložijo ta poročila vsaka tri leta. Poročila se lahko vključijo v akcijske načrte energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

Ko Komisija meni, da poročilo države članice iz drugega pododstavka ne dokazuje enakovrednosti ukrepom iz prvega pododstavka, lahko v roku šestih mesecev po prejetju poročila zahteva, naj država članica posreduje dodatne dokaze ali naj izvede specifične dodatne ukrepe. Če Komisija eno leto po tej zahtevi ni zadovoljna s predloženimi dokazi ali izvedenimi dodatnimi ukrepi, lahko umakne odstopanje.

Člen 16

Poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov

1.  Ta člen se uporablja za poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov.

2.  Poročila o pregledu se izdaja v rednih časovnih presledkih za vsak pregledan sistem. Poročilo o pregledu vključuje naslednje:

Sporočila iz točke (b) so specifična za sistem in zagotovijo pregledne informacije glede stroškovne učinkovitosti. Ocena stroškovne učinkovitosti temelji na standardnih pogojih, kot so ocena prihrankov energije, osnovne cene energije in obrestne mere za naložbe.

3.  Inšpektor izroči poročilo o pregledu lastniku ali najemniku stavbe.

Člen 17

Neodvisni strokovnjaki

1.  Države članice zagotovijo, da pripravo energetskih izkaznic stavb, in preglede ogrevalnih in klimatskih sistemov na neodvisen način opravljajo usposobljeni in pooblaščeni strokovnjaki, ki poslujejo kot samozaposleni ali so zaposleni v javnih organih ali zasebnih podjetjih.

Strokovnjaki se pooblastijo ob upoštevanju njihove usposobljenosti in neodvisnosti.

2.  Države članice zagotovijo medsebojno priznavanje nacionalnih kvalifikacij in pooblastil.

3.  Komisija do leta 2011 določi smernice in tudi priporočila za minimalne standarde za redno usposabljanje strokovnjakov.

Navedeni ukrep za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

4.  Države članice dajo javnosti na voljo informacije o usposabljanju in akreditaciji. Države članice pripravijo in dajo na voljo tudi seznam usposobljenih in pooblaščenih strokovnjakov.

Člen 18

Neodvisni nadzorni sistem

1.  Države članice zagotovijo, da se v skladu s Prilogo II vzpostavi neodvisen nadzorni sistem za energetske izkaznice in poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov. Države članice vzpostavijo mehanizme za ločeno uveljavljanje za organizacije, ki so odgovorne za uveljavljanje energetskih izkaznic in poročil o pregledih ogrevalnih in klimatskih sistemov.

2.  Države članice lahko prenesejo odgovornosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov, pod pogojem, da zagotovijo, da se ti sistemi izvajajo v skladu s Prilogo II.

3.  Države članice zahtevajo, da se energetske izkaznice in poročila o pregledu iz odstavka 1 na zahtevo registrirajo ali dajo na voljo pristojnim organom ali telesom, katerim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi.

Člen 19

Pregled

Člen 20

Informacije

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za informiranje lastnikov in najemnikov stavb ali delov stavb o različnih metodah in praksah, ki povečujejo energetsko učinkovitost.

2.  Države članice zlasti zagotovijo informacije lastnikom in najemnikom stavb o energetskih izkaznicah in poročilih o pregledu, njihovem namenu in ciljih, stroškovno učinkovitih načinih za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb ter srednje- in dolgoročnih finančnih posledicah, če niso sprejeti ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe ter o finančnih instrumentih, ki so za to na voljo. Informacijske kampanje so namenjene spodbujanju lastnikov in najemnikov, naj izpolnijo vsaj minimalne zahteve iz členov 4 in 9.

Na zahtevo držav članic Komisija državam članicam pomaga pri pripravi zadevnih informacijskih kampanj za namene iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka, ki so lahko vključene v programe Skupnosti.

3.  Države članice zagotovijo, da so lokalni in regionalni organi vključeni v pripravo programov za zagotavljanje informacij in usposabljanje ter za ozaveščanje.

4.  Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi zagotovijo tudi, da se omogoči ustrezno usmerjanje in usposabljanje za osebe, ki so pristojne za izvajanje te direktive z načrtovanjem in izvrševanjem standardov za stavbe. To usmerjanje in usposabljanje okrepi pomen izboljšanja energetske učinkovitosti in omogoči izbiro najboljše kombinacije izboljšav pri energetski učinkovitosti, uporabo energije iz obnovljivih virov in uporabo daljinskega ogrevanja in hlajenja pri načrtovanju, oblikovanju, gradnji in obnovi industrijskih in stanovanjskih območij.

5.  Lastniki in najemniki poslovnih stavb si izmenjujejo informacije o dejanski porabi energije.

6.  Države članice Komisiji posredujejo informacije o:

Te informacije so zajete v akcijskih načrtih energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

7.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za usposabljanje več inštalaterjev in zagotavljanje višje ravni usposabljanja za vgrajevanje in vključevanje potrebne energetsko učinkovite tehnologije, ki uporablja obnovljive vire energije, tako da jim omogoči, da imajo osrednjo vlogo, ki jo imajo pri podpori izboljšanja energetske učinkovitosti stavb.

8.  Komisija do leta 2010 ustvari spletno stran, kjer so naslednje informacije:

Informacije iz prvega pododstavka so v obliki, ki je lahko dostopna in razumljiva za najemnike, lastnike in podjetja iz vseh držav članic ter vse lokalne, regionalne in nacionalne organe. Ta oblika omogoča tem posameznikom in organizacijam lahek dostop do podpore, ki jim je na voljo, da izboljšajo energetsko učinkovitost stavb in da primerjajo podporne ukrepe med državami članicami.

Člen 21

Prilagoditev Priloge I glede na tehnični napredek

Komisija prilagodi točke 3 in 4 Priloge I tehničnemu napredku.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

Člen 22

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 23

Sankcije

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o teh določbah najpozneje do 31. decembra 2010 ter jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje. Države članice pripravijo dokaze o učinkovitosti pravil o kaznih iz akcijskih načrtov o energetski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

Člen 24

Prenos

1.  Države članice najpozneje do 31. decembra 2010 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2 do 18, 20 in 23 ter prilogama I in II te direktive. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice te določbe glede členov 2, 3, 9, 11 do 13, 17, 18, 20 in 23 uporabljajo najpozneje od 31. decembra 2010.

Države članice te določbe glede členov 4 do 8, 14 do 16 in 18 uporabljajo za stavbe, ki jih uporabljajo javni organi, in sicer najpozneje od 31. decembra 2010, ter za druge stavbe najpozneje od 31. januarja 2012.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključiti morajo tudi izjavo, da se sklicevanja na Direktivo, ki se razveljavi s to direktivo, v obstoječih zakonih, predpisih in upravnih določbah štejejo za sklicevanja na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in obliko izjave.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 25

Razveljavitev

Direktiva 2002/91/ES, kakor je spremenjena z Uredbo, navedeno v delu A iz Priloge III, se razveljavi z učinkom od 1. februarja 2012 brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje Direktive, določene v delu B iz Priloge III.

Sklicevanja na razveljavljeno Direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Mnenje z dne 13. maja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (2) Mnenje z dne 21. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009. (4) UL L 1, 4.1.2003, str. 65. (5) Glej del A Priloge VI. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0038. (7) UL L 140, 5.6.2009, str. 136. (8) UL L 140, 5.6.2009, str. 16. (9) UL L 114, 27.4.2006, str. 64. (10) UL L 255, 30.9.2005, str. 22. (11) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (12) UL L ... (13) UL L ... (14) UL L 210, 31.7.2006, str 1. (15) UL L 210, 31.7.2006, str 25. (16) UL L 161, 14.6.2006, str. 1.