Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0247(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0220/2009

Predložena besedila :

A6-0220/2009

Razprave :

PV 22/04/2009 - 21
CRE 22/04/2009 - 21

Glasovanja :

PV 23/04/2009 - 8.11
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0285

Sprejeta besedila
PDF 443kWORD 157k
Četrtek, 23. april 2009 - Strasbourg
Evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet ***I
P6_TA(2009)0285A6-0220/2009
Resolucija
 Prečiščeno besedilo
 Priloga

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (KOM(2008)0852 – C6-0509/2008 – 2008/0247(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0852),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0509/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0220/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet
P6_TC1-COD(2008)0247

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Na podlagi lizbonske strategije za rast in zaposlovanje ter strategije Skupnosti za trajnostni razvoj je vzpostavitev notranjega železniškega trga, še posebno za prevoz blaga, bistveni element napredka pri uresničevanju trajnostne mobilnosti.

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture ║(4) je pomenila pomemben korak k uresničevanju notranjega železniškega trga.

(3)  Da bi bile lahko mednarodne in nacionalne železniške storitve v tovornem prometu, ki so od 1. januarja 2007 odprte za konkurenco, konkurenčne drugim vrstam prometa, bi morale imeti na voljo železniško infrastrukturo, ki je kakovostna, torej taka, ki omogoča opravljanje storitev prevoza blaga pod dobrimi pogoji, kar zadeva komercialno hitrost in vozni red, ter zanesljiva, torej da storitve, ki jih dejansko opravlja, ustrezajo pogodbenim obveznostim, sprejetim z železniškimi prevozniki.

(4)  Četudi je liberalizacija železniškega tovornega prometa omogočila, da so novi prevozniki vstopili v omrežje, tržni mehanizmi niso dovolj za organiziranje, urejanje in varovanje železniškega tovornega prometa. Za optimizacijo in zagotavljanje njegove zanesljivosti je potrebna zlasti krepitev postopkov sodelovanja in dodeljevanja vlakovnih poti med upravljavci infrastrukture.

(5)  Svet║, ki je zasedal dne 7.║ aprila 2008, je sklenil, da je treba spodbujati učinkovito uporabo infrastrukture in po potrebi izboljšati zmogljivosti železniške infrastrukture z ukrepi, sprejetimi na evropski in nacionalni ravni, še posebno z zakonodajnimi akti.

(6)  V tem smislu bi vzpostavitev železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet, po katerem bi lahko tovorni vlaki vozili pod dobrimi pogoji in bi z lahkoto prehajali z enega nacionalnega omrežja na drugo, omogočila izboljšanje pogojev za uporabo infrastrukture.

(7)  Že začete pobude na področju železniške infrastrukture kažejo, da je vzpostavljanje mednarodnih koridorjev, ki ustrezajo posebnim potrebam enega ali več jasno opredeljenih segmentov trga tovornega prometa, najprimernejši način za vzpostavitev evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet.

(8)  Vzpostavljanje evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet bi moralo potekati skladno z vseevropskim prometnim omrežjem (TEN-T) in s koridorji evropskega sistema železniške signalizacije (ERTMS). V ta namen je nujen usklajen razvoj ▌omrežij, še posebno pa povezanost mednarodnih koridorjev za železniški tovorni promet z obstoječim omrežjem TEN-T in s koridorji ERTMS. Poleg tega je treba na ravni Skupnosti določiti usklajene predpise za tovornekoridorje. Vzpostavitev koridorjev bi bilo treba po potrebi finančno podpreti na podlagi programa TEN-T, raziskovalnih programov in programa Marco Polo ter drugih politik in skladov Skupnosti, kot je Kohezijski sklad.

(9)  Vzpostavitev tovornega koridorja mora upoštevati poseben pomen načrtovane razširitve omrežja TEN-T na države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki, da bi zagotovili boljšo povezanost z železniško infrastrukturo tretjih evropskih držav.

(10)  Pri tovornem koridorju je treba zagotoviti dobro usklajevanje med državami članicami in zadevnimi upravljavci infrastrukture, v večji meri in bolj ustrezno omogočiti lažjo rabo železniškega tovornega prometa, vzpostaviti učinkovite in zadostne povezave z drugimi vrstami prometa, da bi razvili učinkovito in povezano omrežje tovornega prometa, in vzpostaviti ugodne razmere za razvoj konkurence med ponudniki storitev v železniškem tovornem prometu.

(11)  Vzpostavitev tovornega koridorja bi morala temeljiti na predlogih držav članic, oblikovanih v posvetovanju z upravljavci infrastrukture. V naslednji fazi bi morala biti odobrena na Evropski ravni ▌na podlagi preglednih in jasno opredeljenih postopkov. Merila za vzpostavitev tovornih koridorjev bi morala biti opredeljena tako, da bi bila prilagojena posebnim potrebam držav članic in upravljavcev infrastrukture, tako da bi ti imeli zadostne možnosti za sprejemanje odločitev in upravljanje. ▌

(12)  Za spodbujanje usklajevanja med državami članicami ,upravljavci infrastrukture in železniškimi podjetji mora vsak tovorni koridor podpirati organ za upravljanje, sestavljen iz različnih upravljavcev infrastrukture, ki jih zadeva ta tovorni koridor.

(13)  Za izpolnjevanje potreb trga morajo biti načini vzpostavljanja tovornega koridorja predstavljeni v izvedbenem načrtu, ki bi moral vključevati opredelitev in časovni načrt izvedbe ukrepov, koristnih za izboljšanje uspešnosti železniškega tovornega prometa. Poleg tega se je treba z vsemi železniškimi podjetji, ki so uporabniki, redno posvetovati v skladu z ustreznimi postopki, ki jih določi organ za upravljanje, da se zagotovi, da načrtovane ali opravljene dejavnosti za vzpostavitev tovornega koridorja izpolnjujejo potrebe ali pričakovanja trga.

(14)  Za zagotovitev skladnosti in kontinuitete infrastrukturnih zmogljivosti, ki so na voljo na tovornem koridorju, je treba med zadevnimi državami članicami, upravljavci infrastrukture in železniškimi podjetji, po potrebi pa tudi med državami članicami in tretjimi evropskimi državami, usklajevati naložbe v tovorni koridor in jih načrtovati v skladu z logiko, ki ustreza potrebam tovornega koridorja. Program njihovega uresničevanja je treba objaviti, da se zagotovi obveščanje železniških podjetij, ki bi lahko uporabljala koridor. Vključiti bi morali intervencijske projekte za razvoj interoperabilnih sistemov in povečanje zmogljivosti vlakov.

(15)  Iz istih razlogov bi bilo treba tudi težka vzdrževalna dela, ki imajo zelo pogosto velik učinek na zmogljivosti železniške infrastrukture, usklajevati na ravni tovornega koridorja in bi morala biti ažurno objavljena.

(16)  Za spodbujanje razvoja železniškega tovornega prometa v Skupnosti je potrebna tudi vzpostavitev infrastrukture in sistemov, namenjenih razvoju storitev intermodalnega tovornega prometa.

(17)  Zadevne države članice in nacionalni varnostni organi, ki imajo pristojnost na tovornem koridorju, lahko sklenejo sporazume o vzajemnem priznavanju vozil na eni strani in usposobljenosti strojevodij na drugi strani. Varnostni organi držav članic, ki jih zadeva tovorni koridor, bi morali med seboj sodelovati, da zagotovijo izvajanje teh sporazumov.

(18)  Da bi se za mednarodne železniške tovorne storitve olajšale prošnje za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, je primerno za vsak tovorni koridor vzpostaviti sistem "vse na enem mestu". Zato se je treba opreti na sedanje pobude, posebno tiste, ki jih izvaja RailNetEurope, to je organ, ki je orodje za usklajevanje upravljavcev infrastrukture in ponuja nekatere storitve prevoznikom v mednarodnem tovornem prometu.

(19)  Glede na različne časovne razporede načrtovanja voznega reda različnih vrst prometa je zaželeno, da so prošnje za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti za tovorni promet skladne s prošnjami, ki se nanašajo na potniški promet, posebno glede na njihove posamezne družbenogospodarske vrednosti. Uporabnine za infrastrukturo se morajo razlikovati glede na kakovost in zanesljivost dodeljene vlakovne poti.

(20)  Vlaki, ki opravljajo prevoz blaga, za katero sta zelo pomembna trajanje prevoza in točnost, kot ju opredeli organ za upravljanje, morajo biti v primeru motenj prometa upravičeni do zadostne prednosti.

(21)  Za zagotavljanje razvoja konkurence med ponudniki storitev v železniškem tovornem prometu na tovornem koridorju mora biti tudi prevoznikom, ki niso železniška podjetja in njihova združenja, omogočeno, da zaprosijo za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti.

(22)  Da bi optimizirali upravljanje tovornega koridorja ter zagotovili boljši pretok in uspešnost mednarodnih železniških tovornih storitev, si je treba prizadevati za dobro usklajenost med organi za nadzor železniškega prometa glede na različna omrežja v okviru tovornega koridorja. Za zagotavljanje boljše uporabe železniške infrastrukture je treba uskladiti upravljanje infrastrukture in strateških terminalov po celotnem tovornem koridorju.

(23)  Za lažji dostop do informacij v zvezi z uporabo vse glavne infrastrukture tovornega koridorja in za zagotavljanje nediskriminacijskega dostopa do nje je zaželeno, da se vsem ponudnikom mednarodnih storitev v železniškem tovornem prometu da na voljo referenčni dokument z vsemi temi informacijami.

(24)  Za objektivno ocenjevanje prednosti ukrepov za vzpostavitev tovornega koridorja in zagotavljanje učinkovitega spremljanja teh ukrepov je treba uvesti in redno objavljati kazalnike uspešnosti storitev po celotnem tovornem koridorju. Kazalnike uspešnosti je treba oblikovati po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, ki zagotavljajo in uporabljajo storitve železniškega tovornega prometa.

(25)  Ker cilja te uredbe, torej vzpostavitve evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet, sestavljenega iz tovornih koridorjev, države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti in ga je torej mogoče bolje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom proporcionalnosti, kot je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(26)  Pri usklajevanju naložb ter upravljanju zmogljivosti in prometa je treba vpeljati uravnotežene predpise, temelječe na sodelovanju med upravljavci infrastrukture, ki morajo ponujati kakovostne storitve prevoznikom v tovornem prometu na mednarodnem železniškem koridorju.

(27)  V skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil je treba sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe(5).

(28)  Komisiji bi bilo zlasti treba podeliti pooblastila za sprejemanje potrebnih pogojev in meril za izvajanje te uredbe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe in njenemu dopolnjevanju z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(29)  Namen te uredbe je izboljšati učinkovitost železniškega tovornega prometa glede na druge vrste prometa, vendar bi bilo treba temu cilju slediti tudi s političnimi ukrepi in finančno udeležbo držav članic in Evropske unije. Usklajevanje med državami članicami je treba zagotoviti na najvišji možni ravni, da bi zagotovili najbolj učinkovito delovanje tovornih koridorjev. Finančne obveznosti v zvezi z infrastrukturo in tehnično opremo, kot je ERTMS, bi morale biti v skladu s ciljem te uredbe namenjene povečanju zmogljivosti in učinkovitosti tovornega železniškega prometa.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNO

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1.  Ta uredba določa predpise za vzpostavitev in organizacijo evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet v mednarodnih železniških koridorjih za konkurenčen tovorni promet (║ "tovorni koridorji"). Določa pravila za izbor in organizacijo tovornih koridorjev ter ▌načela sodelovanja v zvezi z načrtovanjem naložb ter upravljanjem zmogljivosti in prometa.

2.  Ta uredba se uporablja za upravljanje in uporabo železniške infrastrukture za nacionalne in mednarodne železniške storitve, razen za:

   (a) neodvisna lokalna in regionalna omrežja, ki za potniški promet uporabljajo železniško infrastrukturo, razen, kjer se takšne storitve opravljajo na delu tovornega koridorja;
   (b) omrežja, ki so namenjena samo obratovanju mestnega in primestnega potniškega prometa;
   (c) regionalna omrežja, ki jih za regionalni promet blaga uporablja izključno en sam železniški prevoznik, ki ga Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti(6) ne zajema, dokler drugi prevoznik ne zaprosi za infrastrukturne zmogljivosti na tem omrežju;
   (d) zasebno železniško infrastrukturo, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.  V tej uredbi veljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2001/14/ES.

2.  Poleg opredelitev iz odstavka 1 se uporabljajo tudi naslednje opredelitve:

   (a) "tovorni koridor" pomeni vse železniške proge na ozemlju držav članic in po potrebi tretjih evropskih držav, ki povezujejo dva ali več strateških terminalov ▌in vsebujejo glavno os, alternativne poti in proge, ki jih povezujejo, pa tudi železniško infrastrukturo in njeno opremo na tovornih terminalih, ranžirnih postajah in napravah za sestavo vlakov ter priključkih nanje, vključno z vsemi povezanimi železniškimi storitvami iz Priloge II Direktive 2001/14/ES;
   (b) "izvedbeni načrt" pomeni dokument, ki predstavlja strategijo║ in sredstva, ki jih zadevne strani nameravajo izvesti, da bi v nekem časovnem obdobju razvile dejavnosti, potrebne in zadostne za vzpostavitev tovornega koridorja;
   (c) "težka vzdrževalna dela" pomenijo vsak poseg v železniško infrastrukturo in njeno opremo ali popravilo železniške infrastrukture in njene opreme, potrebne za promet vlakov po tovornem koridorju, ki je načrtovan vsaj leto dni vnaprej in ki v skladu s členom 28 Direktive 2001/14/ES zajemajo rezervacije infrastrukturnih zmogljivosti;
   (d) "terminal" pomeni objekt vzdolž tovornega koridorja, ki je posebej urejen za natovarjanje in/ali iztovarjanje blaga s tovornih vlakov ter povezovanje storitev v železniškem tovornem prometu s storitvami cestnega, pomorskega, rečnega in letalskega prometa ali za sestavljanje ali spreminjanje kompozicije tovornih vlakov;
   (e) "strateški terminal" pomeni terminal v tovornem koridorju, ki je odprt za vse prevoznike in že ima na tovornem koridorju pomembno vlogo v železniškem tovornem prometu ali se takšna vloga zanj načrtuje;
   (f) "sistem ,vse na enem mestu"" pomeni skupen organ, ki ga ustanovi vsak upravljavec infrastrukture tovornega koridorja in daje prevoznikom možnost, da ▌zaprosijo za vlakovno pot, ki prečka vsaj eno mejo.

POGLAVJE II

ZASNOVA IN UPRAVLJANJE EVROPSKEGA ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA ZA KONKURENČEN TOVORNI PROMET

Člen 3

Izbira tovornih koridorjev

1.  Namen tovornega koridorja je povezovati vsaj dve državi članici in omogočiti uporabo mednarodnih in nacionalnih storitev v železniškem tovornem prometu ▌. Ima naslednje značilnosti:

   (a) je del TEN-T ali je vsaj skladen s TEN-T ali, kjer je to primerno, s koridorji ERTMS. Nekateri odseki, ki niso vključeni v TEN-T, vendar je zanje značilen gost tovorni promet ali za takšen promet obstajajo možnosti, so po potrebi tudi lahko del koridorja;
   (b) omogoča bistven razvoj železniškega tovornega prometa in upošteva pomembne trgovinske tokove in blagovni promet;
   (c) utemeljen je na osnovi socialno-ekonomske analize. Analiza vsebuje vpliv na tiste dele prevoznega sistema, kjer dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti tovornega koridorja znatno vpliva na tovorni in potniški promet. Vključuje tudi analizo bistvenih vplivov v zvezi z zunanjimi stroški;
   (d) omogoča boljšo povezanost mejnih držav članic in tretjih evropskih držav;
   (e) podpira ga izvedbeni načrt.

2.  O vzpostavitvi ali spremembi tovornega koridorja odločajo zadevne države članice, po tem, ko Komisijo obvestijo o svojih namerah, to obvestilo pa spremlja predlog, ki ga pripravijo skupaj z zadevnimi upravljavci infrastrukture in ob upoštevanju pobud in mnenj železniških podjetij, ki uporabljajo koridor ali so za to zainteresirana, ter meril iz Priloge. Zainteresirana železniška podjetja lahko sodelujejo pri postopku, kadar koli jih precejšnje naložbe zadevajo.

3.  Tovorni koridorji se vzpostavijo na naslednje načine:

   (a) najpozneje ...(7) mora ozemlje vsake države članice, ki ima vsaj dve neposredni železniški povezavi z drugimi državami članicami, sprejeti vsaj en predlog za tovorni koridor;
   (b) najpozneje ...(8)* mora ozemlje vsake države članice sprejeti vsaj ▌en tovorni koridor.

4.  Komisija upošteva predloge za vzpostavitev tovornih koridorjev iz odstavka 2 in preuči njihovo skladnost z merili za ocenjevanje iz Priloge. Komisija lahko, glede na to, kaj se ji zdi primerno, izrazi pridržke ali predlaga spremembe.

5.  Tovorni koridor lahko vsebuje elemente železniških omrežij iz tretjih evropskih držav. Če je potrebno, morajo biti ti elementi združljivi s politiko TEN-T.

6.  Če se dve ali več držav članic sreča s težavami pri vzpostavljanju ali spreminjanju tovornega koridorja, ki zadeva železniško infrastrukturo na njihovem ozemlju, se Komisija na zahtevo ene od zadevnih držav članic o tem posvetuje z odborom iz člena 18. Mnenje odbora se posreduje zadevnim državam članicam. Zadevne države članice to mnenje upoštevajo pri iskanju rešitve.

7.  Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe s prilagajanjem Priloge, se sprejemajo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).

Člen 4

Upravljanje tovornih koridorjev

1.  Države članice, ki jih zadeva tovorni koridor, sodelujejo, da zagotovijo razvoj tovornega koridorja v skladu z njegovim izvedbenim načrtom. Opredelijo splošne cilje tovornega koridorja in zagotovijo, da izvedbeni načrt omogoča te cilje.

2.  Zadevni upravljavci infrastrukture║ za vsak tovorni koridor ustanovijo organ za upravljanje, ki je odgovoren za opredelitev, usmerjanje izvajanja in posodabljanje izvedbenega načrta za tovorni koridor. Zainteresirana železniška podjetja ali skupine železniških podjetij, ki redno uporabljajo koridor, sodelujejo v tem organu v posvetovalni vlogi. Organ za upravljanje zadevnim državam članicam redno poroča o svojem delu, po potrebi pa tudi Komisiji in evropskim koordinatorjem za prednostne projekte TEN-T, ki so vključeni v tovorni koridor, iz člena 17a Odločbe št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja(9).

3.  Zadevne države članice lahko ustanovijo izvršni odbor, odgovoren za odobritev izvedbenega načrta za koridor, ki ga je pripravil organ za upravljanje, in nadzorovanje njegovega izvrševanja. V takšnem primeru pristojni organi držav članic podelijo mandat posameznim članom izvršnega odbora.

4.  Organ za upravljanje je neodvisen pravni subjekt. Sestavljen je lahko kot evropsko gospodarsko interesno združenje v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2137/85(10) in ima status takega združenja.

5.  Člani organa za upravljanje določijo direktorja, čigar mandat traja vsaj tri leta.

6.  Ustanovi se delovna skupina, ki jo sestavljajo upravljavci in lastniki strateških terminalov tovornega koridorja, vključno z morskimi pristanišči in pristanišči na celinskih vodnih poteh, ki so določeni v členu 9. Skupina lahko o vsakem predlogu organa za upravljanje poda mnenje, ki neposredno vpliva na naložbe in upravljanje strateških terminalov. Organ za upravljanje ne sme sprejemati odločitev, ki bi bile v nasprotju s tem mnenjem.

Člen 5

Ukrepi za izvedbo tovornega koridorja

1.  Izvedbeni načrt, ki ga odobri in redno prilagaja organ za upravljanje, zajema vsaj:

   (a) opis značilnosti tovornega koridorja, vključno z morebitnimi ozkimi grli, in program izvajanja ukrepov, potrebnih za spodbujanje njegove vzpostavitve;
   (b) bistvene dele tržne raziskave iz odstavka 2;
   (c) cilje organa za upravljanje in njegov program za izboljšanje uspešnosti tovornega koridorja ▌ v skladu z določbami člena 16.

2.  Izvede se in redno posodablja tržna raziskava o ugotovljenem in pričakovanem razvoju prometa na tovornem koridorju in o nanj vezanih delih prevoznega sistema, da se razvije ali po potrebi prilagodi njegov izvedbeni načrt. V njej se proučuje razvoj različnih vrst ▌prometa, vsebuje pa tudi glavne elemente socialno-ekonomske analize iz člena 3(1)(c)ter možne scenarije glede stroškov in koristi ter dolgoročnega finančnega vpliva.

3.  Pripravi se program vzpostavljanja in izboljšanja uspešnosti tovornega koridorja. Ta program vključuje predvsem skupne cilje, tehnične izbire in časovni razpored potrebnih ukrepov na železniški infrastrukturi in njeni opremi, da se izvedejo vsi ukrepi iz členov od 7 do 16. Ti ukrepi se izogibajo morebitnim omejitvam, ki vplivajo na železniške zmogljivosti, ali te omejitve čim bolj zmanjšajo.

Člen 6

Posvetovanje s prevozniki

1.  Za primerno sodelovanje prevoznikov, ki utegnejo uporabljati tovorni koridor,║ organ za upravljanje ustanovi mehanizme za posvetovanje.

2.  Organ za upravljanje se pred odobritvijo izvedbenega načrta in pri njegovem posodabljanju posvetuje s prosilci, vključno z železniškimi prevozniki tovora in potnikov, špediterji, odpravniki tovora in njihovimi zastopniškimi organi, za uporabo tovornega koridorja. V primeru nesoglasja med organom za upravljanje in prosilci ▌lahko slednji zadevo predajo pristojnim nadzornim organom iz člena 17.

POGLAVJE III

NALOŽBE V TOVORNI KORIDOR

Člen 7

Načrtovanje naložb

1.  Organ za upravljanje pripravi in odobri:

   (a) skupni načrt dolgoročnih naložb v infrastrukturo na tovornem koridorju, torej za obdobje vsaj 10 let;
   (b) po potrebi skupni načrt srednjeročnih naložb (za vsaj 2 leti) v tovorni koridor.

Naložbeni načrti sestavljajo seznam projektov, predvidenih za razširitev, obnovo ali preoblikovanje železniške infrastrukture in njene opreme na koridorju, ter s tem povezane finančne potrebe in vire financiranja.

2.  Naložbeni načrti iz odstavka 1 vsebujejo strategijo izvajanja interoperabilnih sistemov na tovornem koridorju, ki izpolnjuje bistvene zahteve in tehnične specifikacije za interoperabilnost, ki se uporabljajo za železniška omrežja, opredeljena v skladu z Direktivo 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev)(11). Ta strategija se opira na analizo stroškov in koristi razvitja teh sistemov. Biti mora v skladu z nacionalnimi in evropskimi načrti razvitja interoperabilnih sistemov, še posebno z načrtom uvajanja ║ ERTMS║, kot tudi s čezmejnimi povezavami in interoperabilni sistemi s tretjimi evropskimi državami, kjer je to primerno.

3.  Po potrebi se naložbeni načrti nanašajo na prispevek Skupnosti, predviden v okviru programa TEN-T ali katere koli druge politike, sklada ali programa, in upravičujejo skladnost strategije teh načrtov z njimi.

4.  Naložbeni načrti iz odstavka 1 vsebujejo ▌strategijo povečanja zmogljivosti tovornih vlakov, ki lahko vozijo na tovornem koridorju, in sicer strategijo za odpravljanje ugotovljenih ozkih grl, nadgradnjo obstoječe in gradnjo nove infrastrukture. Strategija ▌lahko vključuje ukrepe za povečanje dolžine, tirne širine, nakladalnega profila, upravljanja hitrosti, skupne teže ali osne obremenitve, dovoljene za vlake, ki vozijo na tovornem koridorju.

5.  Naložbeni načrti iz odstavka 1 se objavijo v poročilu iz člena 15 in se redno posodabljajo. So del izvedbenega načrta za tovorni koridor.

Člen 8

Usklajevanje del

Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja na primeren način ter v skladu z ustreznim časovnim rokom in svojimi pogodbenimi obveznostmi iz člena 6 Direktive 2001/14/ES uskladijo svoje načrte za izvedbo vseh del na infrastrukturi in njeni opremi, ki bi omejevala razpoložljive zmogljivosti omrežja.

Člen 9

Strateški terminali

1.  V soglasju z delovno skupino iz člena 4(6) organ za upravljanje sprejme celostno strategijo razvoja strateških terminalov, da lahko ti izpolnjujejo potrebe železniškega tovornega prometa na tovornem koridorju, še posebej kot intermodalna vozlišča vzdolž tovornih koridorjev. To vključuje sodelovanje z regionalnimi, lokalnimi in nacionalnimi oblastmi, pridobitev zemljišč za razvoj železniških tovornih terminalov in podpora dostopu do sredstev za spodbujanje takšnega razvoja. Organ za upravljanje zagotovi, da je na strateških lokacijah zgrajenih dovolj terminalov, temelječ na predvidenem obsegu prometa..

2.  Organ za upravljanje sprejme primerne ukrepe za uresničevanje te strategije in jo redno pregleduje.

POGLAVJE IV

UPRAVLJANJE TOVORNEGA KORIDORJA

Člen 10

Sistem "vse na enem mestu" za prošnje za mednarodne vlakovne poti

1.  Organ za upravljanje vzpostavi sistem "vse na enem mestu", da odgovarja na prošnje za vlakovne poti za tovorne vlake, ki po tovornem koridorju prečkajo vsaj eno mejo ali uporabljajo več omrežij.

2.  Posamezni upravniki infrastrukture tovornega koridorja so lahko določeni za sprejemanje prošenj za vlakovne poti po sistemu "vse na enem mestu".

3.  Zadevni nadzorni organi iz člena 17 ║ skrbijo za to, da dejavnosti sistema "vse na enem mestu" potekajo v preglednimi in nediskriminacijskimi pogoji.

Člen 11

Razredi vrst vlakovnih poti vzdolž tovornih koridorjev

1.  Organ za upravljanje opredeli in redno posodablja razrede vrst poti tovornih vlakov, ki veljajo na celotnem tovornem koridorju. Vsaj eden teh razredov (║ "hitri tovor") vključuje, med temi vrstami poti, vlakovno pot s kratkim trajanjem prevoza in zagotovljeno točnostjo.

2.  Merila za opredelitev razredov vrst tovornega prometa sprejme organ za upravljanje po posvetovanju s prevozniki, ki bodo verjetno uporabljali tovorni koridor.

Člen 12

Vlakovne poti, dodeljene tovornim vlakom

1.  Poleg primerov iz člena 20(2) Direktive 2001/14/ES zadevni upravljavci infrastrukture na podlagi ocen o tržnih potrebah po rezervnih zmogljivostih vzdržujejo rezervo ▌zmogljivosti. Upravljavci infrastrukture objavijo delovni vozni red vlakovnih poti, ki so potrebne za izpolnitev zahtev mednarodnega prevoza hitrega tovora za prihodnje finančno leto, in sicer pred vsakoletno določitvijo voznega reda iz člena 18 Direktive 2001/14/ES ter na podlagi ugotovljenega tovornega prometa in tržne raziskave iz člena 5(2) te uredbe.

2.  Upravljavci infrastrukture, po predhodni oceni o tem, kakšne so ustrezne potrebe po oblikovanju rezervnih zmogljivosti za ad hoc prošnje za dodelitev zmogljivosti,v okviru končnega načrtovanega operativnega voznega reda vzdržujejo tovrstne rezervne zmogljivosti, pri čemer zagotavljajo zadostno raven kakovosti dodeljenih vlakovnih poti za trajanja poti in vozne rede, prilagojene mednarodnemu hitremu tovornemu prometu, da se lahko hitro in primerno odzovejo na ad hoc prošnje za dodelitev zmogljivosti iz člena 23 Direktive 2001/14/ES. ▌

3.  Razen v primeru višje sile se vlakovna pot, dodeljena za hitri tovorni promet v skladu s tem členom, ne sme preklicati manj kot en mesec pred operativnim voznim redom, če se zadevni prevoznik ne strinja s takim preklicem. Prevoznik lahko zadevo preda nadzornemu organu. Kot določa člen 27 Direktive 2001/14/ES, lahko pri določanju prioritet v postopku dodeljevanja upravljavci infrastrukture v programu omrežja določijo pogoje, s katerimi bodo upoštevali dosedanjo rabo vlakovnih poti za hitri tovor.

4.  Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja in delovna skupina iz člena 4(6) vzpostavijo postopke za zagotovitev optimalnega usklajevanja dodeljevanja zmogljivosti v skladu s tem členom, ob upoštevanju dostopa do strateških terminalov iz člena 9.

5.  Upravljavci infrastrukture v svoje pogoje za uporabo vključijo uporabnine za poti, ki so dodeljene, vendar se na koncu uporabijo. Raven te uporabnine je primerna, odvračalna in učinkovita.

Člen 13

Pooblaščeni prevozniki

Z odstopanjem od člena 16(1) Direktive 2001/14/ES lahko prosilci, ki niso železniška podjetja in mednarodna združenja, ki jih sestavljajo, zaprosijo za vlakovne poti za prevoz blaga, če te zadevajo enega ▌odsekov tovornega koridorja.

Člen 14

Upravljanje prometa

1.  Po predlogu organa za upravljanje tovornega koridorja ter v skladu z načeli in načrti iz odstavka 2 upravljavci infrastrukture tovornega koridorja pripravijo in v poročilu o omrežju iz člena 3 in Priloge I k Direktivi 2001/14/ES objavijo prednostna pravila glede različnih vrst vlakovnih poti, zlasti na vlakovnih poteh, ki so dodeljene vlakom z zamudo, če na katerem koli delu tovornega koridorja pride do prometnih motenj.

2.  Prednostna pravila iz odstavka 1 tega člena morajo določati vsaj to, razen v prometnih konicah, za katere se ta odstavek ne uporablja,da se vlakovna pot za vlak s hitrim tovorom, ki upošteva začetne določbe svoje poti, kolikor je to le mogoče spoštuje, oziroma da se kar se da zmanjšajo splošne zamude ob osredotočanju na zamude vlakov s hitrim tovorom. Organ za upravljanje skupaj s prosilci pripravi in objavi:

   (a) načela za regulacijo vlakov, ki vlakom s hitrim tovorom zagotavljajo najboljšo možno obravnavo kar zadeva dodelitev zmanjšane zmogljivosti;
   (b) načrte za izredne razmere v primeru motenj v koridorju, ki temeljijo na teh načelih.

Vsaka država članica prek upravljavca infrastrukture določi prometne konice v poročilu o omrežju. Prometne konice veljajo le za delovne dni in so omejene na največ 3 ure dopoldan in največ tri ure popoldan. Pri določanju prometnih konic se upoštevata regionalni in medkrajevni potniški promet.

3.  Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja sprejmejo postopke za uskladitev upravljanja prometa po celotnem tovornem koridorju.

4.  Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja in delovna skupina iz člena 4(6) sprejmejo postopke za zagotovitev optimalnega usklajevanja med uporabo železniške infrastrukture in strateških terminalov iz člena 9.

Člen 15

Obveščanje o pogojih uporabe tovornega koridorja

Organ za upravljanje pripravi in objavi poročilo, ki vsebuje:

   (a) vse podatke iz poročil o nacionalnih omrežjih, ki zadevajo tovorni koridor, sestavljenih v skladu s postopkom iz člena 3 Direktive 2001/14/ES;
   (b) seznam in značilnosti strateških terminalov ter vse podatke v zvezi s pogoji in načini dostopa do strateških terminalov.

Člen 16

Kakovost storitve na tovornem koridorju

1.  Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja zagotavljajo usklajenost med sistemi za izboljšanje uspešnosti, veljavnih na tovornem koridorju iz člena 11 Direktive 2001/14/ES. To usklajenost nadzirajo nadzorni organi, ki pri tem nadzoru sodelujejo v skladu s členom 17(1) te uredbe.

2.  Za merjenje kakovosti storitve in zmogljivosti mednarodnih in nacionalnih storitev železniškega tovornega prometa na tovornem koridorju se organ za upravljanje posvetuje s prosilci, ki utegnejo uporabiti koridorje, in uporabniki storitev železniškega tovornega prometa o kazalnikih uspešnosti tovornega koridorja. Po tem posvetovanju jih organ za upravljanje opredeli in ▌objavi vsaj enkrat na leto.

Člen 17

Nadzorni organi

1.  Nadzorni organi iz člena 30 Direktive 2001/14/ES, ki so pristojni za tovorni koridor, sodelujejo pri nadzorovanju mednarodnih dejavnosti upravljavcev infrastrukture in prevoznikov na tovornem koridorju. Posvetujejo se in si izmenjujejo informacije. Po potrebi od upravljavcev infrastrukture države članice, za katero so pristojni, zahtevajo potrebne podatke. Upravljavci infrastrukture in ostale tretje strani, ki sodelujejo pri mednarodnem dodeljevanju zmogljivosti, so obvezani zadevnim nadzornim organom nemudoma predati vse potrebne podatke o mednarodnih vlakovnih poteh in zmogljivostih, za katere so odgovorni.

2.  V primeru pritožbe prevoznika v zvezi z mednarodnimi storitvami železniškega prometa ali na podlagi preiskave po uradni dolžnosti se zadevni nadzorni organ posvetuje z nadzornim organom vsake druge države članice, na ozemlju katere poteka zadevni tovorni koridor, in ga pred sprejetjem odločitve zaprosi za potrebne podatke. Drugi nadzorni organi priskrbijo vse podatke, ki jih imajo pravico zahtevati v skladu z nacionalno zakonodajo. Po potrebi nadzorni organ, ki je prejel pritožbo ali začel preiskavo po uradni dolžnosti, preda spis pristojnemu nadzornemu organu, da sprejme ukrepe v zvezi z zadevnimi stranmiv skladu s postopkom iz člena 30(5) in (6) Direktive 2001/14/ES.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.

3.  V primeru sklicevanja na ta odstavek se ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa uporabljata člen 5a(1)–(4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES.

Člen 19

Odstopanje

Država članica ima po potrebi pravico do odstopanja od določb te uredbe. V ta namen Komisiji posreduje utemeljeno zahtevo za odstopanje. Komisija v skladu s postopkom posvetovanja iz člena 18(2) ter ob upoštevanju geografskega položaja in razvoja storitev železniškega tovornega prometa v državi članici, ki je vložila zahtevo za odstopanje, sprejme sklep o tej zahtevi.

Člen 20

Spremljanje izvajanja

Zadevne države članice od začetka vzpostavitve tovornega koridorja Komisiji vsaki 2 leti predložijo poročilo, v katerem so predstavljeni rezultati njihovega sodelovanja, določenega v členu 4(1). Komisija prouči to poročilo in o njej obvesti odbor iz člena 18.

Člen 21

Poročilo

Komisija redno pregleduje uporabo te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, in sicer prvič ...(12) in nato vsaka tri leta.

Člen 22

Revizija

Če v primeru revizije smernic za TEN-T Komisija v skladu s pogoji iz člena 18(3) Odločbe št. 1692/96/ES ugotovi, da je primerno to uredbo prilagoditi tem smernicam, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog spremembe te uredbe. Podobno utegne biti zaradi nekaterih odločitev, sprejetih v skladu s to uredbo, potrebna revizija smernic za TEN-T.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C , , str. .
(2) UL C , , str. .
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009.
(4) UL L 75, 15.3.2001, str. 29.
(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(6) UL L 237, 24.8.1991, str. 25.
(7)* UL: eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.
(8)** UL: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
(9) UL L 228, 9.9.1996, str. 1.
(10) UL L 199, 31.7.1985, str. 1.
(11) UL L 191, 18.7.2008, str. 1.
(12)* UL: pet let po začetku veljavnosti te uredbe.


PRILOGA

Merila za ocenjevanje predlogov za vzpostavitev tovornega koridorja

Izbira tovornih koridorjev iz člena 3 in posodabljanje železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet potekata po naslednjih merilih:

   (a) obstoj pisma o nameri zadevnih držav članic, ki potrjuje njihovo namero o vzpostavi tovornega koridorja;
   (b) če pot tovornega koridorja sovpada z odsekom (ali delom odseka) enega ali več prednostnih projektov TEN-T,(1) je ta vključena v tovorni koridor, razen če je namenjena storitvam potniškega prometa;
   (c) tovorni koridor, katerega vzpostavitev se predlaga, prečka ozemlje vsaj treh držav članic ali vsaj dveh držav članic, če je razdalja med železniškima križiščema, ki ju povezuje predlagani tovorni koridor, večja kot 500 km;
   (d) ekonomska izvedljivost in družbenogospodarske koristi tovornega koridorja;
   (e) usklajenost vseh tovornih koridorjev, ki jih predlagajo države članice, da se vzpostavi evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet;
   (f) usklajenost z obstoječimi evropskimi železniškimi omrežji, kot so koridorji ERTMS in koridorji, ki jih opredeljuje RailNetEurope;
   (g) prisotnost dobre medsebojne povezanosti z drugimi vrstami prometa, posebno zaradi ustreznega omrežja strateških terminalov, vključno s povezanostjo v morskih pristaniščih in pristaniščih v notranjosti držav;
   (h) pristop, predlagan za izvajanje določb členov od 4 do 16.

(1) Iz Priloge III k Odločbi št. 1692/96/ES.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov