Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Direktive Sveta o določitvi področja uporabe člena 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (kodificirana različica) (KOM(2008)0575 – C6-0347/2008 – 2008/0181(CNS))

P6_TA(2009)0101 A6-0060/2009

(Postopek posvetovanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0575),

–   ob upoštevanju členov 93 in 94 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0347/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0060/2009),

A.   ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o pobudi Francoske republike z namenom sprejetja Sklepa Sveta o uskladitvi osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola (14479/2008 – C6-0038/2009 – 2009/0804(CNS))

P6_TA(2009)0102 A6-0078/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Francoske republike (14479/2008),

–   ob upoštevanju Akta Sveta z dne 3. decembra 1998 o sprejetju kadrovskih predpisov za zaposlene v Europolu(1) in zlasti člena 44 Akta,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0038/2009),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0078/2009),

1.   odobri pobudo Francoske republike;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Francoske republike;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Francoske republike.

(1) UL C 26, 30.1.1999, str. 23.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2009)0023 – C6-0040/2009 – 2009/2007(ACI))

P6_TA(2009)0103 A6-0106/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0023 – C6-0040/2009),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), zlasti točke 26,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(2),

–   ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejete na usklajevalnem sestanku dne 17. julija 2008 o solidarnostnem skladu,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0106/2009),

1.   odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.   naroči svojemu predsedniku, da ta sklep podpiše skupaj s predsedujočim Svetu in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2009

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 26,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, zlasti člena 4(3) uredbe(4),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropska unija je ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije ("sklad"), da bi pokazala solidarnost s prebivalstvom območij, ki so jih prizadele nesreče;

(2)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sklada do letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR;

(3)  Uredba (ES) št. 2012/2002 vsebuje določbe, v skladu s katerimi se sklad lahko uporabi;

(4)  Romunija je predložila vlogo za uporabo sklada v zvezi s škodo, ki so jo povzročile poplave; Komisija meni, da vloga izpolnjuje pogoje iz člena 2 Uredbe (ES) št. 2012/2002, zato predlaga, da se odobrijo ustrezna sredstva –

SKLENILA:

Člen 1

Za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2009 bodo uporabljena sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, in sicer 11.785.377 EUR za prevzem obveznosti in za plačila.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 11. marca 2009

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) UL L 311, 14.11.2002, str. 3. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (4) UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu spremembe proračuna št. 1/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III - Komisija (6952/2009 – C6-0075/2009 – 2009/2008(BUD))

P6_TA(2009)0104 A6-0113/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, kot je bil dokončno sprejet dne 18. decembra 2008(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna št. 1/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009, ki ga je Komisija predložila dne 23. januarja 2009 (KOM(2009)0022),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 1/2009, ki ga je Svet pripravil dne 26. februarja 2009 (6952/2009 – C6-0075/2009),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0113/2009),

A.   ker predlog spremembe proračuna št. 1 k splošnemu proračunu 2009 vključuje naslednje postavke:

B.   ker je namen predloga spremembe proračuna št. 1/2009 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2009,

1.   je seznanjen s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 1/2009, ki je tretji predlog spremembe proračuna, namenjen izključno Solidarnostnemu skladu EU, kot sta zahtevala Evropski parlament in Svet v skupni izjavi, ki je bila sprejeta na usklajevalnem sestanku dne 17. julija 2008;

2.   odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 1/2009;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (2) UL L 69, 13.3.2009. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3719/2008 – C6-0042/2009 – 2005/0237A(COD))

P6_TA(2009)0105 A6-0097/2009

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3719/2008 – C6-0042/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0587),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(2) o skupnem stališču Sveta(3),

–   ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0828),

–   ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0097/2009),

1.   odobri skupno besedilo;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 632. (2) Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0447. (3) UL C 184 E, 22.7.2008, str. 11.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3720/2008 – C6-0043/2009 – 2005/0237B(COD))

P6_TA(2009)0106 A6-0098/2009

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3720/2008 – C6-0043/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0587),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(2) o skupnem stališču Sveta(3),

–   ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0826),

–   ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0098/2009),

1.   odobri skupno besedilo;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 632. (2) Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0448. (3) UL C 190 E, 29.7.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski inšpekciji države pristanišča (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3721/2008 – C6-0044/2009 – 2005/0238(COD))

P6_TA(2009)0107 A6-0099/2009

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3721/2008 – C6-0044/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0588),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(2) o skupnem stališču Sveta(3),

–   ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0830),

–   ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0099/2009),

1.   odobri skupno besedilo;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 584. (2) Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0446. (3) UL C 198 E, 5.8.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3722/2008 – C6-0045/2009 – 2005/0239(COD))

P6_TA(2009)0108 A6-0100/2009

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3722/2008 – C6-0045/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0589),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(2) o skupnem stališču Sveta(3),

–   ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0829),

–   ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0100/2009),

1.   odobri skupno besedilo;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 533. (2) Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0443. (3) UL C 184 E, 22.7.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3723/2008 – C6-0046/2009 – 2005/0240(COD))

P6_TA(2009)0109 A6-0101/2009

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3723/2008 – C6-0046/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0590),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(2) o skupnem stališču Sveta(3),

–   ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0827),

–   ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0101/2009),

1.   odobri skupno besedilo;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 546. (2) Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0444. (3) UL C 184 E, 22.7.2008, str. 23.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3724/2008 – C6-0047/2009 – 2005/0241(COD))

P6_TA(2009)0110 A6-0102/2009

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3724/2008 – C6-0047/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0592),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2007)0645),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(2) o skupnem stališču Sveta(3),

–   ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0831),

–   ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0102/2009),

1.   odobri skupno besedilo;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 562. (2) Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0445. (3) UL C 190 E, 29.7.2008, str. 17.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (14287/2/2008 – C6-0483/2008 – 2005/0242(COD))

P6_TA(2009)0111 A6-0072/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (14287/2/2008 – C6-0483/2008)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0593),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2007)0674),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0072/2009),

1.   sprejme skupno stališče;

2.   ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 330 E, 30.12.2008, str. 7. (2) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 166.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skladnosti z zahtevami države zastave (14288/2/2008 – C6-0484/2008 – 2005/0236(COD))

P6_TA(2009)0112 A6-0069/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14288/2/2008 – C6-0484/2008)(1),

–   ob upoštevanju izjave držav članic o pomorski varnosti (15859/2008),

–   ob upoštevanju svojega stališča s prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0586),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0069/2009),

1.   odobri skupno stališče;

2.   ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

4.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 330 E, 30.12.2008, str. 13. (2) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 140.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (KOM(2008)0436 – C6-0276/2008 – 2008/0147(COD))

P6_TA(2009)0113 A6-0066/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0436),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0276/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0066/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 11. marca 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Spodbujanje trajnostnega prometa je poglavitni del skupne prometne politike. Zato je treba zmanjšati negativne vplive prometa, zlasti zastoje, ki ovirajo mobilnost, onesnaževanje, ki škodijo zdravju in okolju, ter prispevek prometa k podnebnim spremembam. Poleg tega je treba v opredelitev in izvajanje drugih politik Skupnosti, vključno s skupno prometno politiko, vključiti okoljevarstvene zahteve. Prav tako bi bilo treba kot del lizbonske strategije za rast in zaposlovanje uravnoteženo uskladiti naslednje prednostne cilje, in sicer varstvo okolja, socialno in ekonomsko kohezijo ter konkurenčnost EU.

(2)  Cilj zmanjševanja negativnih vplivov prometa je treba doseči na način, ki ne bo nesorazmerno oviral prostega pretoka v korist zdrave gospodarske rasti in pravilnega delovanja notranjega trga. Treba bi bilo poudariti, da je načelo internalizacije zunanjih stroškov enakovredno instrumentu za upravljanje in bi zato moralo uporabljati za spodbujanje uporabnikov cest in zadevnih industrijskih sektorjev, da izkoristijo in razširijo ustrezne zmožnosti na področju okolju prijaznejšega prevoza, na primer s spremembo ravnanja med vožnjo ali nadaljnjim tehnološkim razvojem. Pomembno je najti načine in sredstva za zmanjšanje škode, ki jo povzroča cestni promet, namesto da se porabijo prihodki za kritje zadevnih stroškov.

(3)  Da bi se v skladu s tem zagotovila čim večja učinkovitost prometnega sistema, mora skupna prometna politika uporabiti različne instrumente, s katerimi bo izboljšala prometno infrastrukturo in tehnologije ter omogočila učinkovitejše upravljanje povpraševanja po prevoznih storitvah. Za to je treba še naprej uporabljati načelo "uporabnik plača" in v prometnem sektorju razviti načelo "onesnaževalec plača".

(4)  V členu 11 Direktive ║1999/62/ES║(4) je bila Komisija pozvana, da predstavi model za ocenjevanje vseh zunanjih stroškov, ki jih povzroča uporaba prometne infrastrukture, ki bo osnova za izračunavanje infrastrukturnih pristojbin v prihodnosti. Ta model naj bi spremljala analiza učinkov interiorizacije zunanjih stroškov za vse vrste prevoza in strategija za postopno uporabo tega modela ter, če je ustrezno, predlogi za nadaljnji pregled navedene direktive.

(5)  Za uveljavitev bolj trajnostne prometne politike morajo cene prevoza bolje odražati zunanje stroške v zvezi z ▌ uporabo vozil, vlakov, letal ali ladij ▌. Za to je potreben usklajen in ambiciozen pristop za vse vrste prevoza, pri čemer je treba upoštevati njihove posebne značilnosti.

(6)  Pri drugih vrstah prevoza kot cestni prevoz se je internalizacija zunanjih stroškov že začela, ustrezna zakonodaja Skupnosti pa omogoča, da se internalizacija izvaja postopno ali je vsaj ne preprečuje. Vprašanje emisij CO2 bi bilo treba reševati z vključitvijo letalstva v sistem za trgovanje z emisijami (ETS). ETS se uporablja tudi za oskrbo vlakov z električno energijo, vanj pa se bo kmalu vključil tudi pomorski promet. Druge zunanje stroške je mogoče internalizirati prek letaliških pristojbin, ki se jih lahko diferencira iz okoljskih razlogov, in prek infrastrukturnih pristojbin za uporabo železnic v skladu z Direktivo 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture(5). Poleg tega bi morala Komisija predlagati prenovitev prvega železniškega paketa v bližnji prihodnosti, da se uvedejo usklajene sheme zaračunavanja pristojbin za hrup pri dostopu po tirih.

(7)  V skladu s členom 7 Direktive 2001/14/ES, ki določa načela zaračunavanja pristojbin za uporabo železniške infrastrukture, je internalizacija zunanjih stroškov že mogoča. Vendar je predpogoj za večjo spremembo pristojbin za dostop po tirih in za popolno internalizacijo zunanjih stroškov v železniškem sektorju to, da se pristojbine za zunanje stroške uporabljajo tudi za sektor cestnega prometa.

(8)  V sektorju cestnega prometa se že zaračunava več davkov in pristojbin, vključno z davki in pristojbinami za delno povrnitev zunanjih stroškov, na primer stroškov CO2, kot v primeru trošarin na gorivo.

(9)  V sektorju cestnega prometa cestnine, ki so pristojbine za uporabo infrastrukture na podlagi razdalje, veljajo za pravičen in učinkovit gospodarski instrument za doseganje cilja prehoda k trajnostni prometni politiki, saj so neposredno povezane z uporabo infrastrukture ter jih je mogoče diferencirati glede na prevoženo razdaljo, okoljsko uspešnost vozila ter kraj in čas uporabe vozila ter jih je zato mogoče določiti na ravneh, ki ustrezajo stroškom onesnaževanja in zastojem zaradi dejanske uporabe vozil. Poleg tega cestnine ne povzročajo izkrivljanja konkurence v notranjem trgu, saj jih morajo plačevati vsi operaterji ne glede na njihovo državo članico izvora ali sedeža ter sorazmerno z intenzivnostjo uporabe cestnega omrežja.

(10)  Analiza učinka kaže, da lahko uporaba cestnin, izračunanih na podlagi stroškov onesnaževanja, na cestah z gostim prometom pa na podlagi stroškov zastojev, povzroči učinkovitejši in okolju prijaznejši cestni promet ali k njemu prispeva in prispeva k strategiji EU za boj proti podnebnim spremembam. S spodbujanjem uporabe okolju prijaznejših tehnologij za vozila, večanjem učinkovitosti logističnega ravnanja in zmanjševanjem števila voženj praznih tovornjakov bi zmanjševala zastoje in lokalno onesnaževanje. Neposredno bi pomembno vplivala tudi na zmanjševanje porabe goriva in prispevala k boju proti podnebnim spremembam. Cestnine, ki v svojem izračunu za uporabo cest z gostim prometom upoštevajo stroške v zvezi z zastoji, so lahko učinkovitejše pri zmanjševanju zastojev, če so del akcijskega načrta, ki vključuje ukrepe, povezane z drugimi uporabniki cest, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive, kot so podobne sheme zaračunavanja ali ukrepi z enakovrednim učinkom, na primer prometne omejitve in pasovi za vozila z visoko zasedenostjo. Do sedaj pa ni bilo v zadostni meri dokazano, da so te cestnine povzročile bistveno spremembo pri razdelitvi načinov prevoza.

(11)  ▌ Načelo onesnaževalec plača se bo izvajalo prek zaračunavanja pristojbin za zunanje stroške, kar bo tudi pripomoglo k znižanju zunanjih stroškov.

(12)  Model za izračunavanje zunanjih stroškov, ki ga je oblikovala Komisija, zagotavlja zanesljive načine in navaja številne vrednosti enot, na podlagi katerih je mogoče izračunavati uporabnine za ceste.

(13)   Srednjeročno bi si bilo treba prizadevati za doseganje konvergence v metodah, ki jo vsi evropski sistemi zaračunavanja uporabljajo pri izračunu zunanjih stroškov za zagotovitev, da evropski cestni prevozniki prejmejo jasne cenovne signale, ki delujejo kot spodbuda za izboljšanje njihovega ravnanja.

(14)  Še vedno obstajajo negotovosti glede stroškov in koristi sistemov, ki jih zahteva uporaba diferenciranih uporabnin na cestah z malo prometa. Dokler tovrstne negotovosti niso odpravljene, se zdi prilagodljiv pristop na ravni Skupnosti najustreznejši. Ta prilagodljivi pristop bi moral državam članicam prepustiti, da se na podlagi lokalnih in nacionalnih značilnosti omrežja odločijo, ali bodo zaračunavale pristojbine za zunanje stroške ali ne ter na katerih cestah jih bodo zaračunavale.

(15)  Časovno omejene uporabnine in cestnine se na ozemlju države članice ne bi smele uporabljati hkrati, da ne pride do drobitve shem zaračunavanja pristojbin z negativnimi učinki za prometno panogo, razen v nekaterih posebnih primerih, ko je treba financirati gradnjo predorov, mostov in gorskih prelazov.

(16)  Časovno omejene uporabnine, ki se zaračunavajo dnevno, tedensko, mesečno ali letno, ne bi smele biti diskriminacijske do občasnih uporabnikov, saj je velik delež tovrstnih uporabnikov najverjetneje tujih prevoznikov. Določiti bi bilo treba podrobnejše razmerje med dnevnimi, tedenskimi, mesečnimi in letnimi stopnjami. Za učinkovitost in poštenost bi bilo treba časovno omejene uporabnine obravnavati kot prehodni instrument za zaračunavanje pristojbin za infrastrukturo. Zato bi bilo treba obravnavati postopno odpravo časovno omejenih shem zaračunavanja pristojbin. Državam članicam z zunanjimi mejami s tretjimi državami se omogoči odstopanje od te določbe in uporaba časovno omejene sheme zaračunavanja pristojbin za težka tovorna vozila, ki povzročajo kolone na mejnih prehodih.

(17)  Treba se je izogniti nedoslednostim med shemami zaračunavanja pristojbin za vseevropsko omrežje in druge dele cestnega omrežja, po katerih lahko poteka mednarodni promet. Zato se morajo na celotnem medmestnem cestnem omrežju uporabljati enaka načela zaračunavanja pristojbin.

(18)  Dovoljeno bi moralo biti, da bi bili v cestninah na podlagi prevožene razdalje upoštevani zunanji stroški na podlagi stroškov onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa. Poleg tega bi bilo treba omogočiti da bi se na cestah, na katerih je običajno gost promet, in v času prometnih konic, stroški zastojev, ki se navadno krijejo na lokalni ravni, lahko krili tudi preko pristojbine za zunanje stroške. Omogočeno bi moralo biti, da bi se zunanji stroški, upoštevani v cestninah, dodali infrastrukturnim stroškom, če bi bili pri izračunavanju stroškov izpolnjeni nekateri pogoji, ki bi preprečili nedovoljeno zaračunavanje pristojbin.

(19)  Da bi bolje odražali stroške onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa ter stroške zastojev, bi se morale pristojbine za zunanje stroške razlikovati glede na vrsto ceste, vrsto vozila in časovno obdobje, kot so dnevne, tedenske ali sezonske prometne konice ali obdobja zunaj njih ter nočni čas.

(20)  Za nemoteno delovanje notranjega trga je treba vzpostaviti okvir Skupnosti, ki bi zagotovil pregledno, sorazmerno in nediskriminacijsko določanje cestnih pristojbin na podlagi lokalnih stroškov onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa ter stroškov zastojev. Za to je potrebna uporaba skupnih načel za zaračunavanje pristojbin, načinov za izračun in vrednosti enot zunanjih stroškov, ki temeljijo na priznanih znanstvenih metodah, ter vzpostavitev mehanizmov za obveščanje Komisije o cestninskih shemah in poročanje o tem.

(21)  Organ, odgovoren za določanje pristojbin za zunanje stroške, tudi ne bi smel imeti osebnih interesov za določanje neupravičeno visokih zneskov, zato bi moral biti neodvisen od organa, ki pobira cestnine in upravlja prihodke od cestnin. Izkušnje so pokazale, da dodajanje pribitka cestninam v goratih območjih za financiranje prednostnih projektov vseevropskega omrežja ▌ ni izvedljiva možnost, kjer opredelitev koridorja ne ustreza dejanskim pretokom prometa. Za rešitev te težave bi moral koridor, na katerem bi bilo mogoče dovoliti pribitke, zajemati zlasti cestne odseke, za katere bi uvedba pribitkov pomenila preusmeritev prometa na zadevni prednostni projekt.

(22)  Države članice, ki imajo možnost, da uporabijo pribitke, bi morale tej možnosti dati prednost pred zaračunavanjem pristojbin za zunanje stroške, da bi bila tako zagotovljena prednost gradnji prednostnih projektov v interesu Skupnosti. Za preprečitev neupravičenega zaračunavanja pristojbin uporabnikom ne bi smelo biti dovoljeno kombiniranje pristojbin za zunanje stroške in pribitkov, razen če bi zunanji stroški presegali znesek že zaračunanih pribitkov. V takem primeru je ustrezno, da se znesek pribitka odšteje od pristojbine za zunanje stroške.

(23)  Kadar se zaračunava pristojbina za zunanje stroške, bi razlikovanje infrastrukturnih pristojbin za zmanjšanje zastojev, čim boljšo uporabo infrastrukture, zmanjšanje poškodb infrastrukture ali za spodbujanje varnosti v cestnem prometu veljalo za neupravičeno breme za nekatere kategorije uporabnikov in ga bi bilo zato treba preprečiti.

(24)  Popusti in znižanja pristojbin za zunanje stroške ne bi smeli biti dovoljeni, saj bi pomenili znatno tveganje za neupravičeno diskriminacijo nekaterih kategorij uporabnikov.

(25)  Zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške prek cestnin bo učinkoviteje vplivalo na prometne odločitve, če se bodo uporabniki zavedali teh stroškov. Zato bi jih bilo treba posebej prikazati na razumljivem izkazu, računu ali temu enakovrednem dokumentu, ki ga izda cestninski operater. Poleg tega bi tovrstni dokumenti prevoznikom olajšali prevalitev stroškov pristojbin za zunanje stroške na odpremnike ali druge stranke.

(26)  Uporaba elektronskih cestninskih sistemov je nujna za preprečitev prekinitev prostega pretoka prometa in škodljivih vplivov na lokalno okolje, ki bi jih lahko povzročile kolone pred cestninskimi zapornicami. Zato bi bilo prav zagotoviti, da se pristojbine za infrastrukturo in zunanje stroške pobirajo s takim sistemom, ki izpolnjuje zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti(6), v kateri so predvideni ustrezni in sorazmerni ukrepi, ki zagotavljajo, da se pri izvajanju elektronskega cestninjenja primerno obravnavajo tehnična, pravna in poslovna vprašanja, varstvo podatkov ter zasebnost. Poleg tega bi morali biti tovrstni sistemi oblikovani brez obcestnih zapornic na način, ki bi, brez večjih stroškov, omogočal njihovo naknadno razširitev na katere koli vzporedne ceste. Zagotoviti pa bi bilo treba prehodno obdobje, da bi se opravile vse potrebne prilagoditve.

(27)  Pomembno je, da se cilj iz te direktive dosežejo na način, ki ne škodi pravilnemu delovanju notranjega trga. Poleg tega je treba preprečiti, da se v prihodnje vozniki težkih tovornih vozil obremenijo z vse več nezdružljive in drage elektronske opreme ter se s tem tvega, da bodo pri njeni uporabi storjene napake. Pretirana širitev tehnologije ni sprejemljiva. Zato bi bilo treba čim prej doseči interoperabilnost cestninskih sistemov Skupnosti, kakor je določeno v Direktivi 2004/52/ES. Treba bi si bilo prizadevati, da se število naprav v vozilih omeji na eno, kar omogoča, da se uporabljajo različne cene, ki veljajo v državah članicah.

(28)   Komisija bi morala sprejeti vse nujne ukrepe, da zagotovi čim hitrejšo uvedbo resnično interoperabilnega sistema v skladu z Direktivo 2004/52/ES do konca leta 2010.

(29)  Za zagotovitev pravne jasnosti bi bilo treba podrobno določiti, kje so dovoljene regulatorne dajatve, katerih izrecni namen je zmanjševanje prometnih zastojev ali boj proti okoljskim vplivom, vključno s slabo kakovostjo zraka.

(30)   Države članice bi morale imeti možnost uporabljati proračun vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in strukturne sklade za izboljšanje prometnih infrastruktur s ciljem zmanjšanja zunanjih stroškov prometa na splošno in izvajanja elektronskega zbiranje cestnin, ki izhaja iz določb te direktive.

(31)  V skladu s cilji prometne politike iz te direktive bi bilo treba dodatne prihodke iz pristojbin za zunanje stroške prednostno porabiti za zmanjšanje in odpravo zunanjih stroškov cestnega prometa, kjer je to mogoče. Mogoče jih je porabiti tudi za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Tovrstni projekti bi morali zato biti povezani z omogočanjem učinkovitega oblikovanja cen, zmanjševanjem onesnaževanja zaradi cestnega prometa pri viru, ublažitvijo njegovega vpliva, izboljševanjem uspešnosti cestnih vozil glede emisij CO2 in porabe energije ter z izboljšanjem obstoječe cestne infrastrukture ali razvojem drugih oblik infrastrukture za uporabnike prevoznih storitev. To vključuje na primer raziskave in razvoj okolju prijaznejših vozil ter izvajanje dela načrtov ukrepanja na podlagi Direktive Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka(7) in Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa(8), ki se nanaša na promet, kar lahko zajema ukrepe za ublažitev onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa okoli velikih infrastrukturnih kompleksov in v strnjenih naseljih. Rezervacija teh prihodkov držav članic ne odvezuje obveznosti iz člena 88(3) Pogodbe, da morajo Komisiji sporočiti določene nacionalne ukrepe, in tudi ne vpliva na izid katerega koli postopka, ki se začne na podlagi členov 87 in 88 Pogodbe.

(32)  Za spodbujanje interoperabilnosti cestninske ureditve bi bilo treba spodbujati, da države članice pri uvajanju skupnega cestninskega sistema║ sodelujejo med sabo, če izpolnjujejo določene pogoje. Komisija bi morala podpreti države članice, ki želijo sodelovati z namenom uvedbe skupnega cestninskega sistema na svojih povezanih ozemljih.

(33)  Komisija mora Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s to direktivo pravočasno poslati celovito oceno izkušenj, ki so si jih pridobile države članice, ki uporabljajo pristojbine za zunanje stroške. Ta ocena mora vključevati tudi analizo napredka pri strategiji boja proti podnebnim spremembam, vključno z napredkom pri opredelitvi skupnega elementa davka na gorivo v zvezi s podnebnimi spremembami v Direktivi Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije(9), vključno z gorivom, ki ga uporabljajo težka tovorna vozila. Prav tako je treba sestaviti tudi celovito oceno internalizacije zunanjih stroškov za vse druge vrste prevoza, ki bo podlaga za nadaljnje zakonodajne predloge na tem področju. To bi moralo zagotoviti uvedbo poštenega in konkurenčnega sistema internalizacije zunanjih stroškov, ki preprečuje vsako izkrivljanje na notranjem trgu za vse vrste prevoza.

(34)  Člen 55(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in ║(10) določa, da je treba prihodke iz pristojbin, ki jih krijejo neposredno uporabniki, upoštevati pri določitvi primanjkljaja finančnih sredstev v primeru projektov, ki ustvarjajo prihodek. Vendar, ker so prihodki iz pristojbin za zunanje stroške namenjeni projektom za zmanjševanje onesnaževanja zaradi cestnega prometa pri viru, ublažitev njegovega vpliva, izboljševanje uspešnosti vozil glede emisij CO2 in porabe energije ter izboljšanje obstoječe cestne infrastrukture ali razvoj drugih oblik infrastrukture za uporabnike prevoznih storitev, se ti prihodki ne bi smeli upoštevati v izračunu primanjkljaja sredstev financiranja.

(35)  Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te direktive, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(11).

(36)  Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev prilog 0, III, IIIa in IV tehničnemu in znanstvenemu napredku ter prilog I, II in IIIa inflaciji. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 1999/62/ES, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(37)  Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, in sicer spodbujanje diferenciranih pristojbin na podlagi zunanjih stroškov za doseganje trajnostnega prometa, in se torej zaradi pomena čezmejne razsežnosti prometa laže dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev tega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 1999/62/ES se spremeni:

(1)  V členu 2 se točki (b) in (ba) nadomestita z naslednjim:"

(2)  Členi 7, 7a in 7b se nadomestijo z naslednjim:"

Člen 7

1.  Države članice lahko ohranijo ali uvedejo cestnine in/ali uporabnine na vseevropskem cestnem omrežju ali katerem koli odseku svojega cestnega omrežja, ki je običajno obremenjen z znatnim obsegom mednarodnega tovornega prometa, pod pogoji, določenimi v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena ter v členih od 7a do 7j.

2.  Države članice na svojem ozemlju ne zaračunavajo tako cestnin kot tudi uporabnin ▌. Vendar lahko država članica, ki na svojem omrežju zaračunava uporabnino, zaračunava tudi cestnino za uporabo mostov, predorov in gorskih prelazov.

3.  Cestnine in uporabnine ne smejo biti posredno ali neposredno diskriminacijske glede na državljanstvo prevoznika, državo članico ali tretjo državo sedeža prevoznika ali registracije vozila ali glede na izhodiščni ali namembni kraj prevoza.

4.  Države članice lahko predvidijo znižane ravni cestnin ali uporabnin oziroma oprostitve od obveznosti plačevanja cestnin ali uporabnin za tista vozila, ki so izvzeta iz zahteve po vgradnji in uporabi tahografa v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu v cestnem prometu*, ter v primerih in pod pogoji iz člena 6(2)(a) in (b) te direktive.

5.  Država članica se lahko odloči, da bo do vključno 31. decembra 2011 uporabljala cestnine in/ali uporabnine samo za vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila presega 12 ton. Cestnine in/ali uporabnine se bodo od 1. januarja 2012 uporabljale za vsa vozila v smislu člena 2(d), razen če bo država članica menila, da bi razširitev na vozila, lažja od 12 ton(12).

▌

Člen 7a

1.  Uporabnine so sorazmerne s trajanjem uporabe infrastrukture in veljajo en dan, en teden, en mesec ali eno leto. Mesečna stopnja ne sme biti višja od 10 % letne stopnje, tedenska stopnja ne sme biti višja od 5 % letne stopnje, dnevna stopnja pa ne sme biti višja od 2 % letne stopnje.

▌

2.  Uporabnine, vključno z upravnimi stroški, za vse kategorije vozil določijo zadevne države članice v znesku, ki ni višji od najvišjih stopenj, določenih v Prilogi II.

Člen 7b

1.  Infrastrukturne pristojbine temeljijo na načelu povračila infrastrukturnih stroškov. Ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine so odvisne od stroškov gradnje ter stroškov obratovanja, vzdrževanja, razvoja in zagotavljanja varnostnih standardov zadevnega infrastrukturnega omrežja. Ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine lahko vključujejo tudi donosnost kapitala ali stopnjo dobička po tržnih pogojih.

2.  Pristojbine za zunanje stroške se nanašajo na stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa, stroške obremenitev s hrupom zaradi prometa ali na oboje. Na cestnih odsekih z gostim prometom lahko pristojbine za zunanje stroške vključujejo tudi stroške zastojev v obdobjih, ko so na teh cestnih odsekih navadno zastoji.

3.  Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja, na katerem se cestnine zaračunavajo, ter na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo. Države članice se lahko odločijo povrniti samo odstotek teh stroškov.

Člen 7c

1.  Pristojbine za zunanje stroške se razlikujejo glede na vrsto ceste in emisijski razred EURO (Priloga IIIa, razpredelnica I), kadar pristojbine vključujejo stroške zastojev in/ali obremenitev s hrupom zaradi prometa, pa tudi glede na časovno obdobje.

2.  Znesek pristojbine za zunanje stroške za vsako kombinacijo razreda vozila, vrste ceste in časovnega obdobja se določi v skladu z najmanjšimi mogočimi zahtevami, skupno formulo in najvišjimi dovoljenimi zunanjimi stroški, ki se lahko zaračunajo, iz Priloge IIIa.

3.  Pristojbine za zunanje stroške se ne uporabljajo za vozila, ki ustrezajo prihodnjim emisijskim standardom EURO pred datumi, določenimi z ustreznimi pravili.

4.  Znesek pristojbine za zunanje stroške določi vsaka država članica zase. Če država članica za to nalogo imenuje posebni organ, je ta organ pravno in finančno neodvisen od organa, ki upravlja in pobira pristojbino ali njen del. ▌

Člen 7d

1.  Države članice infrastrukturne pristojbine izračunavajo z uporabo metodologije, ki temelji na temeljnih načelih za izračun, določenih v Prilogi III.

2.  V primeru koncesijskih cestnin je najvišja raven infrastrukturnih pristojbin enaka ali nižja od ravni, dobljene z uporabo metodologije, ki temelji na temeljnih načelih za izračun, določenih v Prilogi III. Enakost se oceni na osnovi razumno dolgega referenčnega obdobja, ki ustreza naravi koncesijske pogodbe.

3.  Za cestninske ureditve, ki so že obstajale 10. junija 2008 ali za katere so bile na podlagi postopka javnih naročil prejete ponudbe ali odgovori na povabila za pogajanja v okviru postopka s pogajanji pred 10. junijem 2008, se ne uporabljajo obveznosti iz odstavkov 1 in 2, vse dokler te ureditve veljajo in pod pogojem da se bistveno ne spremenijo.

Člen 7e

1.  Glede infrastrukture v gorskih območjih in mestnih aglomeracijah ter po obvestitvi Komisije se lahko pribitek cestnine izjemoma doda infrastrukturnim pristojbinam, ki se zaračunavajo na posebnih cestnih odsekih, na katerih so hudi zastoji oziroma na katerih vozila povzročajo znatno okoljsko škodo, če:

Prvi pododstavek se uporablja za nove čezmejne projekte, če se s tem strinjajo vse države članice, vključene v navedeni projekt.

2.  Pribitek se lahko potem, ko je Komisija o tem obveščena, uporablja tudi za cestne odseke, ki jih uporabniki lahko uporabljajo namesto odsekov, za katere se uporablja pribitek iz odstavka 1, če:

3.  Pribitek se lahko uporablja za infrastrukturne pristojbine, ki so diferencirane v skladu s členom 7f.

4.  Ko Komisija od države članice, ki namerava zaračunavati pribitek, prejme zahtevane informacije, te informacije predloži članom odbora iz člena 9c. Če Komisija meni, da načrtovani pribitek ni v skladu s pogoji iz odstavka 1 ali da bi imel načrtovani pribitek pomembne negativne učinke na gospodarski razvoj obrobnih regij, lahko v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 9c(2) zavrne načrte zadevne države članice za pristojbine ali zahteva njihovo spremembo.

5.  Na cestnih odsekih, ki izpolnjujejo merila za zaračunavanje pribitka v skladu z odstavkom 1, države članice ne smejo zaračunavati pristojbin za zunanje stroške, razen če se uporablja pribitek.

▌

Člen 7f

1.  Ravni cestnin, ki jih sestavljajo samo infrastrukturne pristojbine, se v skladu z emisijskimi razredi EURO (Priloga IIIa, razpredelnica I) diferencirajo tako, da nobena cestnina za več kot 100 % ne presega cestnine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.

2.  Kadar voznik ne more predložiti dokumentov vozila, ki so potrebni za ugotovitev njegovega emisijskega razreda EURO, lahko države članice zaračunajo najvišjo cestnino, ki se lahko zaračuna, če je ohranjena možnost kasnejše povrnitve potencialno preveč pobrane cestnine.

3.  Cestnine, ki jih sestavljajo samo infrastrukturne pristojbine, se lahko prav tako diferencirajo za namen zmanjševanja zastojev, čim učinkovitejšega omejevanja poškodb infrastrukture ter čim boljše uporabe zadevne infrastrukture ali spodbujanja varnosti v cestnem prometu, če:

4.  Diferenciacije iz odstavkov 1 in 3 niso namenjene ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka se uravnovesi s spremembami v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v dveh letih po koncu računovodskega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.

5.  Če so v cestnino zajete pristojbine za zunanje stroške, se odstavka 1 in 3 ne uporabljata za del cestnine, ki ga sestavljajo infrastrukturne pristojbine.

Člen 7g

1.  Države članice vsaj šest mesecev pred začetkom izvajanja nove cestninske ureditve na podlagi infrastrukturnih pristojbin Komisiji pošljejo:

2.  Komisija v šestih mesecih od prejema vseh potrebnih informacij v skladu z odstavkom 1 da mnenje o izpolnjevanju zahtev iz člena 7d. Mnenja Komisije so dana na voljo odboru iz člena 9c in Evropskemu parlamentu.

3.  Države članice vsaj šest mesecev pred začetkom izvajanja nove cestninske ureditve za pristojbine za zunanje stroške Komisiji pošljejo:

4.  Komisija se lahko v šestih mesecih od prejema informacij v skladu z odstavkom 3 odloči, da bo od zadevne države članice zahtevala prilagoditev predlagane pristojbine za zunanje stroške, če meni, da obveznosti iz člena 7b, člena 7c, člena 7i ali člena 9(2) niso izpolnjene. Odločitev Komisije je dana na voljo odboru iz člena 9c in Evropskemu parlamentu.

Člen 7h

1.  Države članice ne bodo omogočale popustov ali znižanj za katere koli uporabnike v zvezi z elementom cestnine, ki ustreza pristojbini za zunanje stroške.

2.  Države članice lahko omogočijo popuste ali znižanja za infrastrukturne pristojbine, če:

3.  Ob upoštevanju pogojev iz točke (b) člena 7f(3) in člena 7f(4) se ravni cestnin lahko za posamezne projekte s področja tovornega prometa, ki so v velikem interesu Evrope, izjemoma diferencirajo na drugačen način, da se zagotovi gospodarska izvedljivost takih projektov, kadar so ti izpostavljeni neposredni konkurenci z drugimi vrstami prevoznih sredstev. Tarifna struktura je linearna, sorazmerna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike ter ne dopušča, da bi se dodatni stroški prevalili na druge uporabnike v obliki višjih cestnin. Komisija pred začetkom izvajanja zadevne tarifne strukture preveri skladnost z navedenimi pogoji.

Člen 7i

1.  Uvedba, pobiranje in nadzor plačevanja cestnin in uporabnin potekajo tako, da se čim manj ovira prosti pretok prometa in čim bolj izogiba obveznim mejnim kontrolam ali pregledom na notranjih mejah Skupnosti. Zato države članice sodelujejo pri uvajanju metod, s katerimi se prevoznikom vsaj na glavnih plačilnih mestih znotraj in zunaj držav članic, v katerih uporabnine veljajo, omogoči njihovo plačevanje 24 ur na dan in z vsemi običajnimi plačilnimi sredstvi. Države članice poskrbijo za primerne objekte na mestih plačevanja cestnin in uporabnin, da se ohranjajo osnovni standardi prometne varnostni.

2.  Ureditve pobiranja cestnin in uporabnin občasnih uporabnikov cestnega omrežja ne postavljajo v neupravičeno neugoden položaj ne finančno ne kako drugače v primerjavi s tistimi, ki uporabljajo alternativne načine plačil. Zlasti kadar država članica cestnine ali uporabnine pobira izključno z uporabo sistema, ki zahteva uporabo elektronske plačilne naprave, vgrajene v vozilo, mora zagotoviti, da so ustrezne naprave, ki izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta**, na voljo vsem uporabnikom pod razumnimi upravnimi in ekonomskimi pogoji.

3.  Če država članica za vozilo zaračuna cestnino, mora biti skupni znesek cestnine, znesek infrastrukturne pristojbine in znesek pristojbine za zunanje stroške naveden na listini, ki se izda prevozniku, če je mogoče v elektronski obliki.

4.  Pristojbine za zunanje stroške se zaračunavajo in pobirajo z uporabo elektronskega sistema, ki izpolnjuje zahteve iz člena 2(1) Direktive 2004/52/ES. Države članice prav tako sodelujejo, da zagotovijo uporabo interoperabilnih elektronskih sistemov, ki se lahko uporabijo na ozemlju ene in druge države članice, pri čemer se po potrebi ohrani možnost prilagajanja ravni pristojbin.

5.  Ko bodo storitve cestninjenja na temelju satelitskega sistema za določanje položaja Galileo tehnično izdelane in operativne, se bodo pristojbine za zunanje stroške zaračunavale in pobirale z interoperabilnim evropskim sistemom za elektronsko cestninjenje, kakor je določeno v Direktivi 2004/52/ES.

Člen 7j

Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, ki uvedejo sistem cestnin in/ali uporabnin za infrastrukturo, da brez poseganja v člena 87 in 88 Pogodbe predvidijo ustrezno povračilo teh dajatev, tudi če bi bili končni pobrani zneski pod najnižjimi stopnjami, določenimi v Prilogi I.

_________________________

* UL L 370, 31.12.1985, str. 8.

** UL L 166, 30.4.2004, str. 124.

(3)  V poglavju III se vstavi naslednji člen║:"

Člen 8b

1.  Dve državi članici ali več lahko sodelujejo pri uvajanju skupnega cestninskega sistema, veljavnega na njihovem povezanem ozemlju kot celoti. V tem primeru te države članice zagotovijo intenzivno udeležbo Komisije pri navedenem sodelovanju ter tudi pri poznejšem obratovanju sistema in njegovem morebitnem spreminjanju.

2.  Za skupni cestninski sistem veljajo pogoji iz členov od 7 do 7j in je odprt za druge države članice.

(4)  V členu 9, se odstavka 1a in 2 nadomestita z naslednjim:"

1a.   Ta direktiva državam članicam ne preprečuje nediskriminacijske uporabe regulatornih dajatev, katerih izrecni namen je zmanjševanje prometnih zastojev ali boj proti posledicam za okolje, vključno s slabo kakovostjo zraka, na kateri koli ▌ cesti, predvsem v mestnih območjih, vključno s cestami vseevropskega omrežja, ki tečejo skozi mestna območja.

2.  Država članica, v kateri se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, zagotovi, da so prihodki iz teh pristojbin prednostno namenjeni zmanjšanju ali po možnosti odpravi zunanjih stroškov iz cestnega prometa. Prihodki so prav tako lahko namenjeni ukrepom za omogočanje učinkovitega oblikovanja cen, zmanjševanje onesnaževanja zaradi cestnega prometa pri viru, ublažitev njegovega vpliva, izboljševanje uspešnosti vozil v cestnem prometu glede emisij CO2 in porabe energije ter izboljšanje obstoječe cestne infrastrukture ali razvoj drugih oblik infrastrukture za uporabnike prevoznih storitev.

Država članica, v kateri se zaračunavajo infrastrukturne pristojbine, določi uporabo prihodkov iz teh pristojbin. Da bi se omogočil razvoj prometnega omrežja kot celote, se prihodke iz pristojbin predvsem porabi tako, da bodo koristili ▌ sektorju cestnega prometa in čimbolj izboljšali ▌ sistem cestnega prometa.

Od leta 2011 naprej se vsaj 15 % prihodkov, ki so v vsaki državi članici ustvarjeni s pristojbino za zunanje stroške in infrastrukturnimi pristojbinami, nameni za finančno podporo projektov TEN-T za izboljšanje trajnosti prevoza. Omenjeni delež sčasoma narašča.

(5)  Člena 9b in 9c se nadomestita z naslednjim:"

Člen 9b

Komisija spodbuja dialog in izmenjavo tehničnega znanja in izkušenj v zvezi z izvajanjem te direktive in zlasti njenih prilog med državami članicami. Komisija prilagodi priloge 0, III, IIIa ter IV znanstvenemu in tehničnemu napredku ter prilog I, II in IIIa inflaciji. Ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9c(3).

Člen 9c

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES*, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

___________________

* UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6)  Člen 11 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 11

1.  Države članice, ki zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške in/ali infrastrukturne pristojbine, do 31. decembra 2012, pripravijo poročilo o cestninah, zaračunanih na svojem ozemlju, ter ga pošljejo Komisiji. Poročilo zajema informacije o:

2.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2010 za Evropski parlament in Svet pripravi poročilo o razpoložljivosti varnih in zavarovanih parkirnih prostorov v vseevropskem cestnem omrežju.

3.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju te direktive in njenih učinkih, zlasti v zvezi z učinkovitostjo določb o povračilu stroškov v zvezi z zastoji in onesnaževanjem zaradi prometa ter določb o vključitvi vozil, težjih od 3,5 tone in lažjih od 12 ton. Poročilo med drugim ocenjuje:

Poročilu se priloži ocena napredka glede internalizacije zunanjih stroškov za vse vrste prevoza ter predlog za Evropski parlament in Svet v zvezi z nadaljnjo revizijo te direktive.

(7)  Priloga III se spremeni:

(8)  Za Prilogo III║ se kot Priloga IIIa vstavi besedilo v prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2010. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.  Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

"PRILOGA IIIa

NAJMANJŠE MOŽNE ZAHTEVE ZA ZARAČUNAVANJE PRISTOJBIN ZA ZUNANJE STROŠKE IN NAJVIŠJI DOVOLJENI ZUNANJI STROŠKI, KI SE LAHKO ZARAČUNAJO

V tej prilogi so določene najmanjše možne zahteve za zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške in najvišji dovoljeni zunanji stroški, ki se lahko upoštevajo pri določanju zneska.

1.  Deli zadevnega omrežja

Država članica natančno določi del ali dele omrežja, na katerih se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške.

▌ Država članica se lahko odloči, da bo zaračunavala pristojbine za zunanje stroške samo na delu ali delih omrežja, na podlagi objektivnih meril.

▌

2.  Zajeta vozila, ceste in časovna obdobja

Država članica obvesti Komisijo o klasifikaciji vozil, na podlagi katere se bo določila diferenciacija cestnin. Komisijo prav tako obvesti o lokaciji cest, na katerih se zaračunavajo višje pristojbine za zunanje stroške (v nadaljnjem besedilu: primestne ceste), in cest, na katerih se zaračunavajo nižje pristojbine za zunanje stroške (v nadaljnjem besedilu: druge medmestne ceste).

Če je ustrezno, Komisijo obvesti tudi o natančnih časovnih obdobjih, ki ustrezajo nočnemu času in različnim dnevnim, tedenskim ali sezonskim prometnim konicam, v času katerih se lahko naložijo višje pristojbine za zunanje stroške, da se upoštevajo večji zastoji ali večje motenje zaradi hrupa.

Klasifikacija cest in opredelitev časovnih obdobij temeljita na objektivnih merilih glede na raven izpostavljenosti cest ter njihove okolice zastojem in onesnaževanju, kot so gostota prebivalstva, letno število obdobij z najvišjo onesnaženostjo, izmerjenih v skladu z Direktivo 96/62/ES, povprečni dnevni in urni obseg prometa ter raven uporabe storitev (odstotek dneva ali leta, ko se uporaba ceste približa ali preseže njene zmogljivosti, povprečne zamude in/ali dolžina kolon). Uporabljena merila se vključijo v obvestilo.

3.  Znesek pristojbine

Neodvisni organ za vsako vozilo emisijskega razreda EURO, vrsto cest in časovno obdobje določi posamezen poseben znesek. Tarifna struktura je pregledna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike.

Neodvisni organ pri določanju pristojbin upošteva načelo učinkovitega oblikovanja cen, to je cen, ki so blizu mejnih družbenih stroškov uporabe vozila, ki se mu zaračuna pristojbina. Pristojbina se določi čim bližje zunanjim stroškom, ki jih je mogoče pripisati zadevni kategoriji uporabnikov cest.

Pristojbine se prav tako določijo po tem, ko so bili upoštevani tveganje preusmeritve prometa ter negativni učinki na varstvo v cestnem prometu, okolje in zastoje ter rešitve za ublažitev teh tveganj.

Neodvisni organ spremlja učinkovitost tarifne sheme pri zmanjševanju okoljske škode zaradi cestnega prometa in pri razbremenjevanju zastojev, kjer se uporablja. Tarifno strukturo in posebni znesek pristojbine, določene za dani emisijski razred Euro vozila, vrsto ceste in časovno obdobje, redno prilagaja spremembam povpraševanja po prevoznih storitvah.

4.  Elementi zunanjih stroškov

4.1.  Stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa

Ko se država članica odloči, da bo v pristojbinah za zunanje stroške upoštevala celotne stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa ali njihov del, neodvisni organ izračuna stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa, ki se lahko zaračunajo, tako da uporabi spodnjo formulo ali pa upošteva vrednosti enot iz razpredelnice 1, če so slednje nižje:

PCVij = ∑k EFik x PCjk pri čemer:

PCVij pomeni stroške onesnaževanja zraka vozila razreda i na cesti vrste j (euro/prevožen kilometer vozila)

EFik pomeni faktor emisije onesnaževala k in razred vozila i (gram/kilometer)

PCjk pomeni denarno vrednost stroškov onesnaževala k za vrsto ceste j (euro/gram)

Upoštevajo se samo emisije trdnih delcev in predhodnikov ozona, kot so dušikov oksid in hlapne organske spojine. Faktorji emisije so isti, kot jih uporabljajo države članice pri oblikovanju nacionalnih katastrov emisij, opredeljenih v Direktivi 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka(13) (ki zahteva uporabo priročnika za katastre emisij EMEP/CORINAIR)(14). Upošteva se denarna vrednost stroškov onesnaževal iz razpredelnice 13 "Priročnika za ocenjevanje zunanjih stroškov v prometnem sektorju".

Razpredelnica 1: Najvišji dovoljeni stroški onesnaževanja zraka vsakega vozila v danem razredu

Vrednosti v centih, 2000

Vrednosti iz razpredelnice 1 so aritmetične sredine vrednosti iz razpredelnice 15 "Priročnika za ocenjevanje zunanjih stroškov v prometnem sektorju"║ za vozila štirih različnih kategorij velikosti. Države članice lahko za vrednosti iz razpredelnice 1 uporabljajo korekcijski faktor, da dobijo dejansko sestavo voznega parka glede velikosti vozil. Vrednosti iz razpredelnice 1 je mogoče v gorskih območjih pomnožiti s faktorjem do 2, če je to upravičeno z nakloni cest, višino in/ali temperaturnimi inverzijami.

Neodvisni organ lahko uporabi druge možne načine in uporabi podatke meritev onesnaževal zraka ter lokalno vrednost denarne vrednosti stroškov onesnaževal, če rezultati ne presegajo rezultatov, ki bi jih dobili z zgornjo formulo ali zgornjimi vrednostmi enot za vse razrede vozil.

Vsi parametri, podatki in druge informacije, brez katerih razumevanje izračuna stroškov onesnaževanja zraka, ki se lahko zaračunajo, ni mogoče, so dostopni javnosti.

4.2.  Stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa

Ko se država članica odloči, da bo v pristojbinah za zunanje stroške upoštevala celotne stroške obremenitev s hrupom zaradi prometa ali njihov del, neodvisni organ izračuna stroške obremenitev s hrupom zaradi prometa, ki se lahko zaračunajo, tako da uporabi spodnji formuli ali pa upošteva vrednosti enot iz razpredelnice 2, če so slednje nižje:

NCVij (podnevi) = ∑k NCjk x POPk / ADT

NCVij (ponoči) = n x NCVij (podnevi) pri čemer

–  NCVij pomeni stroške obremenitev s hrupom vozila razreda i na cesti vrste j (euro/prevožen kilometer vozila)

–  NCjk pomeni stroške obremenitev s hrupom na osebo, izpostavljeno na vrsti ceste j ravni hrupa k (euro/osebo)

–  POPk pomeni prebivalstvo, izpostavljeno dnevni ravni hrupa k na kilometer (oseba/kilometer)

–  ADT pomeni povprečni dnevni obseg prometa (vozilo)

Prebivalstvo, izpostavljeno ravni hrupa k, se vzame iz strateških kart hrupa, navedenih v členu 7 Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa(15).

Strošek na osebo, izpostavljeno ravni hrupa k, se vzame iz razpredelnice 20 "Priročnika za ocenjevanje zunanjih stroškov v prometnem sektorju"║.

Za povprečni dnevni obseg prometa se med težkimi tovornimi vozili in osebnimi avtomobili uporabi ponderirani faktor, ki je manjši ali enak 4.

Razpredelnica 2: Stroški obremenitev s hrupom vozil, ki se lahko zaračunajo (NCV)

Vrednosti v centih, 2000

Vir: Priročnik za ocenjevanje zunanjih stroškov v prometnem sektorju, razpredelnica 22║.

Vrednosti iz razpredelnice 2 je mogoče v gorskih območjih pomnožiti s faktorjem do 5, če je to upravičeno z nakloni cest, temperaturnimi inverzijami in/ali učinkom amfiteatra, ki ga imajo doline na širjenje hrupa.

Vsi parametri, podatki in druge informacije, brez katerih razumevanje izračuna stroškov obremenitev s hrupom, ki se lahko zaračunajo, ni mogoče, so dostopni javnosti. "

▌

(1) UL […] […], […], str. […]. (2) UL C 120, 28.5.2009, str. 47. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009. (4) UL L 187, 20.7.1999, str. 42. ║ (5) UL L 75, 15.3.2001, str. 29. (6) UL L 166, 30.4.2004, str. 124. ║ (7) UL L 296, 21.11.1996, str. 55. ║ (8) UL L 189, 18.7.2002, str. 12. (9) UL L 283, 31.10.2003, str. 51. ║ (10) UL L 210, 31.7.2006, str. 25. ║ (11) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ║ (12) + Bo dopolnjeno v poznejši fazi zakonodajnega postopka. (13) UL L 309, 27.11.2001, str. 22. (14) Methodology of the European Environmental Agency ║. (15) * UL L 189, 18.7.2002, str. 12

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev) (KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD))

P6_TA(2009)0114 A6-0077/2009

(Postopek soodločanja – prenovitev)

Predlog je bil dne 11. marca 2009 spremenjen kot sledi(1):

Uredba (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 255(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

skladno s postopkom, navedenim v členu 251 Pogodbe(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(3). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

(2)  Drugi pododstavek člena 1 Pogodbe o Evropski uniji opredeljuje pojem javnosti in pravi, da je Pogodba nov korak v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani.

(3)  Javnost omogoča državljanom, da tesneje sodelujejo v postopku odločanja, in zagotavlja, da je uprava deležna večje zakonitosti ter je učinkovitejša in bolj odgovorna državljanu v demokratičnem sistemu. Javnost prispeva h krepitvi načela demokracije in spoštovanja človekovih temeljnih pravic in svoboščin, določenih v členu 6 Pogodbe EU in v Evropski listini o temeljnih pravicah.

(4)  S preglednostjo bi se okrepila tudi načela dobrega upravljanja v institucijah EU, kot to določa člen 41 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije(4) ("Listina"). Ustrezno bi bilo treba opredeliti notranje postopke in poiskati ustrezne finančne in človeške vire za uresničitev načela odprtosti v praksi. [Sprememba 1]

▌ [Sprememba 2]

▌ [Sprememba 3]

5.  Posvetovanje Komisije je pokazalo podporo civilne družbe pozivu Evropskega parlamenta k uvedbi instrumenta o resnični svobodi informacij, ki bi veljal za institucionalni okvir Evropske unije v skladu s pravico do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine. [Sprememba 92]

(6)  Namen te uredbe je čim bolj uresničiti pravico dostopa javnosti do dokumentov ter določiti splošna načela in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, ki veljajo za tak dostop v skladu s členom 255(2) Pogodbe ES, hkrati pa upoštevati izkušnje, pridobljene z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1049/2001 in resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2006 s priporočili Komisiji o dostopu do besedil institucij(5) po členu 192 Pogodbe ES. Ta uredba ne posega v obstoječe pravice držav članic, sodnih organov ali preiskovalnih teles do dostopa do dokumentov. [Sprememba 4]

(7)  V skladu s členom 255(2) Pogodbe ES ta uredba določa splošna načela in omejitve na podlagi javnega ali zasebnega interesa, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov in ki bi jih morali upoštevati vsa druga pravila EU. [Sprememba 16]

(8)  V skladu s členoma 28(1) in 41(1) Pogodbe EU velja pravica do dostopa tudi za dokumente, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko ter na policijsko sodelovanje in sodelovanje sodstva v kazenskih zadevah. ▌ [Sprememba 5]

(9)  Ker vprašanje dostopa do dokumentov ni zajeto v določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, bi se morali Evropski parlament, Svet in Komisija v skladu z Izjavo št. 41 priloženo Sklepni listini Amsterdamske pogodbe, v zvezi z dokumenti, ki zadevajo v navedeni pogodbi zajete dejavnosti, ravnati po tej uredbi.

(10)  Evropski parlament in Svet sta dne 6. septembra 2006 sprejela Uredbo (ES) št 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti(6). Glede dostopa do dokumentov z informacijami o okolju mora biti ta uredba skladna z Uredbo (ES) št. 1367/2006.

(11)  Svet in Komisija delujeta v svoji zakonodajni funkciji, ko ob dejavnem sodelovanju Evropskega parlamenta v obliki uredb, direktiv, okvirnih sklepov ali odločb na podlagi ustreznih določb iz Pogodb sprejmeta pravila splošnega obsega – tudi s prenesenimi pristojnostmi – ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoča. [Sprememba 6]

(12)  V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU in sodno prakso Sodišča v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1049/2001, bi bilo treba širši dostop do dokumentov zagotoviti, kadar institucije delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi. Pravna besedila bi morala biti napisana jasno in razumljivo(7) ter objavljena v Uradnem listu Evropske unije; pripravljalni dokumenti in vse z njimi povezane informacije, vključno s pravnimi mnenji in medistitucionalnim postopkom, bi morali biti državljanom enostavno in pravočasno dostopni na spletu.

O boljši praksi pri pripravi zakonodaje, izboljšanih modelih in tehnikah priprave besedil in tehničnih rešitvah za spremljanje življenjskega cikla pripravljalnih dokumentov in njihovega posredovanja institucijam in organom, ki sodelujejo v postopku, se v skladu s to uredbo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, dogovorijo Evropski parlament, Svet in Komisija. [Sprememba 8]

(13)  Medinstitucionalni register lobistov in drugih zainteresiranih strani je pravo sredstvo za spodbujanje odprtosti in preglednosti zakonodajnega postopka. [Sprememba 11]

(14)  Preglednost zakonodajnega postopka je za državljane izrednega pomena. Zato bi morale institucije aktivno razširjati dokumente, ki so del zakonodajnega postopka. Aktivno razširjanje dokumentov bi bilo treba spodbujati tudi na drugih področjih.

(15)  Komisija bi z dopolnitvijo te uredbe morala predlagati instrument, ki bi ga sprejela Evropski parlament in Svet, o skupnih pravilih, ki urejajo ponovno uporabo informacij in dokumentov s strani institucij s smiselnim izvajanjem načel iz Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(8). [Sprememba 22]

(16)  Brez poseganja v nacionalno zakonodajo v zvezi z dostopom do dokumentov, v skladu z načelom lojalnega sodelovanja pri izvajanju aktov institucij EU, države članice ne bi smele delovati v nasprotju z zastavljenimi cilji iz te uredbe, vključno s stopnjo preglednosti, ki naj bi jo uredba zagotovila na ravni EU, zato bi morale še posebej poskrbeti, da bodo njihovi domači predpisi, s katerimi se izvaja zakonodaja EU, evropskim državljanom in drugim osebam, ki jih to zadeva, omogočili jasno in natančno razumevanje njihovih pravic in obveznosti, nacionalnim sodiščem pa omogočili, da zagotovijo spoštovanje teh pravic in obveznosti. [Sprememba 100]

(17)  Čeprav ni namen ali učinek te uredbe spreminjati nacionalne predpise o dostopu do dokumentov, pa je vendarle jasno, da bi morale na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami in državami članicami, države članice svojim državljanom na nacionalni ravni zagotoviti vsaj enako raven preglednosti, kot je pri izvajanju pravil EU zagotovljena na ravni EU.

Iz istega razloga in brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov bi morale države članice paziti, da ne ovirajo obdelave tajnih dokumentov EU. [Sprememba 20]

(18)  Dokumenti v zvezi z nezakonodajnimi postopki, kot so zavezujoči ukrepi brez splošnega obsega ali ukrepi za urejanje notranje organizacije, upravni ali proračunski akti oziroma nezavezujoči dokumenti politične narave (kot so sklepi, priporočila ali resolucije), bi morali biti v skladu z načelom dobrega upravljanja iz člena 41 Listine dostopni enostavno, čeprav bi morali sočasno zagotavljati učinkovitost postopka odločanja v institucijah. Za vsako kategorijo dokumentov bi morala odgovorna institucija in po potrebi druge institucije, ki sodelujejo v postopku, državljanom omogočiti, da se seznanijo s predvidenim potekom notranjih postopkov, s tem, katere organizacijske enote naj bi bile pristojne in v kakšni meri, s postavljenimi roki in uradom, na katerega se lahko obrnejo. Možni so posebni dogovori z zainteresiranimi stranmi v postopku, tudi če dostop javnosti ne bi bil odobren; institucije bi morale ustrezno upoštevati priporočila Evropskega varuha človekovih pravic. [Sprememba 9]

(19)  Institucije bi se morale sporazumeti o skupnih smernicah za evidentiranje notranjih dokumentov, določitev stopnje njihove tajnosti in arhiviranje za zgodovinske potrebe v skladu z načeli iz te uredbe. Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 354/83 z dne 1. februarja 1983 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo(9) bi bilo potem treba razveljaviti. [Sprememba 10]

(20)  Da bi razvili dejavnosti institucij na področjih, ki zahtevajo določeno stopnjo zaupnosti, je prav, da se vzpostavi celovit varnostni sistem za obdelavo tajnih podatkov EU. Izraz "tajni podatki EU" bi moral pomeniti vse podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom EU ali eni ali več državam članicam, bodisi da taki podatki izvirajo iz EU ali prihajajo iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij. V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU bi moral imeti Evropski parlament dostop do tajnih podatkov EU, zlasti če je tak dostop potreben za opravljanje zakonodajnih ali nezakonodajnih dolžnosti po Pogodbah. [Sprememba 13]

(21)  Institucije in organi Skupnosti bi morali osebne podatke obdelovati pošteno in pregledno ter v skladu s pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov(10) in sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti ("Sodišče"). Institucije bi morale določiti notranje postopke, pri tem pa ustrezno upoštevati priporočilo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Od sprejetja Uredbe (ES) št. 1049/2001 so sodna praksa Sodišča ter odločitve in stališča, ki sta jih sprejela Evropski varuh človekovih pravic in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, razjasnile razmerje med to uredbo in Uredbo (ES) št. 45/2001, v skladu s čimer se mora za zahteve za dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 ter mora uporaba izjem od pravil, ki dovoljujejo dostop do dokumentov in informacij, za namene varstva osebnih podatkov temeljiti na potrebi po zaščiti zasebnosti in integritete posameznika. [Sprememba 7]

(22)  Pravica do dostopa do javnih dokumentov ne vpliva na pravico do dostopa do osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. Če oseba zahteva dostop do podatkov, ki se nanjo nanašajo, bi morala institucija na lastno pobudo preučiti, ali je ta oseba upravičena do dostopa v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. [Sprememba 99]

(23)  Člen 4 Statuta poslancev Evropskega parlamenta dokumente poslancev Evropskega parlamenta izključuje iz področja uporabe opredelitve pojma "dokument" po tej uredbi. Ti dokumenti so zaščiteni s členom 6 statuta tudi, če so institucijam poslani izven zakonodajnega postopka, zato bi morala razlaga uredbe ustrezno upoštevati zaščito političnih dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta po statutu, da se tako zaščitijo demokratična načela Evropske unije. [Sprememba 116]

(24)  Določiti bi bilo treba jasna pravila glede razkrivanja dokumentov, ki izvirajo iz držav članic, in dokumentov tretjih strank, ki so del sodnih spisov ali so jih institucije pridobile zaradi svojih posebnih preiskovalnih pooblastil, ki jih imajo na podlagi prava ES.

(25)  Sodišče je pojasnilo, da obveznost posvetovanja z državami članicami glede zahtev za dostop do njihovih dokumentov ne daje državam članicam pravice, da zavrnejo tak dostop ali da se sklicujejo na nacionalne zakone ali določbe in da lahko institucija, na katero je naslovljena zahteva, zavrne dostop samo na podlagi izjem, določenih v tej uredbi. Vendar je še vedno treba razjasniti status dokumentov, ki izvirajo od tretjih strank, za zagotovitev, da se informacije, ki se nanašajo na zakonodajne postopke, ne delijo bolj obširno s tretjimi strankami, vključno z upravnimi organi tretjih držav, kot pa z državljani Unije, na katere se bo zakonodaja nanašala. [Spremembi 93+110]

(26)  V skladu s členom 255(1) Pogodbe ES bi morala Komisija nemudoma omogočiti javno dostopnost vseh dokumentov, povezanih s potekajočimi mednarodnimi pogajanji o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju. [Sprememba 109]

(27)  Da bi dosegli večjo odprtost v delu institucij, se Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovi dostop do dokumentov, ki jih institucije pripravijo, in tudi do dokumentov, ki jih institucije prejmejo. Država članica lahko od Evropskega parlamenta, Komisije ali Sveta zahteva, da se dokument, ki izhaja iz te države, brez njenega predhodnega soglasja ne pošlje tretjim strankam izven institucij. Če zahtevi ni odobreno, bi morala institucija, ki je zahtevo prejela, navesti razloge za zavrnitev. V skladu s členom 296 Pogodbe ES ni nobena država članica dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti. [Sprememba 14]

(28)  Načelno bi morali biti vsi dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali so jih institucije prejele od drugih organov in se navezujejo na njihovo dejavnost, evidentirani in dostopni javnosti. Vendar pa je možno, da se brez poseganja v nadzorno funkcijo Evropskega parlamenta dostop do določenega dokumenta ali njegovega dela preloži na poznejši čas. [Sprememba 15]

(29)  Institucije bi morale zagotoviti, da bo razvoj informacijske tehnologije olajšal izvrševanje pravice do dostopa in ne bi smel povzročiti, da je javnosti dostopnih manj informacij. [Sprememba 17]

(30)  Da bi zagotovili celovito spoštovanje pravice do dostopa, mora biti uporabljen dvofazni upravni postopek z dodatno možnostjo sodnega postopka ali pritožb varuhu človekovih pravic.

(31)  Institucija bi morala dosledno in usklajeno obveščati javnost o sprejetih ukrepih za izvajanje te uredbe in za usposabljanje svojega osebja za pomoč državljanom, ki uresničujejo svoje pravice iz te uredbe. ▌ [Sprememba 19]

▌ [Sprememba 21]

(32)  V skladu s členom 255(3) Pogodbe ES ter načeli in pravili iz te uredbe vsaka institucija v svojem poslovniku določi posebne določbe o dostopu do dokumentov(11)(12)(13). [Sprememba 23]

(33)  Da bi zagotovili celovito uporabo te uredbe za vse dejavnosti Unije, bi morale v tej uredbi določena načela uporabljati tudi vse agencije, ki jih ustanovijo institucije. Vse druge institucije EU so pozvane, naj v skladu s členom 1 Pogodbe EU sprejmejo primerljive ukrepe – [Sprememba 12]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

Splošna načela

Člen 1

Namen

Člen 2

Upravičenci do dostopa ▌[Sprememba 27]

1.  Vse fizične ali pravne osebe ali vsa združenja pravnih ali fizičnih oseb imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo. [Sprememba 28]

▌[Spremembe 29, 30, 31, 32, 33 in 34]

2.  Ta uredba se ne uporablja za dokumente iz člena 4 Statuta poslancev Evropskega parlamenta. [Sprememba 114]

3.  Da bi se zagotovilo celostno izvajanje načela o preglednem delovanju institucij, je treba zagotoviti prost dostop do dokumentov o mehanizmih in postopkih za ugotavljanje kršitev. [Sprememba 108]

Člen 3

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti, na vseh področjih delovanja Evropske unije.

2.  Dokumenti so javnosti dostopni v elektronski obliki v Uradnem listu Evropske unije ali v uradnem registru posameznih institucij ali na pisno prošnjo.

Dokumenti, pripravljeni ali prejeti med zakonodajnim postopkom, so neposredno dostopni v skladu s členom 11.

3.  Ta uredba ne posega v večje pravice dostopa javnosti do dokumentov institucij, ki izvirajo iz instrumentov mednarodnega prava ali aktov institucij, ki jih izvajajo, oziroma iz zakonodaje držav članic. [Sprememba 35]

Člen 4

Opredelitev pojmov

V Uradnem listu Evropske unije in na spletnih straneh institucij se objavi podroben seznam vseh kategorij aktov po opredelitvah iz točk (a) do (e). Institucije se tudi sporazumejo o skupnih merilih za arhiviranje, ki jih objavijo. [Sprememba 43]

Člen 5

Tajni dokumenti

1.  Če obstajajo javni razlogi po členu 6(1) in brez poseganja v parlamentarni nadzor na ravni EU in nacionalni ravni, lahko posamezna institucija določen dokument obravnava kot tajen, če bi njegovo razkritje škodovalo varovanju bistvenih interesov Evropske unije ali ene ali več držav članic.

Informacije se kot tajne označijo na naslednji način:

(a)  "EU TOP SECRET/EU STROGO TAJNO": ta stopnja tajnosti se uporablja samo za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko imelo izjemno težke posledice za bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

(b)  "EU SECRET/EU TAJNO": ta stopnja tajnosti se uporablja samo za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko resno škodovalo bistvenim interesom Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

(c)  "EU CONFIDENTIAL/EU ZAUPNO": ta stopnja tajnosti se uporablja za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko škodovalo bistvenim interesom Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

(d)  "EU RESTRICTED/EU INTERNO": ta stopnja tajnosti se uporablja le za podatke in gradivo, katerega nedovoljeno razkritje bi lahko bilo neugodno za interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

2.  Podatki se obravnavajo kot tajni le, če je to potrebno.

Če je mogoče, organi izvora na tajnih dokumentih določijo datum ali obdobje, ko je stopnjo tajnosti vsebine mogoče znižati ali ukiniti.

V nasprotnem primeru preverjajo dokumente najmanj vsakih pet let, da bi zagotovili potrebno izvorno stopnjo tajnosti.

Stopnja tajnosti se jasno in pravilno označi ter se ohrani samo toliko časa, kot je potrebno za varovanje podatkov.

Za določitev tajnih podatkov in morebitno kasnejše znižanje stopnje tajnosti ali njeno ukinitev je izključno odgovorna izvorna institucija ali institucija, ki je tajen dokument prejela od tretje strani ali druge institucije.

3.  Brez poseganja v pravico do dostopa drugih institucij EU se tajni dokumenti tretjim stranem odstopijo samo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril.

Vseeno pa institucija, ki dostop do tajnega dokumenta zavrne, razloge za svojo odločitev navede tako, da ne škodi interesom, ki jih ščiti člen 6(1).

Če pri obdelavi tajnega dokumenta sodeluje več institucij, se pri določitvi stopnje tajnosti zagotovi ista osnova in se sproži posredovanje, če se ocena institucij glede stopnje zaščite razlikuje.

Dokumenti v zvezi z zakonodajnimi postopki se ne določijo kot tajni. Izvedbeni ukrepi se določijo kot tajni še pred njihovim sprejetjem, če je to potrebno in se s tem prepreči škodljivi učinek na ukrep sam. V imenu Evropske unije ali Skupnosti sklenjeni mednarodni sporazumi o dostopanju do zaupnih podatkov, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ne morejo podeljevati pravice, da Evropskemu parlamentu onemogočijo dostop do zaupnih informacij.

4.  Prošnje za dostop do tajnih dokumentov na podlagi postopkov, določenih v členih 17 in 18, obravnavajo samo tiste osebe, ki imajo pravico seznaniti se z navedenimi dokumenti. Te osebe tudi ocenijo, kako se na tajne dokumente lahko sklicuje v javnem registru.

5.  Tajni dokumenti se vpišejo v register posamezne institucije ali objavijo samo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril.

6.  Institucija, ki zavrne dostop do tajnega dokumenta, razloge za svojo odločitev navede tako, da ne škodi interesom, ki so zaščiteni z izjemami iz člena 6(1).

7.  Brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob obravnavi prošenj za dostop do tajnih dokumentov EU spoštujejo načela iz te uredbe.

8.  Varnostni predpisi institucij o tajnih dokumentih se objavijo.

9.  Evropski parlament ima dostop do tajnih dokumentov prek posebnega nadzornega odbora, sestavljenega iz članov, ki jih imenuje konferenca predsednikov. Člani odbora opravijo postopek varnostnega preverjanja osebja in svečano zaprisežejo, da ne bodo na noben način razkrili vsebine podatkov, do katerih so imeli dostop.

Evropski parlament pripravi notranja pravila in v skladu z obveznostmi iz pogodb varnostne standarde in sankcije, ki ustrezajo pravilom iz notranjih varnostnih pravil Sveta in Komisije. [Sprememba 44]

Člen 6

Splošne izjeme od pravice do dostopa [Sprememba 45]

1.  Brez poseganja v primere iz člena 5 institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva: [Sprememba 46]

2.  Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnih ali zasebnih interesov glede: [Sprememba 48]

▌ [Sprememba 52]

3.  Izjeme iz odstavkov (2) ║ se uporabljajo, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. Močen javni interes za razkritje obstaja tam, kjer so bili dokumenti pripravljeni ali prejeti v postopkih za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo. Pri ugotavljanju javnega interesa za razkritje je treba posebno pozornost nameniti dejstvu, da so zahtevani dokumenti povezani z zaščito temeljnih pravic ali pravico do življenja v zdravem okolju. [Sprememba 53]

4.  Pri opredelitvi prevlade javnega interesa za razkritje se ustrezno upošteva zaščita politične dejavnosti in neodvisnosti poslancev Evropskega parlamenta, zlasti glede na člen 6(2) statuta poslancev. [Sprememba 115]

5.  Dokumenti, katerih razkritje bi predstavljalo tveganje za okoljevarstvene vrednote, kot so kraji razmnoževanja redkih vrst, se razkrijejo samo v skladu z Uredbo (ES) št. 1367/2006. [Sprememba 54]

6.  Osebni podatki se ne razkrijejo, če bi takšno razkritje ogrozilo zasebnost ali integriteto zadevne osebe. Kot ogrožanje se ne šteje:

Osebni podatki se kljub temu razkrijejo, če prevlada javni interes za razkritje. V takih primerih mora zadevna institucija ali organ javni interes točno opredeliti. Navesti mora razloge, zakaj javni interes v določenem primeru prevlada nad interesi osebe.

Če institucija ali organ zavrne dostop do dokumenta na osnovi odstavka 1, preuči, ali je mogoče dovoliti delni dostop do dokumenta. [Spremembe 90+96+102]

7.  Če velja katera od izjem le za dele zahtevanega dokumenta, se drugi deli dokumenta objavijo.

8.  Izjeme, določene v tem členu, se ne uporabljajo za dokumente, poslane v okviru postopkov sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja. Uporabljajo se le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta. Izjeme lahko veljajo za največ 30 let. Pri dokumentih, za katere velja izjema glede zasebnosti in integritete posameznika se lahko, če je potrebno, izjema uporablja tudi po tem obdobju. [Sprememba 55]

9.  Kot je določeno v tem členu, se izjeme ne razlagajo tako, da se nanašajo na informacije javnega značaja glede upravičencev sredstev Evropske unije, ki so na voljo v okviru sistema finančne preglednosti. [Sprememba 56]

Člen 7

Posvetovanje s tretjimi stranmi [Sprememba 57]

1.  Dokumente tretjih strani razkrijejo institucije, ne da bi se posvetovale s tistim, ki jih je ustvaril, če je jasno, da se ne uporabi nobena izjema iz te uredbe. S tretjo stranjo se posvetuje, če je ta stran pri izročitvi dokumenta zahtevala, da se jo obravnava na poseben način, da bi presodila, ali se lahko uporabi izjema iz te uredbe. Dokumente, zagotovljene institucijam za vplivanje na oblikovanje politike, bi bilo treba dati na voljo javnosti. [Sprememba 58]

2.  Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice in ki

3.  Brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov in kadar država članica prejme zahtevo za dokument, ki je v njeni lasti, izvira pa iz institucije, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne, se država članica posvetuje z institucijo, da bi sprejela odločitev, ki ne ogroža ciljev te uredbe. Država članica lahko namesto tega napoti zahtevo na institucijo. [Sprememba 60]

Člen 8

Razmnoževanje dokumentov

Ta uredba ne posega v obstoječe predpise o avtorskih pravicah, ki lahko omejijo pravico tretje stranke do ▌razmnoževanja ali izkoriščanja objavljenih dokumentov. [Sprememba 82]

Člen 9

Načelo dobrega upravljanja

Na podlagi kodeksa dobrega upravnega ravnanja institucije sprejmejo in objavijo splošne smernice o obsegu obveznosti glede zaupnosti in varovanja poslovne skrivnosti iz člena 287 Pogodbe ES, pri čemer obveznosti izhajajo iz pravilnega in preglednega upravljanja in varovanja osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. S smernicami se v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev, ki se uporabljajo za druge uslužbence Evropskih skupnosti, ter notranjimi pravili institucij opredelijo tudi sankcije za primer neizpolnjevanja obveznosti po tej uredbi. [Sprememba 107]

NASLOV II

Preglednost zakonodajnih in nezakonodajnih dokumentov

Člen 10

Preglednost zakonodajnih dokumentov

1.  V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU in sodno prakso Sodišča v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1049/2001 institucije, ki delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi, zagotovijo kar najširši dostop do svojega delovanja.

2.  Dokumenti v zvezi z njihovimi zakonodajnimi programi, predhodnim posvetovanjem s civilno družbo ali oceno učinka in vsi drugi pripravljalni dokumenti, ki so vezani na zakonodajne postopke, so dostopni prek uporabniku prijazne medistitucionalne spletne strani in objavljeni v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije.

3.  Zakonodajni predlogi in druga pravna besedila EU so napisana jasno in razumljivo, institucije pa se sporazumejo o skupnih smernicah za pripravo in o modelih priprave za večjo pravno varnost v skladu z ustrezno sodno prakso Sodišča.

4.  Med zakonodajnim postopkom institucije ali organi, ki sodelujejo v postopku odločanja, objavijo pripravljalne dokumente in vse informacije v zvezi z obravnavano tematiko, vključno s pravnimi mnenji, v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije in na skupni spletni strani, na kateri so prikazane vse stopnje postopka.

5.  Objavijo se vse pobude ali dokumenti zainteresiranih strani, ki lahko na kakršen koli način vplivajo na postopek odločanja.

6.  Po sprejetju so zakonodajni akti objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, kot to določa člen 13 te uredbe.

7.  Na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami in državami članicami, države članice ne smejo delovati v nasprotju s cilji iz te uredbe, zato si prizadevajo, da pri nacionalnih ukrepih za izvajanje aktov institucij Evropske unije zagotovijo ustrezno raven preglednosti, kar še zlasti storijo z jasno objavo referenc nacionalnih ukrepov. Tako bodo državljani jasno in natančno razumeli svoje pravice in obveznosti po specifičnih pravilih EU, nacionalna sodišča pa bodo lahko zagotovila spoštovanje teh pravic in obveznosti v skladu z načelom pravne varnosti in varovanja posameznika. [Sprememba 103]

Člen 11

Objava v Uradnem listu

1.  V skladu z načeli iz te uredbe se institucije dogovorijo o zasnovi in obliki Uradnega lista Evropske unije, pri čemer upoštevajo že obstoječi medinstitucionalni sporazum.

Poleg aktov, navedenih v členu 254(1) in (2) Pogodbe ES ter prvem odstavku člena 163 Pogodbe Euratom, se ob upoštevanju člena 6 te uredbe v Uradnem listu objavijo naslednji dokumenti:

▌

2.  Drugi dokumenti, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, so določeni s skupnim sklepom Evropskega parlamenta in Sveta na predlog upravnega odbora Urada za publikacije EU(14). [Spremembi 74+105]

Člen 12

Upravna praksa glede preglednosti v institucijah [Sprememba 77]

1.  Institucije razvijejo učinkovito upravno prakso, da bi omogočile uresničevanje pravice do dostopa, ki jo zagotavlja ta uredba. Institucije organizirajo in vzdržujejo informacije, ki jih imajo, tako, da je javnosti lahko brez dodatnih naporov omogočen dostop do informacij. [Sprememba 78]

2.  Da bi zagotovile uspešno uporabo načel preglednosti in dobrega upravljanja, se zadevne institucije dogovorijo o skupnih izvedbenih pravilih in postopkih za oblikovanje, določanje stopnje tajnosti, evidentiranje in razširjanje dokumentov.

Da bi spodbudile resnično razpravo med udeleženci v postopku sprejemanja odločitev, in brez vpliva na načelo preglednosti, institucije jasno obvestijo državljane, če in kdaj med konkretnimi fazami postopka sprejemanja odločitev neposrednega dostopa do dokumentov ni mogoče dovoliti. Te omejitve veljajo le do sprejetja omenjene odločitve. [Sprememba 79]

3.  Institucije državljane pošteno in pregledno obvestijo o svoji organizacijski shemi in navedejo pristojnosti svojih notranjih enot, notranji potek dela in približne roke za postopke, ki so v njihovi pristojnosti, ter na katere službe se lahko državljani obrnejo, da bi pridobili podporo, informacije ali upravno varstvo. [Sprememba 80]

4.  Institucije ustanovijo medinstitucionalni odbor iz člena 255, da preuči in izmenja najboljšo prakso, opredeli ovire pri dostopu in uporabi ter neobjavljene vire podatkov, obravnava možne spore, spodbuja interoperabilnost, ponovno uporabo in združitev registrov, standardizira kodo dokumentov prek Evropske organizacije za standardizacijo, vzpostavi enoten portal EU za zagotovitev dostopa do vseh dokumentov EU in razpravlja o prihodnjem razvoju dostopa javnosti do dokumentov. [Sprememba 81]

Člen 13

Finančna preglednost

Informacije, povezane s proračunom EU, njegovo uporabo in upravičenci do skladov in subvencij EU, so javne in dostopne vsem državljanom.

Te informacije so dostopne tudi na posebnih spletnih straneh ali v podatkovni zbirki, kjer se lahko išče na podlagi zgoraj omenjenih podatkov in ki zadevajo finančno preglednost EU. [Sprememba 85]

NASLOV III

Metode dostopa

Člen 14

Neposredni dostop do dokumentov

1.  Institucije v največji možni meri omogočijo neposreden dostop javnosti do dokumentov v elektronski obliki ali prek registra v skladu s predpisi zadevne institucije. [Sprememba 71]

2.  Institucije javnosti omogočijo neposredno dostopanje do vseh dokumentov v elektronski obliki ali prek registra, zlasti do tistih, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo ▌. [Sprememba 72]

3.  Kjer je možno, so neposredno dostopni v elektronski obliki tudi drugi dokumenti, in sicer dokumenti, ki se nanašajo na razvoj politike ali strategije.

4.  Kadar neposredni dostop ni omogočen prek registra, je, če je mogoče, v registru navedeno, kje dokument je.

5.  Institucije vzpostavijo skupni vmesnik za svoje registre dokumentov in zlasti zagotovijo enotno dostopno točko za neposreden dostop do dokumentov, sestavljenih ali prejetih med postopki za sprejetje zakonodajnih ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo. [Sprememba 73]

Člen 15

Registri

1.  Za uveljavitev pravic državljanov na podlagi te uredbe vsaka institucija omogoči javni dostop do registra dokumentov. Dostop do registra je omogočen v elektronski obliki. Napotila k dokumentom se nemudoma vpišejo v register.

2.  Register vsebuje referenčno številko za vsak dokument (kjer je to primerno, vključno z medinstitucionalno referenco), predmet in/ali kratek opis vsebine dokumenta ter datum prejema ali priprave in vpisa dokumenta v register. Napotila se pripravijo tako, da ni oslabljeno varstvo interesov iz člena 6.

3.  Brez poseganja v notranja pravila institucij register ali sistem registrov (če ima ena institucija več registrov) posamezne institucije vsebuje predvsem podatke o:

Člen 16

Prošnje

1.  Prošnje za dostop do dokumenta se dajo v kakršni koli pisni obliki, vključno z elektronsko, v enem od jezikov, navedenih v členu 314 Pogodbe ES, in dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre. Prosilec ni dolžan navesti razlogov za prošnjo.

2.  Če prošnja ni dovolj natančna ▌, institucija v roku 15 delovnih dni prosi prosilca, naj prošnjo razjasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov. ▌ [Sprememba 62]

3.  Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem neuradno posvetuje o primerni in praktični rešitvi.

4.  Institucije dajo informacije in pomoč državljanom v zvezi s tem, kako in kje lahko vložijo prošnje za dostop do dokumentov.

Člen17

Obravnava začetnih prošenj

1.  Prošnja za dostop do dokumenta se obravnava takoj. Prosilcu je poslano potrdilo o prejemu. V največ 15 delovnih dneh od vpisa prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev ter seznani prosilca s pravico do vložitve potrdilne prošnje v skladu z odstavkom 4 tega člena. [Sprememba 63]

2.  V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za največ 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge. [Sprememba 64]

3.  Pri celoviti ali delni zavrnitvi lahko prosilec v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči, ali, če prosilec dvomi o tem, ali bo škoda zadevnim interesom dejansko povzročena, in/ali meni, da je razkritje v prevladujočem javnem interesu, pozove Evropskega varuha človekovih pravic, da poda neodvisno in objektivno mnenje o vprašanju škode in/ali prevladujočega javnega interesa.

Med čakanjem na mnenje Evropskega varuha človekovih pravic se rok iz odstavka 1 odloži za največ 30 delovnih dni.

Po prejemu mnenja Evropskega varuha človekovih pravic ali najkasneje po preteku 30 delovnih dni lahko prosilec v največ 15 delovnih dneh vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči. [Sprememba 104]

4.  Če institucija ne odgovori v predpisanem roku, ima prosilec pravico do vložitve potrdilne prošnje.

Člen 18

Obravnava potrdilnih prošenj

1.  Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V 15 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev. Pri celoviti ali delni zavrnitvi institucija prosilca seznani s sredstvi, ki jih ima na voljo. [Sprememba 66]

2.  V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za največ 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge. [Sprememba 67]

3.  Pri celoviti ali delni zavrnitvi lahko prosilec sproži postopek pri Sodišču prve stopnje proti instituciji in/ali se pritoži pri varuhu človekovih pravic pod pogoji iz člena 230 oziroma člena 195 Pogodbe ES.

4.  Če institucija ne odgovori v predpisanem roku, se šteje, da je odgovor negativen, in prosilec ima pravico, da sproži sodni postopek proti instituciji in/ali pošlje pritožbo varuhu človekovih pravic na podlagi ustreznih določb Pogodbe ES.

▌ [Sprememba 68]

Člen 19

Dostop po prošnji

1.  Prosilec ima dostop do dokumentov, da jih pregleda na kraju samem ali da dobi kopijo, vključno z elektronsko kopijo, kjer je ta na voljo, skladno s svojimi željami.

2.  Če je dokument javen in je prosilcu zlahka dostopen, lahko institucija svojo obveznost odobritve dostopa do dokumentov izpolni tako, da prosilca obvesti, kako pride do želenega dokumenta.

3.  Dokumenti se pošljejo v obstoječi različici in formatu (elektronskem ali drugem formatu, kakršen je braille, široki tisk ali trak) glede na želje prosilca.

4.  Strošek izdelave in pošiljanja kopij se lahko zaračuna prosilcu. Ta strošek ne presega realne cene izdelave in pošiljanja kopij. Pregled na kraju samem, kopije, ki obsegajo manj kakor 20 strani formata A4, in neposredni dostop v elektronski obliki ali prek registra so brezplačni. Prosilcu se lahko dejanski stroški iskanja in priklica enega ali več dokumentov zaračunajo tudi v primeru tiskalniških izpisov ali dokumentov v elektronski obliki iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic. Dodatni stroški se ne zaračunajo, če je institucija enega ali več zadevnih dokumentov že pripravila. Prosilec je vnaprej obveščen o znesku in načinu izračuna stroškov. [Sprememba 69]

5.  Ta uredba ne vpliva na posebne ureditve, ki veljajo za dostop, določene v pravu ES in nacionalnem pravu, kot je plačilo pristojbin.

Člen 20

Obveščanje

1.  Vsaka institucija sprejme potrebne ukrepe za obveščanje javnosti o pravicah, ki jih uživa na podlagi te uredbe.

2.  Države članice sodelujejo z institucijami pri obveščanju državljanov.

Člen 21

Uradnik za informiranje

1.  Vsak generalni direktorat posamezne institucije imenuje uradnika za informiranje, ki je v tem generalnem direktoratu odgovoren za zagotavljanje skladnosti z določbami te uredbe in prakso dobrega upravljanja.

2.  Uradnik za informiranje določi, katere informacije so primerne za javnost v zvezi z:

3.  Uradnik za informiranje oceni, če storitve v generalnem direktoratu, za katerega je pristojen, sledijo načelom dobre prakse.

4.  Uradnik za informiranje lahko osebo, ki zaprosi za informacijo, preusmeri na drug direktorat, če želena informacija presega njegova pooblastila, a je v pristojnosti drugega direktorata iste institucije, če seveda s takšnimi informacijami razpolaga. [Sprememba 106]

NASLOV IV

Končne določbe

Člen 22

Poročila

1.  Vsaka institucija objavi vsako leto poročilo za prejšnje leto, vključno s številom primerov, ko je institucija zavrnila dostop do dokumentov, razlogi za zavrnitev ter številom dokumentov občutljive narave, ki niso vpisani v register.

2.  Komisija najpozneje do …* objavi poročilo o uporabi načel iz te uredbe in oblikuje priporočila, po potrebi s predlogi za revizijo te uredbe, ki bi bili potrebni zaradi novih razmer, in z akcijskim programom ukrepov, ki naj bi jih sprejele institucije. [Sprememba 83]

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1049/2001 je z [...] razveljavljena.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Korelacijska tabela(17)

(1) Zadeva je bila v skladu s členom 53(2) vrnjena v odbor (A6-0077/2009). (2) ... (3) UL L 145, 31.5.2001, str. 43. (4) UL C 303, 14.12.2007, str. 1. (5) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 151. (6) UL L 264, 25.9.2006, str. 13. (7) Medinstitucionalni sporazum z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (UL C 73, 17.3.1999, str. 1). (8) UL L 345, 31.12.2003, str. 90. (9) UL L 43, 15.2.1983, str. 1. (10) UL L 8, 12.1.2001, str. 1. (11) UL L 340, 31.12.1993, str. 43.║ (12) UL L 46, 18.2.1994, str. 58.║ (13) UL L 263, 25.9.1997, str. 27.║ (14) Glej člen 7 dokumenta SEK(2008)2109. (15) * Šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe. (16) ** Eno leto od dneva začetka veljavnosti te uredbe. (17) Tabela bo posodobljena.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (KOM(2008)0869 – C6-0050/2009 – 2008/0252(CNS))

P6_TA(2009)0115 A6-0052/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0869),

–   ob upoštevanju člena 128(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0050/2009),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0052/2009),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   ponavlja svoj večkratni poziv Komisiji in Svetu, naj zagotovita, da bo Parlamentu dan potreben čas, nikakor ne manj kot pet mesecev, da bo lahko med celovitim pregledom smernic za zaposlovanje, ki je predviden za konec leta 2010, izpolnil svojo posvetovalno vlogo, kot je določeno v članu 128(2) Pogodbe;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o podaljšanju uporabe člena 139 Poslovnika Parlamenta do konca sedmega parlamentarnega obdobja

P6_TA(2009)0116 B6-0094/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 290 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti(1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 920/2005(2),

–   ob upoštevanju kodeksa o večjezičnosti, ki ga je predsedstvo sprejelo dne 17. novembra 2008,

–   ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 13. decembra 2006 o odstopanju od člena 138 Poslovnika in sklepov, ki so sledili o podaljšanju tega odstopanja do konca tega parlamentarnega obdobja,

–   ob upoštevanju členov 138 in 139 svojega Poslovnika,

A.   ker člen 138 Poslovnika določa, da se vsi dokumenti Parlamenta pripravijo v uradnih jezikih in da imajo vsi poslanci pravico v Parlamentu govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri, pri čemer se govor simultano prevaja v ostale uradne jezike,

B.   ker so v skladu s členom 139 Poslovnika odstopanja od člena 138 dovoljena do konca šestega parlamentarnega obdobja, če kljub ustrezni previdnosti in ukrepom ni na voljo zadostno število tolmačev ali prevajalcev za enega od uradnih jezikov; ker predsedstvo za vsak uradni jezik, za katerega je odstopanje potrebno, na predlog generalnega sekretarja potrdi, ali so izpolnjeni pogoji, svoj sklep pa pregleda vsakih šest mesecev,

C.   ker je predsedstvo 13. decembra 2006 potrdilo, da so težave glede ustreznega jezikovnega pokrivanja za malteščino, romunščino, bolgarščino in irščino takšne, da so za vse naštete jezike izpolnjeni pogoji za odstopanje od člena 138 Poslovnika; ker je predsedstvo v nadaljevanju sprejelo sklepe o podaljšanju odstopanja in se zato od 1. januarja 2009 do konca parlamentarnega obdobja uporablja odstopanje za bolgarščino in romunščino (tolmačenje), češčino (tolmačenje v času češkega predsedovanja Svetu), malteščino (tolmačenje in prevajanje) in irščino (tolmačenje, prevajanje in pravno-jezikovni pregled),

D.   ker je z Uredbo Sveta (ES) št. 920/2005 določeno, da se za irščino v obdobju pet let uporablja začasno odstopanje, ki se lahko obnovi,

E.   ker bodo kljub ustrezni previdnosti in ukrepom zmogljivosti za irščino in malteščino verjetno takšne, da ob začetku sedmega parlamentarnega obdobja ne bodo omogočale polnega tolmačenja v ta dva jezika; ker bodo sicer zmogljivosti nekaterih drugih jezikov zadoščale za pokrivanje potreb, ki nastanejo ob običajni dejavnosti Parlamenta, vendar se lahko zgodi, da bo število tolmačev premajhno za polno pokrivanje vseh dodatnih potreb, ko bodo te države članice med sedmim parlamentarnim obdobjem predsedovale Svetu,

F.   ker naj bi bilo kljub povečanim in stalnim medinstitucionalnim prizadevanjem število usposobljenih prevajalcev in pravnikov-lingvistov za irščino še naprej tako omejeno, da bo v predvidljivi prihodnosti lahko zagotovljeno le omejeno pokrivanje tega jezika; ker glede na Uredbo Sveta (ES) št. 920/2005 v irščino ni treba prevesti zakonodaje Evropske unije, ki je bila sprejeta pred 1. januarjem 2007 (t.i. acquis); ker je posledica odstopanja glede na uredbo ta, da se v irščini vlagajo le predlogi, ki jih Komisija pripravi za uredbe po postopku soodločanja, zaradi česar službe Parlamenta ne bodo mogle pripravljati irskih različic drugih vrst zakonodajnih aktov, vse dokler bo stanje nespremenjeno,

G.   ker se med sedmim parlamentarnim obdobjem Evropski uniji kot članice lahko pridružijo druge evropske države; ker za te nove jezike od dneva pristopa mogoče ne bo dovolj jezikoslovcev, zaradi česar bodo potrebni prehodni ukrepi,

H.   ker člen 139(4) Poslovnika določa, da se lahko Parlament na obrazloženo priporočilo predsedstva ob koncu parlamentarnega obdobja odloči za podaljšanje veljavnosti tega člena,

I.   ker je zaradi vsega navedenega predsedstvo priporočilo, da se veljavnost člena 139 Poslovnika podaljša do konca sedmega parlamentarnega obdobja,

1.   sklene, da se podaljša uporaba člena 139 Poslovnika Parlamenta do konca sedmega parlamentarnega mandata;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

(1) UL 17, 6.10.1958, str. 385. (2) UL L 156, 18.6.2005, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU (2008/2137(INI))

P6_TA(2009)0117 A6-0038/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 3, 6, 7 in 29 Pogodbe ES, zlasti zahteve, da morajo države članice vsem državljanom Unije zagotoviti enake možnosti,

–   ob upoštevanju člena 13 Pogodbe ES, ki Skupnosti omogoča, da sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji med drugim na podlagi rase ali narodnosti,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 28. aprila 2005 o Romih v Evropski uniji(1), z dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji(2), z dne 31. januarja 2008 o evropski strategiji za Rome(3) in z dne 10. julija 2008 o popisu Romov v Italiji na podlagi etnične pripadnosti(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU(5),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(6) in Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(7),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 "Prenovljena socialna agenda: Priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja" (KOM(2008)0412) (sporočilo Komisije o prenovljeni socialni agendi),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. julija 2008 za Direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (KOM(2008)0426),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. junija 2008 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010)(8);

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(9),

–   ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin z dne 1. februarja 1995 in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope z dne 4. novembra 1950,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju z dne 10. decembra 1984,

–   ob upoštevanju akcijskega načrta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za izboljšanje razmer Romov in Sintov na območju OVSE z dne 27. novembra 2003,

–   ob upoštevanju letnega poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice za leto 2007 o rasizmu in ksenofobiji v državah članicah,

–   ob upoštevanju Deklaracije o desetletju vključevanja Romov z dne 2. februarja 2005 in ustanovitve romskega izobraževalnega sklada 12. maja 2005,

–   ob upoštevanju poročila Komisije "Položaj Romov v razširjeni Evropski uniji" iz leta 2005,

–   ob upoštevanju poročila svetovalne skupine strokovnjakov na visoki ravni o socialnem vključevanju narodnostnih manjšin in njihovi polni udeležbi na trgu dela o "Narodnostne manjšine na trgu dela – nujen poziv k boljšemu socialnemu vključevanju" iz aprila 2007,

–   ob upoštevanju končnega poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice o položaju človekovih pravic Romov, Sintov in nomadov v Evropi iz leta 2006,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora "Vključevanje manjšin - Romi"(10) (mnenje EESO),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0038/2009),

A.   ker so se z nedavnima širitvama v Evropski uniji pojavili novi izzivi, povezani s socialno vključenostjo, ki jih je treba obravnavati v okviru novih demografskih in ekonomskih okoliščin, in čeprav se morajo z njimi soočiti vse države članice, so še posebej prizadete države članice v srednji in vzhodni Evropi, ki so v zadnjih dvajsetih letih doživele strukturne, gospodarske in družbene spremembe; zato ugotavlja, da so ranljive skupine družbe, kot so Romi, v zelo ogroženem položaju,

B.   ker v državah članicah, kjer so industrijske panoge propadle, razvoj regij upada, kot posledica pa so zlasti številni Romi zaradi hitro naraščajoče revščine odrinjeni na rob družbe; ker Parlament ugotavlja in ponovno poudarja, da je bilo v tem procesu razvrednoteno njihovo nacionalno državljanstvo in državljanstvo Unije in da jim širitev ni prinesla ustreznih ugodnosti, s čimer se je povečala njihova odrinjenost na rob družbe na več področjih in nevarnost večplastne diskriminacije proti njim,

C.   ker se je treba v strateški politični akciji za spodbujanje enakih možnosti za Rome spopasti z izjemno zapleteno družbeno nevarnostjo, saj Romi, ki so največja evropska narodnostna manjšina, doživljajo enake neugodnosti kot druge skupine, in ker k delovanju proti temu lahko najučinkoviteje pripomorejo samo celovita strategija za Rome in usklajeni sklopi instrumentov v celi vrsti sektorskih politik ter njihovo ustrezno financiranje,

D.   ker so nomadi poseben etnični pojav, ki bi ga tako z vidika človekovih pravic kot socialnih vprašanj in vprašanj trga dela lahko upravičeno obravnavali kot posebno temo,

E.   ker proces vključitve Romov v družbo ni enostranski, temveč večstranski in ker morajo Romi dejavno sodelovati v procesu odločanja pri pripravi politike socialnega vključevanja,

F.   ker razmere, v katerih živijo Romi, njihovo zdravstveno stanje in izobrazbena raven, določajo njihov socialni položaj in možnosti na trgu dela, so pa tudi pogosto razlog za njihovo izključenost iz večinskih družb in za rasizem, vse to pa onemogoča boljšo kakovost življenja in s tem preprečuje tudi uživanje najbolj temeljnih človekovih in državljanskih pravic,

G.   ker nekakovostna prometna infrastruktura, pomanjkanje javnih organov in storitev, še zlasti kakovostnih izobraževalnih ustanov in zdravstvene nege, ter selitev podjetij silijo mlade ljudi v to, da zaradi ekonomskih razlogov zapustijo dom, s čimer se poglabljajo regionalne razlike in getoizacija,

H.   ker je zelo pomembno, da se tik pred iztekom drugega obdobja lizbonskega procesa nujno pretehta socialni položaj in zaposlitvene možnosti Romov in se odloči, kako ukrepati,

I.   ker priznava pomen strukturnih in kohezijskih skladov za spodbujanje vključevanja in ker ugotavlja, da si zaradi zapletenosti socialnih problemov ni mogoče predstavljati, da bi jih rešili zgolj s projektnim sistemom, ki je značilen za omenjene sklade,

J.   ker je nedvomno pomembno priznati preteklo dobro prakso, vendar je njena veljavnost časovno in prostorsko omejena,

K.   ker so sedaj številne romske skupnosti nagnjene k temu, da ostanejo na enem mestu in se ne premaknejo na področja, kjer bi lahko imele večje možnosti za zaposlitev,

Romi na trgu dela: dostop ali izključenost?

1.   meni, da je potreben usklajen pristop k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev romske skupnosti, ki bi bil usmerjen k trem ciljem:

2.   opozarja, da politike, namenjene Romom, v številnih primerih niso izboljšale njihovega položaja; poziva, naj zainteresirane strani romske skupnosti kot oblikovalci političnih odločitev sodelujejo pri vseh ukrepih EU in držav članic, ki jih še zlasti zadevajo, da bo spoštovana njihova zmožnost in odgovornost za lastno organizacijo;

3.   ugotavlja, da romskim otrokom zgodnji razvoj in kakovostno izobraževanje zaradi neenakega dostopa do storitev in socialno-ekonomskih neugodnosti, s katerimi se srečujejo, nista dostopna; ugotavlja, da ta odrinjenost negativno vpliva tudi na njihov čustveni, socialni, fizični in osebni razvoj ter na njihove prihodnje možnosti na trgu dela, torej na njihovo vključitev v družbo;

4.   meni, da so izobraževalni sistemi selektivni in da navkljub prizadevanjem držav članic za odpravo segregacije številni in različni sistemi, ki so bili domnevno s tem namenom oblikovani, pogosto le še povečujejo razlike med skupinami v družbi in v zelo slab položaj postavljajo revne, še zlasti Rome, ki tako drsijo po spirali navzdol; zato poudarja potrebo po ciljno usmerjenih izobraževalnih politikah, ki bodo obravnavale romske družine in spodbujale njihovo dejavno udeležbo;

5.   poudarja, da je navkljub povečanju deleža mladih Romov v srednjem in visokem izobraževanju v nekaterih državah članicah njihova splošna stopnja izobrazbe daleč pod povprečjem EU; opozarja na razkorak med pomanjkanjem delovne sile na eni strani in visoko stopnjo brezposelnosti, povezano z nizko ravnijo znanj in spretnosti Romov na drugi; zato poziva države članice in EU, naj kot prednostno nalogo podpirajo Rome za povečanje njihovih kvalifikacij; poudarja, da je položaj Romov, ki nimajo formalnih kvalifikacij, na trgu dela mogoče izboljšati tudi s sistemom za priznavanje praktičnih spretnosti;

6.   poziva države članice, naj romskim ženskam in dekletom zagotovijo enakopraven dostop do kakovostnega izobraževanja ter naj uvedejo spodbude (npr. priložnosti za poklicni razvoj), s katerimi bodo v šole na socialno in ekonomsko prikrajšanih območjih, zlasti v podeželskih občinah z velikim deležem romskega prebivalstva, privabile kakovostne učitelje;

7.   poziva države članice, naj izboljšajo dostop Romk do poklicnega izobraževanja ter to izobraževanje prilagodijo potrebam lokalnih trgov dela, da bi Romke pridobile spretnosti, ki bi bile zanimive za trg;

8.   ugotavlja, da se velika večina Romov po diplomi in končanem študiju ne vrne v svojo skupnost in da nekateri zanikajo svoj izvor ali jih skupnost ne sprejme, ko se poskusijo vrniti;

9.   priporoča pripravo celovitega svežnja programov, s katerim bi Rome spodbujali in jih motivirali, da se po diplomi vrnejo v skupnost ter da znotraj skupnosti in v njenem interesu poiščejo zaposlitev;

10.   meni, da romski državljani v nekaterih državah članicah dejansko na poseben način vplivajo na demografsko piramido; ugotavlja, da je delež romskih otrok med prebivalstvom visok, njihova pričakovana življenjska doba ob rojstvu pa je za 10 let nižja kot pri pripadnikih večinskega prebivalstva;

11.   meni, da čeprav države članice uporabljajo precejšnja sredstva EU in svoja sredstva za pomoč dolgotrajno brezposelnim Romom pri iskanju zaposlitve, na ravni EU še ni skladne rešitve: države članice rešujejo položaj na zelo različne načine in v zelo različnem obsegu, pri čemer njihovi ukrepi niso zagotovili možnosti za trajno vrnitev Romov na trg dela, so pa, na primer javni programi zaposlovanja, dodatno poslabšali njihovo stigmatizacijo; zato poziva tako EU kot države članice, naj svojo strategijo nadomestijo s celovitim pristopom, ki bo obravnaval vse vidike prikrajšanosti Romov;

12.   poziva države članice, naj programe poklicnega izobraževanja prilagodijo potrebam lokalnih trgov dela in uvedejo spodbude za delodajalce, ki zagotavljajo delo nekvalificiranim osebam (tudi Romom) ter jim nudijo usposabljanje in možnosti za pridobitev praktičnih izkušenj neposredno na delovnem mestu;

13.   poziva nacionalne in lokalne oblasti, naj vsako leto glede na spol ocenijo delež ponovno zaposlenih dolgotrajno brezposelnih (tudi Romov), ki so zaključili usposabljanje na trgu dela, ter na osnovi pridobljenih izkušenj pripravijo nove metodologije in začnejo programe usposabljanja, prilagojene lokalnim zmožnostim in ekonomskim potrebam;

14.   poziva države članice, naj uporabijo sredstva EU, da bi ohranile in zaščitile tradicionalne dejavnosti Romov;

15.   podpira stališče Komisije, da so odrasli Romi zaradi številnih neugodnosti, s katerimi se soočajo, med delovno populacijo in pri vseživljenjskem izobraževanju zelo slabo zastopani, da pogosto nimajo dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij in da jih je veliko med dolgotrajno brezposelnimi ali zaposlenih na družbeno manjvrednih delovnih mestih, kar povzroča ogromne ovire pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela; zato poziva k učinkovitemu izvajanju Direktive 2000/78/ES, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu;

16.   meni, da je treba sprejeti posebne ukrepe Skupnosti za spodbujanje dostopa Romov do programov poklicnega usposabljanja;

17.   opozarja države članice, da ta socialna dvoreznost pogosto prisili romske iskalce zaposlitve iz zakonite v sivo ekonomijo in da so potrebna usklajena prizadevanja na ravni EU in držav članic, da bi te delavce ponovno zakonito zaposlili in bi pridobili z delom povezane pravice in pravice do socialnega varstva;

18.   meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje vključujoče socialne in ekonomske politike, vključno z ad hoc ukrepi za zagotovitev dostojne nastanitve;

19.   opozarja zlasti na to, da bi lahko s podpiranjem mobilnosti nekvalificiranih in neizučenih delavcev povzročili večjo diskriminacijo Romk, ki so že zelo ogrožene zaradi večplastne diskriminacije, ter jim onemogočili nadaljnji napredek na trgu dela;

20.   poziva vlade držav članic, naj izboljšajo ekonomsko neodvisnost romskih žensk s spodbujanjem preprostejšega samozaposlovanja in z ukrepi za ustanovitev malih in srednje velikih podjetij, z dostopom do mikrokreditov in s spodbujanjem storitvenega gospodarstva v okviru njihovih naselij, s čimer bi se povečal obseg strokovnega znanja in izkušenj Romk;

21.   poziva vlade držav članic, naj oblikujejo sistem spodbud, med njimi davčne ugodnosti, za podjetja, ki zaposlujejo Romke;

22.   meni, da je treba upoštevati, da se po zdaj veljavnih pravilih Evropskega sklada za regionalni razvoj odstranjevanje romskih naselij s sredstvi EU v praksi težko izvaja, kot v primeru držav članic, ki so pristopile po letu 2004, ko je bila spodnja meja števila prebivalcev za naselje, za katerega bi veljalo financiranje stanovanj, takšna, da ni zajela ljudi v najmanjših naseljih in v najslabših razmerah;

23.   poudarja, da je za rešitev socialnih in ekonomskih težav Romov potreben celovit pristop in dolgoročna, usklajena rešitev, ki bi vključevala politike nastanitve, zdravstvenega varstva in trga dela; zato predlaga Komisiji in državam članicam, naj bodo vsi ukrepi za izboljšanje razmer Romov obravnavani kot neločljiv del ukrepov za podpiranje regionalnega razvoja in socialnega vključevanja;

24.   meni, da bi morale države članice uporabiti revidirana pravila za strukturne in kohezijske sklade, ki omogočajo več dometa za kompleksne programe, saj dopuščajo več kot 10-odstotni prenos med omenjenimi skladi;

25.   vzame na znanje predlog za obsežno novo direktivo za boj proti diskriminaciji zunaj delovnega mesta na podlagi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, vere ali prepričanja ter poziva k učinkovitemu izvajanju Direktive 2000/43/ES; meni, da bi morala Komisija v duhu socialne agende opredeliti specifične cilje in pripraviti uravnotežene programe za preprečevanje diskriminacije in stigmatizacije Romov ter kriminalizacije romskih skupnosti;

26.   poudarja, da so enake socialne in politične pravice Romov osnovni pogoj za spodbujanje njihove socialne vključenosti in dostopa do trga dela; v zvezi s tem poziva države članice in države kandidatke, naj oblikujejo strategijo za izboljšanje udeležbe Romov na volitvah v vlogi volivcev in kandidatov na vseh ravneh;

27.   potrjuje pomembnost mikrokreditov, ki so v sporočilu Komisije o prenovljeni socialni agendi in mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) priporočeni z več vidikov in ki lahko z zagotovitvijo minimalnih sredstev pomagajo revnim na poti k osebni odgovornosti, poslovnim znanjem in razvijanju svojih ustvarjalnih moči, vključno z zagotovitvijo kredita za kritje stroškov posameznika za samozaposlitev;

28.   podpira predlog institucij EU, naj se v skladu z načelom o enakem obravnavanju poveča število Romov v javnih službah; poudarja pa, da za to ni potrebna le vladna politika kadrovanja in delovnega usposabljanja, ki bi to spodbujala, pač pa tudi posebna prizadevanja in dejavna podpora za lažje družbeno sprejetje tega načela;

29.   poudarja, da lahko med drugim socialni trg, zdravstvena nega, pomoč na domu, gostinske storitve ter zagotavljanje storitev v podporo varstvu otrok ustvarjajo nova delovna mesta za brezposelne Rome, zlasti ženske; vendar poudarja, da socialni trg zahteva trajno povezavo med ponudnikom in uporabnikom storitve ter da je zaradi tega večje število zaposlenih Romov na teh področjih mogoče le v ozračju družbene sprejemljivosti, pri čemer takšno zaposlovanje družbeno sprejemljivost spodbuja;

30.   poziva države članice, naj sprejmejo primerne ukrepe za odpravo rasnega sovraštva ter podžiganja k diskriminaciji in nasilju nad Romi v medijih ter v vseh oblikah komunikacijske tehnologije, in naroča množičnim medijem, naj vodijo ustrezno politiko glede zaposlovanja, da bo iz nje razvidna sestava prebivalstva kot celote;

31.   ugotavlja, da Romke pogosto delajo v sivi ekonomiji in imajo zelo nizko raven zaposlitve, ter meni, da bi bilo treba v boju proti večplastni diskriminaciji, visoki stopnji brezposelnosti in revščini ciljne politike usmeriti v to, da se Romkam resnično omogoči dostop do trga dela, kar je predpogoj za izboljšanje njihovega socialnega položaja in položaja v družini;

32.   meni, da bi bilo treba zaposlovanje Romk spodbujati tudi z delovanjem socialnih podpornih storitev, ki bo spodbujalo zaposlovanje, in z ustreznimi možnostmi usposabljanja in specializacije, da bodo lahko dolgoročno sposobne za delo, s katerim bodo dovolj zaslužile, in da bodo lahko usklajevale družinsko življenje in delo; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki bodo pomagali povečati možnosti romskih otrok za obiskovanje vrtcev, tudi če je njihova mati doma z drugimi otroki;

33.   poudarja, da bi lahko z boljšimi stanovanjskimi in zdravstvenimi storitvami izboljšali dostop Romk do trga dela ter povečali njihove možnosti za dolgotrajnejšo ohranitev delovnega mesta;

34.   poudarja, da bi morali socialna politika in politika zaposlovanja prispevati k potencialu posameznikov in potrebam državljanov ter ustvariti več priložnosti za večji nabor delovne sile, med njimi starejših ljudi, invalidov in revnih nekvalificiranih oseb, vključno z Romi;

35.   opozarja, da bi bilo treba večplastno diskriminacijo, s katero se soočajo Romke, priznati in posebej obravnavati tudi v politikah, namenjenih Romkam, da jim bodo lahko v veliki meri dolgoročno prinesle koristi, kot tudi njihovim družinskim članom, zlasti otrokom;

36.   nasprotuje stališču, da subvencije delodajalcem in delavcem za pomoč dolgotrajno brezposelnim (kamor spadajo številni Romi) pri iskanju zaposlitve, kršijo načelo konkurenčne nevtralnosti, saj je ponovna vključitev Romov cilj socialne politike, za kar je treba ustvariti subvencionirane tržne razmere; meni, da je subvencioniranje delovnih mest na trgu dela za ponovno vključitev Romov bolj zaželeno kot subvencioniranje dolgoročne brezposelnosti;

37.   priznava, da lahko nekateri tradicionalni romski poklici, kot sta ročno delo in umetnost, pomagajo ohraniti posebne značilnosti te skupnosti ter izboljšati materialni položaj in stopnjo socialne vključenosti, ter meni, da je treba podpreti nekatere posebne poklicne dejavnosti;

Boj za preživetje na družbenem obrobju

38.   ugotavlja, da so Romi ena od kultur v Evropski uniji, kjer je družinska tradicija zelo močna; opaža, da podoba romske družine v javnem mnenju pomeni poudarjene tradicionalne vloge spolov, številne otroke, skupno bivanje več generacij, bivanje v bližini sorodnikov in razširjena razmerja, tako da je treba v programih EU in držav članic za romske družine graditi na potencialu teh naravnih podpornih omrežij;

39.   poudarja pomen ohranjanja in poudarjanja posebnih kulturnih značilnosti Romov, da bi zaščitili njihovo identiteto ter zmanjšali predsodke proti tej manjšini, zato meni, da bi morale države članice in Komisija imeti dejavnejšo vlogo pri podpiranju duhovnega življenja romske manjšine;

40.   podpira mnenje EESO, da imajo Romke nizek status v družinski hierarhiji, se zgodaj poročijo, so pogosto žrtve nasilja v družini ter prostitucije in trgovanja z ljudmi;

41.   zato meni, da bi morali biti cilj programov EU in držav članic emancipacija posameznikov iz tradicionalnih hierarhij ter socialna in ekonomska neodvisnost pripadnikov romskih skupnosti, zlasti žensk;

42.   poudarja, da težnja romskih otrok k zgodnjemu opuščanju šolanja škoduje njihovi osebni izobrazbi, socialni vključenosti ter možnostim na trgu dela, v primeru Romk pa njihovo fizično in psihično stanje in dejstvo, da so zgodaj opustile šolanje, prizadene tudi zdravstveno stanje in šolanje njihovih otrok ter pospeši njihovo socialno izključenost; zato poudarja pomen storitev, ki povečujejo ozaveščenost o informiranju Romk;

43.   poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsi obstoječi in prihodnji pravni okviri vsebovali predpise o preprečevanju in reševanju raznih oblik diskriminacije, s katero se srečujejo Romke, da bi tako izboljšali njihov socialno-ekonomski položaj in jim zagotovili dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, otroškega varstva in izobraževanja, ki so predpogoj za zaposlovanje;

44.   meni, da se mora proces vključevanja začeti v zgodnjem življenjskem obdobju, zato da se ponudijo učinkovite alternative za boj proti revščini in socialni izključenosti; zaradi tega je treba zagotoviti institucionalni okvir za na skupnosti temelječe socialne in izobraževalne storitve za otroke in družine, ki bo zadovoljil regionalne in osebne potrebe ter zagotovil enak dostop do kakovostnih storitev; poziva Komisijo, naj priskrbi posebno podporo za programe za zgodnje vključevanje romskih otrok v vseh državah, kjer je mogoče dobiti sredstva EU, kot so instrument predpristopne pomoči ali strukturni in kohezijski skladi;

45.   ugotavlja, da je v posebnih šolah preveč romskih otrok, da jih je v teh šolah veliko neupravičeno, večinoma zaradi diskriminacije; poudarja, da je diskriminatorno prisiliti otroke, ki so bili nezakonito opredeljeni kot duševno prizadeti, da obiskujejo posebne šole, saj je s tem resno kršena njihova temeljna pravica do kakovostnega izobraževanja, posledica tega pa so tudi težave pri kasnejšem šolanju in iskanju zaposlitve ter manjša aktivnost, kar pomeni večje breme za proračun;

46.   podpira mnenje EESO, da so zaradi razvoja majhnih otrok potrebne kompleksne oblike pomoči, ki bodo namenjene vsej družini in bodo prikrojene potrebam družine ter bodo zagotavljale ustrezno prilagojeno praktično pomoč, kot je program'za dober začetek";

47.   podpira mnenje EESO, da ima romska skupnost zaradi demografskih značilnosti nesimetričen dostop do socialnih ugodnosti; poudarja, da so socialne ugodnosti namenjene uravnovešanju bremena ali pomanjkljivosti zaradi posameznikovega položaja, obveznosti zaradi vzgoje otrok ali drugih socialno koristnih obveznosti;

48.   podpira mnenje EESO, da bi bilo treba za spodbujanje udeležbe na zakonitem trgu dela tistim, ki menjajo zaposlitev, zagotoviti dodatno podporo; poudarja, da mora biti prijavljeno delo zaželeno tako pri delavcih kot pri delodajalcih;

49.   poudarja, da del aktivne dobe, ki ga Romi preživijo v izključenosti, ovira njihov dostop do zdravstvenih storitev in je kriv za njihovo nemoč na starost in da delo v zgodnji mladosti, pogosta brezposelnost, premalo zaščitena delovna mesta, neopaženo, a pogosto telesno izčrpavajoče delo na črnem trgu, za katerega pogosto ni pokojninskega zavarovanja, Romom onemogočajo pridobitev prave pokojnine in jih prikrajšajo za dostojno starost;

50.   priporoča Komisiji, naj prevzame pobudo in opredeli najučinkovitejše načine za podporo socialnemu, ekonomskemu in kulturnemu vključevanju največje manjšine v Evropski uniji, ter poudarja potrebo po sodelovanju med Komisijo in vladami držav članic, da bi sprejeli posebne ukrepe za rešitev zapletenih nadnacionalnih težav Romov;

Sklepi

51.   meni, da je ohranitev romskega jezika in kulture vseevropska vrednota; ne podpira pa ideje "evropskega naroda" brez države, saj bi tako razvodenela odgovornost držav članic in bi bila postavljena pod vprašaj možnost vključevanja;

52.   opozarja države članice na nevarnost, da bi se s sprejetjem pretiranih ukrepov do romske skupnosti lahko poslabšal že tako slab položaj te manjšine ter bi bile ogrožene njene možnosti za vključevanje;

53.   poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj z nevladnimi organizacijami, romskimi skupnostmi in voditelji prizadevajo razviti za vse sprejemljiv načrt socialnega vključevanja Romov, ki se bo izvajal v tesnem partnerstvu;

54.   poziva države članice, naj oblikujejo in izvajajo projekte za odpravo negativnih stereotipov o Romih na vseh ravneh, ki bodo lahko prejemali podporo iz strukturnih in kohezijskih skladov, pa tudi iz posebnih programov, kot je Progress, in pobud, kot je sedanje evropsko leto medkulturnega dialoga 2008 in prihodnje evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti 2010;

55.   ugotavlja, da je bil – čeprav je bilo v procesu širitve veliko pozornosti namenjene socialnim in ekonomskim razmeram Romov – napredek v splošnem omejen; poziva države članice in Komisijo, naj pregledajo prejšnje in obstoječe programe in pobude ter ocenijo njihove rezultate; meni, da je dolžnost Evropske unije bolje in tesneje uskladiti instrumente socialnega vključevanja, saj bi to pomagalo pri odpravljanju revščine, spodbujalo dostop Romov do boljših, trajnejših in stabilnejših zaposlitev in utrlo pot prizadevanjem za učinkovitejše sisteme socialnega vključevanja in socialnega varstva, kar bi bilo tudi sredstvo za analizo političnih izkušenj in vzajemnega učenja ter ustvarilo sistem za skladno analizo najboljše prakse;

56.   poziva Komisijo, naj izrecno oceni učinek ciljev in instrumentov vseh svojih sektorskih politik za Rome, obenem pa razvije skladno politično strategijo in doseže visoko raven usklajenosti; poziva Komisijo, naj pozove države članice, da bodo v poročilih o integriranih kazalnikih in o odprti metodi usklajevanja za socialno vključevanje posvetile pozornost spreminjanju položaja Romov; poziva jo tudi, naj spremlja obseg diskriminacije, redno ocenjuje položaj Romov v luči sprememb v izobraževanju, zaposlovanju ter na socialnem področju, v zdravstvu in na področju stanovanj v državah članicah in državah kandidatkah;

57.   poziva Komisijo, naj državam članicam naroči, da čim prej sprejmejo jasno politiko zaposlovanja za prikrajšane skupine, vključno z Romi, s podpornimi ukrepi za njihovo lažje vključevanje na trg dela in ukrepi za preprečevanje učinka odvisnosti, ki izhaja iz sistema socialne varnosti;

58.   poziva Komisijo, naj začne sodelovati z različnimi mednarodnimi organizacijami ter podpre razvoj akademske mreže strokovnjakov za romsko vprašanje, ki bodo prek raziskav, analiz, zbiranja dokazov ter priprave poročil nudili znanstvene podatke in podporo za analizo vprašanj, povezanih z integracijo Romov, določi agende ter na podlagi zbirnih poročil teh organizacij z vso potrebno resnostjo oriše romsko problematiko in vsaj vsaki dve leti pripravi splošno evropsko oceno;

59.   graja države članice, ki še niso ratificirale Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin; te države članice poziva, naj to nujno storijo; poziva države članice, ki so v okvirni konvenciji podale omejujoče izjave, ki ovirajo priznanje Romov kot narodne manjšine, naj te izjave umaknejo;

60.   priporoča državam članicam, da:

61.   meni, da se lahko v nekaterih državah članicah ciljne skupine (v naseljih ali delih naselij) učinkovito obravnavajo z opredelitvijo "večplastnih neugodnosti", vendar je s to kategorijo težko doseči manjše enote, npr. družine in posameznike;

62.   meni, da je treba za vzpostavitev prostovoljnega in anonimnega zbiranja podatkov in oblikovanje primerljive podatkovne zbirke ustvariti zakonske pogoje in ustrezno upoštevati varstvo podatkov in človekovih pravic, pri čemer se ne sme uporabljati metod, ki bi kršile človekovo dostojanstvo; meni, da bi morala Komisija ukrepati in pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje;

63.   poziva Komisijo, naj na podlagi analiz, ki jih opravijo neodvisni organi, olajša pripravo, preverjanje in potrjevanje svežnja najboljših praks v programih za Rome, med drugim v zvezi s stanovanji, izobraževanjem in zaposlovanjem;

64.   meni, da oblikovanje podatkovne zbirke ni alternativa, pač pa osnovni pogoj za sistem ocenjevanja in vrednotenja, s katerim bi lahko pretehtali učinek izmenjave najboljših izkušenj in izrabe virov; je prepričan, da je za to potreben sistem kazalnikov, ki bi zajel vsa področja življenja in bi ga lahko uporabljal vsakdo ter ki bi poleg kazalnikov o vložkih in izidih za programe zadeval tudi socialne rezultate in kazalnike učinka, kar bi bil tudi pogoj za financiranje; poleg tega priporoča, naj Komisija vzpostavi sistem kazalnikov v okvirni uredbi o strukturnih skladih ter uredbah, ki se nanašajo na druge vrste javnih sredstev;

65.   priporoča, naj Komisija sprejme bolj usklajena in poenotena pričakovanja za vse razvojne programe, ki se financirajo iz sredstev EU in iz katerih bi bilo mogoče zahtevati poročilo o preprečevanju ali odpravljanju socialne izključenosti Romov; meni, da bi morale države članice in EU preučiti ves razvoj, ki se financira iz strukturnih skladov ali kohezijskega sklada, glede na učinek, ki ga ima posamezni program na socialno vključevanje Romov; nadalje priporoča, da bi pri vsakem programu na stopnji izbora dali prednost razvoju, ki naj bi pomagal izboljšati položaj Romov, ki živijo v posebej prikrajšanih naseljih in ki so revni ter brezposelni;

66.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z vsemi državami članicami razvije in izvede obsežno informacijsko kampanjo, namenjeno splošni javnosti in Romom, o nacionalnih programih v državah članicah za izboljšanje življenjskih razmer Romov in o njihovem rednem izvajanju;

67.   poziva Komisijo, naj redno spremlja ukrepe in dejavnosti ter njihov vpliv na izboljšanje položaja Romov na trgu dela;

68.   si želi, da bi bili zakonodajalcem EU na razpolago "ciljni" programi, v katerih bi sodelovali tudi strokovnjaki iz organizacij z izkušnjami na tem področju, ki bi zagotavljali podporo in svetovanje, ter s katerimi bi uravnovesili slabši položaj Romov v izobraževanju in pri kvalifikacijah; meni, da bi morale države članice pri razporejanju sredstev EU in lastnih sredstev – kadar se odločajo financirati druga področja kot zgodnji razvoj in javno šolstvo – razmisliti, ali so lokalni upravni organi, organizacije in drugi, ki so zaprosili za podporo, izpolnili svojo obveznost in odpravili segregacijo;

69.   poziva Komisijo, naj spodbuja nacionalne oblasti, naj opustijo diskriminatorno prakso preganjanja Romov v barakarskih naseljih in naj raje razvijejo konkretne stanovanjske projekte s podporo tehničnega znanja in mehanizmov spremljanja, ki jih na primer nudijo Komisija, Svetovna banka in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z Romi; meni, da mora biti rešitev stanovanjskega problema Romov na podeželju prednostna naloga ter ga je treba posebej obravnavati in v zvezi z njim ukrepati;

70.   poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost ne le organizacijam civilne družbe, pač pa tudi zmožnosti Romov, da se sami organizirajo in poiščejo podporo za politiko vključevanja, ter naj podpre razvoj skupnosti zlasti s projekti, ki povečujejo udeležbo Romov pri odločanju in njihovo odgovornost za skupaj sprejete odločitve;

71.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z Romi, preučijo obstoječe politike in programe, da bi se česa naučili iz neuspelih preteklih projektov;

72.   poziva Komisijo, naj na ravni Evropske unije in na evropski, nacionalni in lokalni ravni podpre nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z Romi, da bi spremljala izvajanje politik in programov za Rome ter izobraževanje v Skupnosti v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami;

73.   predlaga, da bi Komisija in države članice vzpostavile vseevropski forum, v katerem bi se socialna gibanja, sindikati ter nevladne organizacije, ki zastopajo Rome in njihove interese, lahko med seboj redno posvetovali o pripravi smernic ter izmenjali dobre prakse za spodbujanje usklajenega pristopa na evropski ravni;

74.   poziva države članice, naj bolj proaktivno spodbujajo preselitev delovnih mest tja, kjer živijo romske skupnosti, ter Rome, da se preselijo tja, kjer je delo;

75.   opozarja države članice in Komisijo, da je spodbujanje samopomoči pomembno, čeprav ima socialno varstvo pomembno vlogo pri podpiranju in krepitvi prikrajšanih skupnosti, kot so Romi; meni, da bi moral biti dolgoročni cilj kultura neodvisnosti in ne odvisnosti;

76.   meni, da je treba veliko večjo prednost dati zagotavljanju lokalnih zaposlitev ter spodbujanju podjetništva lokalnih obrtnikov, pa tudi razvoju osnovnih spretnosti za njihovo uresničevanje, da bi se lahko razvilo večje bogastvo in občutek lastne vrednosti;

o
o   o

77.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.

(1) UL C 45 E, 23.2.2006, str. 129. (2) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 283. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0035. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0361. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0467. (6) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (7) ULL 303, 2.12.2000, str. 16. (8) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0286. (9) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321. (10) UL C 27, 3.2.2009, str. 88.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o morebitnih rešitvah za izzive preskrbe z nafto (2008/2212(INI))

P6_TA(2009)0118 A6-0035/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. junija 2008 z naslovom "Soočanje z izzivom višjih cen nafte" (KOM(2008)0384),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 73/238/EGS z dne 24. julija 1973 o ukrepih za ublažitev učinkov težav pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati(1),

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 77/706/EGS z dne 7. novembra 1977 o določitvi ciljne stopnje Skupnosti za zmanjšanje porabe primarnih virov energije ob težavah pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati(2),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/67/ES z dne 24. julija 2006 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov(3),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. novembra 2008 o Direktivi Sveta o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (KOM(2008)0775),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2008 o drugem strateškem pregledu energetske politike: akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo (KOM(2008)0781),

–   ob upoštevanju zelene knjige z dne 12. novembra 2008 z naslovom "Varnemu, trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu energetskemu omrežju naproti" (KOM(2008)0782),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o makroekonomskem učinku zvišanja cene energije(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odvisnosti od surove nafte(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o krizi v ribiškem sektorju zaradi naraščanja cen goriva(6),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva v zvezi z energetsko varnostjo Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva o političnih posledicah visokih cen živil in nafte Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008,

–   ob upoštevanju poročila Mednarodne agencije za energijo o svetovnem povpraševanju po energiji za leto 2008,

–   ob upoštevanju raziskovalnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. januarja 2009 o obvladovanju izzivov preskrbe z nafto(7),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, mnenj Odbora za zunanje dejavnosti, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0035/2009),

A.   ker bo treba na evropski ravni vse večjo pozornost nameniti raznovrstnosti poti in virov preskrbe z energijo, varčevanju z energijo ter energetski učinkovitosti, da bi se zagotovila varnost preskrbe z energijo v prihodnjih desetletjih,

B.   ker se kaže vedno večja potreba po oblikovanju skladne in izčrpne energetske politike Skupnosti, da bi zagotovili varno dobavo v času, ko postaja Evropska unija vedno bolj odvisna od uvoza,

C.   ker je nafta omejen vir,

D.   ker je proizvodnja nafte v Evropski uniji in na Norveškem v letu 2007 še vedno zadostila več kot 30 % domačega povpraševanja,

E.   ker trenutno v veliko državah po svetu ni polnega dostopa do naftnih virov, tudi kadar njihovo črpanje ni zahtevno, in sicer zaradi okoljskih ukrepov ali v okviru upravljanja virov, ter glede na to, da so se zaradi splošnega povišanja cen surovin in opreme podvojili stroški črpanja nafte od leta 2005,

F.   ker se bo po poročilu Ministrstva Združenih držav za energijo leta 2030 svetovno povpraševanje po nafti povečalo za več kot tretjino v primerjavi z letom 2006, v Evropski uniji pa bo povpraševanje med letoma 2005 in 2030 letno naraščalo povprečno za 0,25 %, predvsem zaradi prometnega sektorja, tako da bo delež nafte pri povpraševanju po primarnih virih energije v Evropski uniji leta 2030 znašal 35 %,

G.   ker se bo odvisnost Evropske unije od uvoza nafte do leta 2030 povečala na 95 %, medtem ko bodo rezerve tradicionalne nafte vedno bolj koncentrirane v državah strateške elipse, vedno večja konkurenca na strani povpraševanja pa bi lahko povzročila negotovosti pri dobavi,

H.   ker je pričakovati dolgoročno naraščanje cen nafte,

I.   ker je rast inflacije, ki jo je povzročilo zvišanje cen osnovnih surovin in nafte, zmanjšala kupno moč,

J.   ker se cenovna nihanja v letu 2008 ne morejo razložiti zgolj s ponudbo in povpraševanjem v določenih obdobjih in imajo negativni vpliv na gospodarstvo,

K.   ker je razvoj novih naložbenih nosilcev na trgu nafte in drugih osnovnih surovin povečal nestanovitnost cen teh surovin; ker je treba zagotoviti večjo preglednost energetskih trgov,

1.   opaža, da je vprašanje varnosti preskrbe zopet postalo glavni problem v prej omenjenem sporočilu Komisije o drugem strateškem pregledu energetske politike; obžaluje, da Komisije gospodarska kriza ni izučila, čeprav je slednja pokazala, da bo šele popolna sprememba energetske politike EU privedla do rešitve glede varnosti preskrbe, solidarnosti med državami članicami in zaposlovanja ter družbenih, okoljskih in gospodarskih problemov; obžaluje tudi premajhno naklonjenost nadaljnjemu razvoju v energetski politiki in strukturi preskrbe;

2.   poudarja, da je treba poleg kratkoročnih ukrepov za varnost preskrbe upoštevati tudi dolgoročni izgled;

3.   poziva Komisijo, naj se pri pripravi zakonodajnih predlogov bolj osredotoči tudi na analizo neposrednega učinka predlaganih ukrepov na varnost preskrbe in stroške;

Izkoriščanje obstoječih virov

4.   ugotavlja, da bi po različnih ocenah lahko načrpali dovolj nafte, da bi zadostili povpraševanju v prihodnjih desetletjih, čeprav bo to najverjetneje pripeljalo do višjih cen nafte; ugotavlja, da bo to, po drugi strani, spodbudilo energetsko učinkovito vedenje in alternativna goriva, kot so biogoriva druge generacije in vodik, ter uporabo električnih avtomobilov; ugotavlja tudi, da je treba izboljšati tudi investicijske pogoje in v zvezi s tem nadalje poudarja, da je trajno povpraševanje po nafti ponudbo še bolj pripeljalo proti mejam zmogljivosti;

5.   opozarja na negotovost, kdaj in v kakšnem obsegu nastane prepad med naraščajočim povpraševanjem in padajočo ponudbo; je zaskrbljen, da se bo ta negotovost vse bolj odražala v vedno večjem nihanju cen nafte; zato meni, da bi bilo treba odločno izpeljati vse ukrepe, ki so primerni za zmanjšanje povpraševanja po nafti;

6.   podpira predlog Komisije za kratkoročne ukrepe za blažitev bodočih povišanj cen nafte, če je potrebno; poziva države članice, naj zagotovijo finančno podporo za naložbe v alternativne vire energije, kot so obnovljivi viri, in dajo prednost ukrepom za osveščanje potrošnikov tako, da se spodbuja nakupe energetsko učinkovitega blaga in storitev ter se s tem čim bolj zniža dolgoročne stroške in ublaži bodoče zmanjšanje dobave nafte;

7.   poziva k okrepitev prizadevanj, da bi neobičajne vire nafte lahko izkoriščali v komercialne namene in tako prispevali k raznovrstnosti, pod pogojem, da se razvijajo in uporabijo okolju prijazni postopki pridobivanja; poudarja, da bo pristop življenjskega cikla glede emisij toplogrednih plinov iz goriv, ki se dajejo na trg EU, kot je navedeno v predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe goriv za cestni promet ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (KOM(2007)0018), zagotovil resnično spodbudo za naftno industrijo, da z izboljšanjem svojih proizvodnih procesov zmanjša svoj vpliv na podnebje;

8.   meni, da bi bilo treba zmanjšati porabo nafte in drugih virov energije, bogatih z ogljikom, in sicer s povečano energijsko učinkovitostjo in prehodom na bolj nevtralne rešitve glede ogljika, kot so jedrska energija ter energija iz obnovljivih virov energije;

9.   meni, da na črpanje obstoječih zalog vse bolj vplivajo politični dejavniki, med njimi politična nestabilnost, nezadostno pravno varstvo, vendar tudi okoljski ukrepi in upravljanje virov; poziva torej Komisijo, naj okrepi dialog z državami proizvajalkami na vseh ravneh ter v interesu obeh strani poišče praktično rešitev sporov;

10.   poziva Komisijo, naj v dialogu z naftnimi družbami in državami proizvajalkami poišče načine, kako bi kljub nihanjem cen in dobičkov lahko ohranili naložbe;

11.   pričakuje, da bodo naftne družbe svoje obsežne nedavne dobičke ponovno vložile v raziskave in razvoj novih naftnih zalog, v spodbujanje tehnologije za varčevanje z energijo ter v raziskave nadomestkov za nafto (zlasti za uporabo v prevozu);

12.   poziva k bolj dinamičnemu odnosu med Evropsko unijo in državami proizvajalkami nafte, ki bi vključeval obojestransko pripravljenost dajati in sprejemati ter si prizadeval za bolj stabilno in nemoteno okolje glede preskrbe z nafto in njene cene, kar bi bilo v interesu vseh zadevnih strani in svetovnega gospodarstva na splošno;

13.   pozdravlja pobudo Komisije za globalni politični dialog v obliki srečanja na visoki ravni med državami potrošnicami in državami proizvajalkami nafte, da bi tako vzpostavili pošteno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na naftnem trgu in preprečili državam proizvajalkam nafte vzdrževanje cen nafte na umetno visokih ravneh;

Preglednost trga in oblikovanje cen

14.   je zaskrbljen nad vse večjim nihanjem cen nafte, zlasti leta 2008, ki je negativno vplivalo na celotno gospodarstvo Evropske unije in njene potrošnike;

15.   meni, da nihanja cen nafte odražajo povečano povpraševanje po njej, vztrajno zmanjševanje naftnih zalog, spremembe demografskih in urbanizacijskih trendov, zlasti v gospodarstvih v vzponu, kjer se z višanjem povprečnih dohodkov povečuje povpraševanje, ter globalni gospodarski cikli; poudarja tudi, da se nafta in druge surovine zaradi podcenjenosti ameriškega dolarja vedno bolj uporabljajo za diverzifikacijo portfelja;

16.   izraža zaskrbljenost zaradi nestabilnosti cen nafte in njenega vpliva na gospodarsko in finančno stabilnost; ob priznavanju koristi delujočih trgov nafte in drugih energentov poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo najvišjo praktično uresničljivo raven preglednosti na energetskih trgih;

17.   priznava, da zaradi takšnih nihanj trpi tudi gospodarstvo držav izvoznic nafte, tako da je stabilizacija cen nafte v interesu obeh strani;

18.   pozdravlja prej omenjeno sporočilo Komisije z dne 13. junija 2008 in izraža zaskrbljenost nad nedavnim nihanjem cen nafte in njegovim negativnim učinkom na inflacijo, konkurenčnost, trgovino in gospodarsko rast;

19.   meni, da je glavni vzrok za naraščanje cen nafte v zadnjih osmih letih veliko povečanje povpraševanja, zaradi česar je prišlo do ozkih grl pri črpanju, prevozu in rafiniranju nafte ter do velikih nepričakovanih dobičkov nekaj velikih naftnih oligopolov; priznava, da so občutno povečanje cen surovin in špekulativne transakcije na finančnih trgih močno vplivale na gibanje cen nafte;

20.   poudarja potrebo po dajanju prednosti spremljanju konkurence pri obdelavi ter prodaji nafte in naftnih proizvodov ter povečevanju preglednosti podatkov o komercialnih zalogah nafte;

21.   meni, da je za stabilizacijo cen nafte nujno treba izboljšati preglednost trga; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži predloge v zvezi s tem; opozarja, da je nujno treba povečati preglednost tudi v državah proizvajalkah, prav tako je treba na pregleden način objavljati proizvedene količine in zlasti raven rezerv; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k večji preglednosti v okviru njihovih dialogov z državami proizvajalkami;

22.   zato pozdravlja predlog študije o koristih in stroških tedenskega objavljanja obsega zalog; poziva Komisijo, naj ugotovitve študije vključi v svoje prihodnje zakonodajne predloge o minimalnih zalogah nafte; hkrati poudarja, da je preglednost v zvezi s tem treba doseči povsod po svetu;

23.   opozarja, da zaradi različnih tehničnih specifikacij naftnih derivatov v glavnih državah porabnicah prihaja do razdrobljenosti trga, ki lahko pri motnjah v dobavi povzroča veliko naraščanje cen; poziva Komisijo, naj poda predloge, kako bi lahko premostili take omejitve dostopa do trga;

24.   meni, da je naloga strateških zalog reševanje fizičnih ozkih grl, ki nastajajo zaradi motenj v dobavi; zato odklanja vse poskuse, da bi nihanje cen nafte reševali z izkoriščanjem teh zalog, tudi zaradi zagotavljanja trajnostne proračunske politike;

25.   poudarja pomen dejavnega prizadevanja, da bi zagotovili dostopnost alternativnih virov energije malim podjetjem, tako da bi bila ta manj odvisna od nihanj cene nafte; priznava pomen malih in srednje velikih podjetij pri proizvajanju biogoriv in drugih obnovljivih virov energije; je zaskrbljen zaradi tehničnih in regulativnih ovir, ki še vedno obstajajo pri proizvodnji in komercializaciji teh proizvodov, ter poziva Komisijo, naj si prizadeva za lažji dostop na trg za ta goriva;

26.   poudarja, da bi učinkovit sistem trgovanja z emisijami ter uvedba številnih drugih ukrepov za varčevanje z energijo morala biti pomembni orodji za spodbujanje razvoja obsežnega vrhunskega trga za energijsko učinkovito tehnologijo in izdelke; poudarja tudi pomen uporabljanja načela "onesnaževalec plača"; opozarja, da čim večje je število držav, ki uvedejo podobne politike, tem bolj je omejen učinek teh politik na sektorsko konkurenčnost.

Naložbe v pridobivanje in predelavo nafte

27.   ugotavlja, da je po ocenah Mednarodne agencije za energijo treba do leta 2020 v naftno industrijo letno vložiti 350 milijard USD za zagotavljanje varnosti preskrbe; poziva Komisijo in države članice, naj v svojih politikah spodbujajo naložbe, zlasti v okviru Evropske unije; v tem okviru poudarja vlogo dolgoročne varnosti naložb; zavrača nadomestitev zasebnih naložb in kapitala z javnim denarjem;

28.   je zaskrbljen nad posledicami trenutne kreditne krize za naložbene možnosti v naftni industriji ter poziva Komisijo in države članice, naj tesno usklajujejo svoja prizadevanja za prebroditev krize;

29.   pozdravlja prispevek povečane uporabe biogoriv v prometnem sektorju k izboljšanju varnosti preskrbe; ugotavlja, da bo to povzročilo okrepitev in prestrukturiranje naftnopredelovalne industrije; nadalje ugotavlja, da je treba sprejeti dodatne strukturne ukrepe v prometnem sektorju, da bi se zmanjšalo povpraševanje po nafti;

30.   poziva države članice in upravljavce, naj kljub takemu razvoju dogodkov poskrbijo, da bo v Evropski uniji na voljo dovolj rezervnih zmogljivosti za odpravljanje ozkih grl, ki bi na primer nastala v primeru naravnih nesreč;

31.   poziva države članice, Komisijo in naftne družbe, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje za strokovnjake, ki so potrebni za raziskave naftnih zalog in proizvodnjo nafte;

Prevozne poti

32.   pozdravlja dosežke v okviru programa INOGATE, zlasti ukrepe, ki ustvarjajo zaupanje; poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo, kako bi lahko tovrstne projekte podprli s spremljevalnimi ukrepi in izboljšali usklajevanje;

33.   opozarja na osrednji pomen dobrososedskih odnosov med državami tranzita ter med njimi in njihovimi sosednjimi državami ter poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoja prizadevanja v zvezi s tem;

34.   ugotavlja, da so naftovodi izključeni iz vseevropskih energetskih omrežij, ter poziva države članice in Komisijo, naj v luči sedanjega razvoja, zlasti zmanjšanja domače proizvodnje in hkratnega povečanja odvisnosti od uvoza ter potrebe po novih prenosnih zmogljivostih, razmislijo o vključitvi naftne infrastrukture v vseevropska energetska omrežja;

35.   poziva Komisijo in države članice, naj si v okviru skupne zunanje, trgovinske in varnostne politike prizadevajo za stabilizacijo, zlasti v državah proizvajalkah, ki jih ogroža politična nestabilnost, saj pomeni stabilnost osnovo za naložbe in blaginjo;

36.   poudarja, da je morajo biti novi projekti naftne infrastrukture, kot sta naftovoda Odesa–Gdansk in Konstanca–Trst, še naprej visoko prednostne naloge v evropskem interesu;

37.   izraža zaskrbljenost nad naraščanjem piratstva, ki ogroža mednarodni vodni promet in s tem tudi prevoz nafte, ter pozdravlja Skupni ukrep Sveta(8) v zvezi s tem;

38.   nadalje izraža zaskrbljenost nad ogroženostjo prevoznih poti in strateške infrastrukture zaradi terorizma ter poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo dialog z glavnimi akterji;

Prevoz in stavbe

39.   opozarja na možnosti varčevanja energije v gradbeništvu, kar bi lahko zmanjšalo povpraševanje po fosilnih virih energije, kot sta nafta in plin, ter pozdravlja trenutna prizadevanja Komisije in držav članic, da bi te možnosti še bolje izkoristile;

40.   pozdravlja prizadevanja Evropske unije za povečanje raznovrstnosti virov energije v prometnem sektorju; pri uvajanju novih tehnologij je bolj naklonjen tržno usmerjenim pristopom; priznava, da je cena najboljši kazalnik konkurenčnosti novih tehnologij; vendar obžaluje neambiciozen pristop k izkoriščanju možnosti oblikovanja energijsko učinkovitih, bolje zgrajenih in lažjih vozil;

41.   dvomi v sposobnost biogoriv prve generacije, da bi srednje- in dolgoročno nadomestila nafto; spodbuja okrepitev prizadevanj pri raziskovanju sintetičnih goriv;

42.   je prepričan, da je naraščanje porabe nafte v prometnem sektorju srednje- in dolgoročno mogoče zmanjšati le tako, da Evropska unija in države članice sprejmejo dodatne ukrepe, ki vodijo k premiku blagovnega prometa in mobilnosti k bolj trajnostnim načinom, ki porabljajo manj ali nič nafte, kot so železnica, vodni promet ter intermodalne verige mobilnosti na mestnih območjih (hoja, kolesarjenje, javni prevoz, kolektivna mobilnost); je tudi prepričan, da je mogoče doseči precejšne prihranke energije s pogostejšo uporabo sodobnih sistemov za upravljanje prometa, ki omogočajo zmanjšanje zamud in obvozov v cestnem, zračnem in ladijskem prevozu, in z nadaljnjim okrepljenim spodbujanjem okolju prijazne logistike;

Odnosi z državami z vse večjo porabo nafte

43.   meni, da je treba vse bolj upoštevati vprašanja energetske politike v zunanjih odnosih Evropske unije z državami, v katerih močno narašča poraba nafte, ter da si mora Evropska unija prizadevati, da se odpravijo državne subvencije za naftne derivate;

44.   poziva Komisijo, naj v skupno zunanjo, trgovinsko in sosedsko politiko vključi ukrepe, ki lahko prispevajo k odpravi povezanosti med gospodarsko rastjo in porabo nafte po celem svetu;

45.   zlasti opozarja na to, da Evropska unije še ni dovolj obravnavala in razpravljala o geopolitičnih učinkih sprememb globalnih pogojev na mednarodno energetsko varnost in posledicah za prihodnjo politiko mednarodnega upravljanja; meni, da je treba stalno zanašanje na nacionalne rešitve nadomestiti z novimi in tesnimi oblikami političnega in gospodarskega sodelovanja med Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike, Rusijo in Kitajsko, ki jih je treba srednjeročno tudi institucionalizirati;

o
o   o

46.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 228, 16.8.1973, str. 1. (2) UL L 292, 16.11.1977, str. 9. (3) UL L 217, 8.8.2006, str. 8. (4) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 548. (5) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 580. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0308. (7) UL C 182, 4.8.2009, str. 60. (8) Skupni ukrep Sveta 2008/851/SZVP z dne 10. novembra 2008 o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevka k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (UL L 301, 12.11.2008, str. 33).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o okolju prijaznejšem prometu in internalizaciji zunanjih stroškov (2008/2240(INI))

P6_TA(2009)0119 A6-0055/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom "Okolju prijaznejši promet" (KOM(2008)0433),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom "Strategija za izvajanje interiorizacije zunanjih stroškov" (KOM(2008)0435),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom "Ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega prometa za obstoječi vozni park" (KOM(2008)0432),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporočilu "Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino"(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2008 o evropski trajnostni prometni politiki ob upoštevanju evropskih energetskih in okoljskih politik(2),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0055/2009),

A.   ker je cilj Evropske unije zmanjšati emisijo toplogrednih plinov za 20 %, doseči 20 % delež uporabe obnovljivih virov energije in zmanjšati porabo energije za 20 %, vse do leta 2020,

B.   ker je Komisija predstavila vrsto pobud za okolju primeren promet v povezavi z bojem proti podnebnim spremembam, sporočilo o internalizaciji zunanjih stroškov za vse načine prevoza in sporočilo o zmanjšanju hrupa v železniškem prometu ter konkreten zakonodajni predlog o reviziji infrastrukturnih pristojbin za težka tovorna vozila,

C.   ker člen 11(3) in (4) Direktive o evrovinjetah(3), kot je bila spremenjena leta 2006, določa: "Komisija po preučitvi vseh alternativ, vključno s stroški, povezanimi z okoljem, hrupom, zastoji in zdravjem, najpozneje do 10. junija 2008 predloži splošno uporaben, pregleden in skladen model za ocenjevanje vseh zunanjih stroškov, ki bo osnova za izračunavanje infrastrukturnih dajatev v prihodnosti Ta model spremljata analiza učinkov internalizacije zunanjih stroškov za vse načine prevoza in strategija za postopno uporabo tega modela za vse načine prevoza", Poročilo in model po potrebi spremljajo predlogi za Evropski parlament in Svet glede dodatne revizije te direktive.

D.   ker je treba internalizacijo vključiti v celovitejšo politiko pospeševanja somodalnosti in trajnostnega prevoznega sistema, ta politika pa mora vključevati tudi spodbujanje raziskav, financiranje infrastrukture, odpiranje trgov in standardizacijo; ker pa ti cenovni signali sami po sebi ne bodo zadostovali za spremembo obnašanja uporabnikov, če slednji ne bodo imeli na voljo potrebnih alternativ (čistejših vozil, alternativnih načinov prevoza itd.),

E.   ker je Komisija prepričljivo obrazložila obremenitve, ki jih za zdravje prebivalcev povzroča hrup v železniškem prometu, vendar kot glavno točko svoje pobude za zmanjšanje hrupa v železniškem prometu poudarja zgolj potrebo po tem, da so tovorni vagoni opremljeni s tihimi zavorami,

Okolju prijaznejši promet

1.   pozdravlja sporočilo Komisije o okolju prijaznejšem prometu kot prvi majhen in neodločen korak na poti k obsežnejši analizi o okolju prijaznem prometu z različnimi načini prevoza ter kot priznanje, da je doseganje učinkovitejšega prevoza pomembno in potrebno v kontekstu boja proti podnebnim spremembam;

2.   poudarja, kako pomembna je mobilnost za kakovost življenja državljanov, za rast in zaposlovanje v Evropski uniji, družbenogospodarsko in ozemeljsko kohezijo, trgovino s tretjimi državami ter za podjetja in zaposlene, ki so posredno ali neposredno vključeni v prometni sektor in logistiko;

3.   priznava, da ima mobilnost kljub pozitivnim učinkom in kljub temu, da je nepogrešljiva za gospodarski razvoj Evropske unije ter družbeno-gospodarsko in ozemeljsko kohezijo, tudi negativne posledice za naravo in ljudi, zato podpira nadaljnjo okolju primerno evropsko prometno politiko, ki bo ob upoštevanju upravičenih interesov državljanov in industrije v zvezi z mobilnostjo odpravila ali vsaj zmanjšala negativne posledice prometa, v skladu s cilji Unije o boju proti segrevanju ozračja do leta 2020;

4.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svojem sporočilu pripravila pregled dosedanjih ukrepov Evropske unije za trajnostno prometno politiko;

5.   obžaluje, da Komisija ni predložila celovitega koncepta za okolju prijaznejši promet, torej za vse sektorje, vendar opaža, da je že sprejela začetne pobude, ki naj bi končno pripeljale do celovite strategije za internalizacijo zunanjih stroškov pri vseh načinih prevoza, in je doslej:

6.   zato poziva Komisijo, naj za vse načine prevoza razvije potrebne nadaljnje ukrepe in instrumente za okolju primeren promet ob upoštevanju veljavnih mednarodnih konvencij in že sprejetih ukrepov v različnih sektorjih prometa, naj v zvezi s predlogi opravi znanstveno utemeljeno oceno učinkov posameznih ukrepov, njihovih posledic za konkurenco med načini prevoza in njihovega učinka na stroške mobilnosti in konkurenčnost ter na podlagi tega predloži celosten koncept za okolju prijaznejši promet s konkretnimi zakonodajnimi predlogi;

Internalizacija zunanjih stroškov

7.   obžaluje, da Komisija v svojem sporočilu o strategiji za izvajanje internalizacije zunanjih stroškov ni izpolnila naročil Parlamenta in Sveta po členu 11 Direktive o evrovinjetah, saj, kot priznava tudi sama, ni pripravila in predložila splošno uporabnega, preglednega in prepričljivega modela za oceno zunanjih stroškov, ni izdelala analize učinkov za vse načine prevoza in je predložila le prvi del strategije za postopno izvajanje modela za vse načine prevoza, ki se nanaša le na težka tovorna vozila;

8.   ugotavlja, da se Komisija v svojem sporočilu večkrat sklicuje na priročnik o izračunavanju zunanjih stroškov, ki je bil objavljen januarja 2008, združuje pa najnovejša znanstvena dognanja o izračunavanju zunanjih stroškov v prometnem sektorju;

9.   ugotavlja, da je Komisija v svojem sporočilu predstavila znanstveno prepričljive utemeljitve za zaračunavanje posameznih zunanjih stroškov za različne načine prevoza in je sprejela, kar je poimenovala "pragmatično osnovo na podlagi povprečnih stroškov"; na splošno podpira način, na katerega je Komisija izračunala mejne družbene stroške, skladno z belo knjigo o prometu iz leta 2001;

10.   ugotavlja, da je Komisija v svojem sporočilu in v predlogu direktive o spremembi Direktive 1999/62/ES (Direktive o evrovinjetah) izrecno upoštevala načelo "onesnaževalec plača" iz člena 175(5) Pogodbe; vendar poziva Komisijo, naj pri prihodnjih ukrepih glede internalizacije zunanjih stroškov upošteva vse oblike internalizacije zunanjih stroškov, ki že obstajajo, na primer davke na gorivo in pristojbine za uporabo cest;

11.   poziva Komisijo, naj pri oblikovanju nadaljnjih predlogov za okolju prijaznejši prometni sektor vključi ocene učinka konkurence med načini prevoza in z njimi povezanimi družbenimi in okoljskimi učinki, kot je to storila pri predlogu za pregled Direktive 1999/62/ES (Direktive o evrovinjetah);

12.   obžaluje, da Komisija ni predložila ukrepov za ublažitev učinkov povečane oddaljenosti, ki izhaja iz širitve EU, in ni ničesar predvidela glede posledic njihove uporabe, zlasti za države članice z geografskimi ovirami in tiste, ki še nimajo multimodalnih alternativ; zato poziva Komisijo, naj te pomanjkljivosti odpravi pri prihodnjem pregledu vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T);

13.   spodbuja Komisijo, da v ta namen v okviru pregleda vseevropskih prometnih omrežij predstavi dodatni predlog za multimodalne koridorje mobilnosti (zelene koridorje), da izravna breme, ki ga s ponujenim neoviranim dostopom in mobilnostjo nalaga sedanji predlog;

14.   poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa in oblikuje konkretne predloge za vse načine prevoza ter izpolni nalogo, ki izhaja iz člena 11 spremenjene Direktive o evrovinjetah iz leta 2006, tako da predloži obsežen koncept za izračunavanje in zaračunavanje zunanjih stroškov ter ocenjevanje učinka na podlagi prepričljivega modela;

Zmanjšanje hrupa v železniškem prometu

15.   priznava, da se je Komisija v svojem sporočilu o ukrepih za zmanjšanje hrupa železniškega prometa za obstoječi vozni park odzvala na nujnost zmanjšanja obremenitev, ki jih povzroča hrup, za prebivalce, ki živijo ob železniških progah, zlasti zaradi tovornih vagonov;

16.   poudarja, da je predpogoj za dodatno opremljanje vagonov po razumni ceni čimprejšnja odprava obstoječih tehničnih ovir, kakor tudi odprava upravnih ovir glede relevantnih certifikatov, in sicer še pred sprejetjem katerih koli zavezujočih zakonodajnih ukrepov;

17.   poziva Komisijo, naj predloži ustrezen predlog direktive za zvišanje cen prog, razčlenjenih glede na hrup, za lokomotive in vagone, da bi se za prevoznike v železniškem prometu kar najhitreje pripravile spodbude za takojšnjo preureditev njihovih vozil v manj hrupna vozila z zamenjavo zavornjakov; meni, da je treba po potrebi razmišljati tudi o kratkoročnih ukrepih in da noben logistični ukrep ne bi smel negativno učinkovati na železniški sektor, kar zadeva konkurenco med načini prevoza;

18.   pričakuje od Komisije, da bo v svojem predlogu poiskala izvedljiv način, na katerega bo z namenskimi prejemki zagotovljeno, da se bodo preuredili tako vagoni prevoznikov v železniškem prometu, kot tudi vagoni drugih družb, ki jih soupravljajo prevozniki v železniškem prometu;

o
o   o

19.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 175E, 10.7.2008, str. 556. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0087. (3) Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2009 o lizbonski strategiji

P6_TA(2009)0120 B6-0109/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom "Poročilo o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti 2008–2010" (KOM(2008)0881) in priporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 o posodobitvah širših smernic ekonomskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2009 ter o izvajanju politik zaposlovanja držav članic (KOM(2009)0034),

–   ob upoštevanju 27 nacionalnih programov reform za izvajanje lizbonske strategije, kot so jih predstavile države članice,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2007 z naslovom "Evropski interes: uspeh v času globalizacije - Prispevek Komisije k oktobrskem srečanju voditeljev držav in vlad" (KOM(2007)0581),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2007 z naslovom "Enotni trg za Evropo 21. stoletja" (KOM(2007)0724),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 o zunanjepolitični razsežnosti lizbonske strategije za rast in delovna mesta: Poročanje o dostopu do trga in določitev okvira za učinkovitejše mednarodno sodelovanje na področju zakonodaje (KOM(2008)0874),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom "Posodobljen strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju" (KOM(2008)0865),

–   ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom "Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta – Napovedovanje in usklajevanje potreb trga dela ter znanja in spretnosti" (KOM(2008)0868),

–   ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom "Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo" (KOM(2008)0876),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom "Evropski načrt za oživitev gospodarstva" (KOM(2008)0800),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. decembra 2008 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (KOM(2008)0867),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2000, 23. in 24. marca 2001, 22. in 23. marca 2005, 27. in 28. oktobra 2005, 23. in 24. marca 2006, 8. in 9. marca 2007 ter z dne 13. in 14. marca 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o evropskem interesu: uspeh v času globalizacije(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): začetek novega cikla (2008–2010)(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 o EMU@10: Prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi(3),

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

Finančna kriza ter ekonomske in socialne posledice

1.   ugotavlja, da je globalna finančna kriza, ki izhaja iz globalnih makroekonomskih neravnovesij in svetovne kreditne krize, povzročila hudo škodo finančnim sistemom po vsem svetu, vključno z EU; ugotavlja tudi, da je globalna finančna pripeljala do obsežnega uničenja tržne kapitalizacije lastniških vrednostnih papirjev po vsem svetu, da so njene posledice za realno gospodarstvo globoke in da bodo daljnosežne zlasti posledice na zaposlovanju in socialnih razmerah; poudarja, da so finančni trgi bistveni za realno gospodarstvo in da je ena od prednostnih nalog – poleg ohranjanja delovnih mest – za rast in zaposlovanje, doseči ponoven pretok kapitala, zagotoviti kredite in financiranje naložb, za kar je potrebna ponovna vzpostavitev zaupanja z jasnimi zavezami in vladnimi jamstvi ter boljšim izvajanjem nadzora, ki bo z globalnega vidika zajemal vse finančne trge, in s predpisi, ki bodo podpirali odgovorne kredite za trge;

2.   priporoča, da mora kratkoročnim ukrepom, ki se uporabljajo za protiutež takojšnjim neposrednim posledicam krize in za čim večje zmanjšanje negativnih učinkov na realnem gospodarstvu, ter paketom za gospodarsko okrevanje slediti usklajen kratkoročni in dolgoročni akcijski načrt, ki bi gospodarstvom EU pomagal na pot stabilne rasti in jih varoval pred podobnimi krizami v prihodnosti;

3.   opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 20. februarja 2008 o prispevku k pomladanskemu vrhu Evropskega sveta 2008 o lizbonski strategiji(4) izpostavil izjemno pomembnost zaščite stabilnosti finančnih trgov in navedel, da je kriza na trgu hipotekarnih posojil pred kratkim pokazala, da bi morala Evropska unija razviti ukrepe za nadzor, da bi povečala preglednost in stabilnost finančnih trgov ter bolje zaščitila potrošnike, ter zahteval oceno obstoječih sistemov in instrumentov bonitetnega nadzora v Evropi; vztrajal je tudi pri tesnem posvetovanju s Parlamentom, s čimer bi dosegli jasna priporočila, kako izboljšati stabilnost finančnega sistema in njegovo sposobnost zagotavljanja varnega in dolgoročnega finančnega poslovanja evropskih podjetij;

4.   poudarja, da finančni trgi so in bodo še naprej jedro delujočih socialnih tržnih gospodarstev, da bi morali zagotavljati financiranje realnega gospodarstva ter okrepiti učinkovitost pri razporejanju sredstev in da bi morali zagotavljati sredstva za uspešnost gospodarstev, ki so v zadnjih desetletjih državljanom omogočala stalne pridobitve na ravni življenjskega standarda; poudarja, da so popolnoma zanesljivi, učinkoviti in pregledni finančni trgi predpogoj za zdravo in inovativno evropsko gospodarstvo, ki ustvarja rast in delovna mesta;

5.   poudarja, da je finančna kriza ustvarila priložnost, ko potrebe po inovacijah kot gonilu za gospodarstvo, ni več možno ignorirati; meni, da je pravi čas za oblikovanje dinamičnega, na znanju temelječega gospodarstva, za katerega je Evropa postavila temelje pred približno osmimi leti; meni, da je čas za oblikovanje energetsko najučinkovitejšega gospodarstva, ki bo lahko spremenilo svet in zagotovilo evropsko blaginjo in mednarodno konkurenčnost v naslednjih desetletjih; meni, da je čas za spodbujanje inovativnih gospodarskih panog, ki bodo zmožne Evropi prinesti novo rast;

6.   priznava pozitivne rezultate sanacijskih ukrepov, sprejetih zato, da bi se izognili dodatni škodi za davčni sistem; kljub temu poziva k oblikovanju nove finančne strukture z oblikovanjem pregledne in učinkovite ureditve, ki bo v najboljšem interesu potrošnikov, podjetij in zaposlenih; poziva k dodatnim zakonodajnim predlogom in mednarodnim sporazumom, ki se lahko spoprimejo s prevzemanjem prevelikega tveganja, špekulacijami z izposojenim denarjem in osredotočanjem gospodarstva na kratek rok, kar so bili osnovni vzroki za krizo; opozarja Komisijo na obveznost, da mora odgovoriti na zahteve Parlamenta glede ureditve skladov hedge in skladov zasebnega kapitala ter v kratkem pričakuje zakonodajne predloge;

7.   poudarja, da je treba nujno zagotoviti, da finančni sektor, ki je bil deležen javne podpore, zagotovi zadostne kredite podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ter gospodinjstvom; vztraja, da morajo načrti reševanja vsebovati obvezujoče pogoje za razdelitev dividend, pa tudi posojilne prakse;

8.   svari pred začaranim krogom nižjih naložb in nižje porabe potrošnikov, ki vodi do zniževanja števila zaposlenih, krčenja poslovnih načrtov in manjšega števila inovacij, kar utegne Evropsko unijo pahniti v globoko in dolgotrajnejšo recesijo; poudarja, da je v teh okoliščinah bistven usklajen evropski odziv, da se prepreči, da bi kriza privedla do vsote nasprotujočih si nacionalnih načrtov za finančno stabilnost ali oživitev gospodarstva, z možnimi spori in stroški, ki bi omajali notranji trg, gospodarsko stabilnost, ekonomsko in monetarno unijo ter vlogo Evropske unije kot globalnega gospodarskega akterja;

9.   pričakuje, da se bo s skupnim ukrepanjem premagalo učinke finančne krize na realno gospodarstvo; poziva, naj se v zvezi s prihodnjo stopnjo zaposlenosti in rasti določijo merila, ki bi morala potem pomagati pri določitvi velikost in sestavnih delov evropskega načrta za oživitev gospodarstva; v zvezi s tem poziva, da se – v okviru pakta stabilnosti in rasti ter njegovih pravil o prožnosti – razvije usklajena evropska strategija za prihodnje naložbe (na primer v kvalificiran in usposobljen človeški kapital, da se omogočijo tehnološki preboj in razvoj, inovacije, energetska učinkovitost, trajnostne infrastrukture, komunikacijske tehnologije, povezave in storitve, ki vključujejo zdravstvene storitve, ter priložnosti, da poslovni svet – nenazadnje tudi MSP – vlaga v nove proizvode in trge), ohranjanje delovnih mest in prihodka, pa tudi za boljše usklajevanje gospodarskih in socialnih politik;

10.   meni, da so lahko obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in okolje strateško žarišče za ukrepe spodbujanja, ki bodo ustvarili visokokakovostna okolju prijazna delovna mesta ter evropski industriji dali prednost, da naredi prvo potezo pred drugimi svetovnimi regijami, ki morajo šele oblikovati svoje pobude;

11.   meni, da samo politika, ki združuje boj proti vse večji brezposelnosti in revščini v kratkoročnem obdobju, s tem, da pripravi pogoje za prehod našega gospodarstva na dolgoročnejšo trajnost, lahko prinese dolgoročno rešitev, ki bo jemala navdih iz strategije trajnostnega razvoja, ki je bila dogovorjena v Göteborgu in je bila proglašena za del lizbonske strategije;

12.   poudarja, da mora biti najpomembnejša prednostna naloga Evropske unije zaščita njenih državljanov pred posledicami finančne krize, saj jih ti najbolj občutijo, v vlogi bodisi delavcev bodisi članov gospodinjstev ali pa kot podjetniki; meni, da je kriza že ali bo prizadela številne delavce in njihove družine ter da je treba ukrepati in jim pomagati, da premagajo izgubo zaposlitve in se čim prej vrnejo na trg dela, da ne bi postali trajno brezposelni; pričakuje, da bo Evropski svet spomladi 2009 dosegel dogovor o jasnih smernicah in konkretnih ukrepih za zaščito delovnih mest in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

13.   meni, da je med posledicami gospodarske krize najbolj pereče povečanje revščine v Evropski uniji; meni, da je bistvenega pomena ustaviti trenutno rast brezposelnosti v Evropski uniji; poudarja, da je najučinkovitejši način za zmanjševanje in preprečevanje revščine uporaba strategije, ki temelji na ciljih polne zaposlenosti, visokokakovostnih delovnih mest, socialnega vključevanja ter ukrepih za spodbujanje podjetništva in dejavnostih za krepitev MSP in naložb; opozarja, da mora strategija za obravnavo izključenosti iz trga dela temeljiti na ustreznem življenjskem standardu in dohodkovni podpori, vključujočih trgih dela ter dostopu do visokokakovostnih storitev in izobraževanja; zato meni, da je treba podpirati zaposlovanje z ukrepi za podjetnike, MSP ter naložbe, pa tudi s pobudami za pomoč tistim, ki ponovno vstopajo na trg dela; meni, da je treba v zvezi s tem posebno prednost dati preusposabljanju brezposelnih ter izobraževanju z namenom ustvarjanja usposobljene in specializirane delovne sile; meni, da je načelo solidarnosti temelj procesa oblikovanja evropske strukture, da morajo biti sredstva Skupnosti na voljo državam članicah glede na načrte za preprečevanje prekomernih izgub delovnih mest, preusposabljanje delavcev ter usposabljanje nekvalificiranih delavcev; meni, da je treba razviti delavsko zakonodajo, da bi dosegli višjo raven prožnosti in varnosti na trgu dela ter pri pridobivanju nove zaposlitve; meni, da je treba prenoviti finančne instrumente Skupnosti, kot je Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji, da se lahko učinkovito in pravočasno uporabijo, ko veliki deli gospodarstva ukinjajo delovna mesta; pozdravlja predlog Komisije za poenostavitev meril Evropskega socialnega sklada in ponovno usmeritev dejavnosti na najranljivejše;

14.   poudarja, da je sedanja gospodarska recesija posebej močno prizadela MSP, ki so temelj evropskega gospodarstva; poudarja, da je omejitev posojil najbolj prizadela sektor MSP, saj so tisti del gospodarstva, ki je najbolj odvisen od kratkoročnih obratnih sredstev, ponavadi pridobljenih s posojili; opozarja, da pomanjkanje kapitala v povezavi s splošnim upadom povpraševanja sili MSP k umiku na vseh frontah; poudarja, da imajo trenutne težave MSP, ki največ prispevajo k BDP in v EU zaposlujejo največ ljudi, daljnosežne posledice za Evropsko unijo kot celoto in še posebej za najranljivejše in najbolj prizadete regije; poleg tega poudarja pomen hitrega izvajanja Akta za mala podjetja na splošno in še posebej določb o kreditih za MSP z ukrepi Evropske investicijske banke;

15.   poudarja, da je zadosten, ugoden in razumen dostop do financiranja odločilni pogoj za naložbe in rast; meni, da so v sedanjih gospodarskih razmerah Akt za mala podjetja in njegovi cilji pomembnejši kot kdaj koli, saj imajo MSP neizkoriščen potencial za gospodarsko rast ter ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, poleg tega pa zagotavljajo priložnost za politično vodstvo in utrditev zaupanja v podjetniški sektor v Evropi;

16.   poudarja, da Evropa za trajnostno rast potrebuje zdravo, dinamično in kvalificirano delovno silo; in da žal v večini držav članic to ogroža – na primer – negativna stopnja rasti prebivalstva; meni, da je učinkovita infrastruktura otroškega varstva, kot je bilo dogovorjeno na zasedanju Evropskega sveta dne 15. in 16. marca 2002, pomemben pospeševalni dejavnik za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja; meni, da se z razvojem otroškega varstva, ki temelji na družinah, ženskam in moškim olajša vključevanje v delovno življenje in vzdrževanje družin; poudarja, da večanje stopnje zaposlenosti žensk ne spodbuja le rasti gospodarstva na splošno, ampak prispeva tudi k odpravljanju demografskih izzivov, s katerimi se danes sooča Evropa; meni, da je treba spodbujati solidarnost med generacijami, da bi od sedanje delovne sile pridobili večji potencial;

17.   vseeno vztraja, da bi morale države članice prenoviti svoje politike priseljevanja, da bi ciljno še posebej privabljale visoko kvalificirane priseljence, ki ustrezajo povpraševanju na evropskem trgu dela, s čimer bi črpale iz izkušenj Združenih držav Amerike na tem področju, pri tem pa bi zagotavljale sodelovanje z državami izvora, da bi preprečile beg možganov; meni, da bi morala biti izobraževalna politika bolj usmerjena v privabljanje tujih raziskovalcev in študentov, ki bi v Evropski uniji ostali dlje časa (na primer program Erasmus Mundus, 2007–2012); meni, da je eden od bistvenih pogojev za oblikovanje vodilnega svetovnega gospodarstva, ki temelji na znanju, da vse države članice zagotovijo in zaščitijo temeljne pravice zakonitih migrantov ter jim zagotovijo dostop skupnih evropskih vrednot in spoštovanja kulturne raznolikosti;

Potrebe državljanov in nujni odgovori

18.   ugotavlja, da si morajo evropske institucije zaradi sedanje krize nujno prizadevati za izvedbo številnih ključnih prednostnih nalog lizbonske strategije: spodbujati regionalno in lokalno konkurenčnost ter upoštevati pravila iz zakonodaje o konkurenčnosti, pa tudi spodbujati potrošniške politike, da bi dosegli učinkovitejše in pravičnejše delovanje trgov ter izkoristili prednosti notranjega trga, zlasti v maloprodaji in storitvah; pohiteti z izvajanjem Akta za mala podjetja, še posebej Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih(5) in zagotoviti hitro sprejetje in izvajanje predloga Komisije z dne 25. junija 2008 z namenom sprejetja Uredbe Sveta o Statutu evropske zasebne družbe (KOM(2008)0396); doseči je treba hiter napredek v zvezi z izvajanjem evropskega raziskovalnega prostora in s predlogi za "peto svoboščino" za izboljšanje prostega pretoka znanja in inovacij prek okrepljenega prenosa znanja na področju izobraževanja, raziskav in razvoja ter industrijske proizvodnje; sprejeti je treba stroškovno učinkovit patent Skupnosti in sistem patentnih sodišč, ki bo zajemal celotno EU, s čimer bi se znatno izboljšala konkurenčnost evropskih podjetij, družbam bi se olajšal dostop do financiranja ter spodbudile bi se inovacije;

19.   meni, da si mora EU prizadevati za skupni temeljni cilj: ustvariti zaposlitvene možnosti in tako preprečiti množično brezposelnost; meni, da bi zato moral ta cilj določati velikost in sestavne dele evropskega načrta za oživitev gospodarstva; meni, da je solidarnost nepogrešljiva, da se zagotovi kar najbolj pozitiven vpliv evropskega načrta za oživitev gospodarstva in ukrepov, ki ga spremljajo, na trge dela v Evropi; poudarja potrebo po dodatnih prizadevanjih za podporo najranljivejšim družbenim skupinam;

20.   odločno se zavzema za politiko trga dela, ki spodbuja dostop do trga dela za vse in podpira vseživljenjsko učenje; poziva države članice in socialne partnerje, naj dosežejo inovativne sporazume, da bodo ljudje ohranili zaposlitev; med drugim podpira zmanjšanje socialnih prispevkov za osebe z nižjimi prihodki, da se spodbuja zaposljivost nizko kvalificiranih delavcev, ter uvajanje inovativnih rešitev (na primer sheme za delno subvencioniranje gospodinjskih del in otroškega varstva, subvencioniranje zaposlovanja ogroženih skupin prebivalstva), ki so že bile uspešno uvedene v nekaterih državah članicah; v zvezi s tem pričakuje izmenjavo zgledov najboljše prakse;

21.   poudarja, da je nujno treba okrepiti učinkovitost pravil za zaščito potrošnikov, da bi se odzvali na močna pričakovanja državljanov EU, zlasti v zvezi s finančnimi proizvodi; spodbuja države članice, naj oblikujejo politike, ki bodo podpirale žrtve, ki jih je finančna kriza najhuje prizadela;

22.   poudarja pomen takojšnjega zagotavljanja prostega gibanja delavcev in mobilnosti na trgu dela, obenem pa vztraja, da je treba zagotavljati enako plačilo za enako delo ter popolno spoštovanje kolektivnih pogajanj in vloge sindikatov, vključno z njihovo pravico do kolektivnega ukrepanja; poudarja, da je z odstranitvijo ovir za mobilnost na evropskem trgu dela omogočena večja zaščita evropske delovne sile; ugotavlja, da se mora Evropska unija potruditi in državljanom razložiti koristi pristopa, v katerem so učinkovito združene širitev, povezovanje, solidarnost in mobilnost delovne sile;

23.   ugotavlja, da so nekatere države članice uvedle koncept minimalne plače; meni, da bi drugim državam članicam lahko koristilo, če bi se seznanile z njihovimi izkušnjami; poziva države članice, naj vsem zajamčijo pogoje za socialno in gospodarsko sodelovanje, zlasti pa naj zagotovijo predpise o zadevah, kot so minimalne plače, ali drugačno pravno in splošno zavezujočo ureditev ali prek kolektivne ureditve, skladne z nacionalno tradicijo, ki zaposlenim za poln delovni čas omogočajo dostojno življenje z zasluženim denarjem;

24.   meni, da je finančna kriza priložnost za potrebe reforme, s poudarkom na zdravih gospodarskih temeljih, ki segajo od ustreznih naložb v izobraževanje in pridobivanje sposobnosti do kakovosti v javnih financah ter okolja, ki spodbuja inovacije in ustvarjanje delovnih mest; meni, da sta trajnostna rast in ustvarjanje delovnih mest v EU vse bolj odvisna od odličnosti in inovacij, ki sta glavni gonili evropske konkurenčnosti;

25.   poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj hitro ukrepajo, da bodo spodbudile rast in delovna mesta, ter povečale povpraševanje in zaupanje potrošnikov; meni, da je v zvezi s tem bistvena pobuda za pametno rast, ki se osredotoča na cilje lizbonske strategije, kot so naložbe v "trikotnik znanja" (ki vključuje izobraževanje, raziskave in inovacije), okolju prijazne tehnologije, energetsko učinkovitost, trajne infrastrukture in komunikacijske tehnologije; poudarja sinergijske učinke take pobude v zvezi s konkurenčnostjo v prihodnosti, trgom dela ter varstvom okolja in virov;

26.   poudarja, da morajo države članice nadaljevati z reformami trga dela, da bi ustvarile več delovnih mest, in izobraževalnih sistemov, da bi pripomogle pri dvigu ravni usposobljenosti; meni, da bi si morale države članice še naprej prizadevati tudi za spodbujanje rasti produktivnosti z naložbami in izobraževanjem; poudarja tudi, da izpolnjevanje izzivov, ki jih prinašajo inovacije, ter njihovo razširjanje, pa tudi zagotavljanje zaposljivosti in prožnosti delovne sile, zahteva boljše izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje; poudarja pa, da sedanje naložbe v človeški kapital v Evropi jasno očitno še niso ustrezne za gospodarstvo, ki temelji na znanju;

27.   poudarja, da se sedanje krize ne sme uporabljati kot izgovor za odlašanje z zelo potrebnim preusmerjanjem porabe sredstev v okolju prijazne naložbe, temveč bi jo bilo treba razumeti koz dodatno spodbudo za pospešitev nujno potrebnega preoblikovanja industrije v okolju prijazno industrijo; je prepričan, da so gospodarski razlogi za boj proti podnebnim spremembam jasni in da bo vsako odlašanje potrebnih ukrepov na koncu pomenilo večje stroške;

28.   poziva države članice, naj revidirajo svoje proračune in vlagajo v načrte za pametno rast, ter tako v celoti izkoristijo pakt stabilnosti in rasti;

29.   poudarja, da so gospodarstva držav članic močno medsebojno odvisna; zato poudarja potrebo po učinkovitejšem usklajevanju in boljšem upravljanju, ki je v času krize še nujnejša; poudarja, da so najmočnejši razlogi za večje sodelovanje v evroobmočju; v zvezi s tem se sklicuje na svoja priporočila v okviru resolucije o EMU@10; pričakuje jasne in odločne smernice Komisije za izboljšanje usklajenega pristopa vseh držav članic;

30.   meni, da bi bila opustitev boja proti podnebnim spremembam in zaustavitev okoljskih naložb pogubna napaka s takojšnjimi in tudi medgeneracijskimi razsežnostmi;

Možnosti Evrope za ukrepanje

31.   poudarja, da je treba okrepiti socialno razsežnost evropskega in nacionalnih načrtov oživitve gospodarstva; poziva Komisijo, naj spremlja socialne posledice finančne krize, zlasti na socialno izključenost, revščino in pokojnine, ter v zvezi s tem poda predloge do zasedanja Evropskega sveta spomladi 2009;

32.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo glavna shema financiranja Evropskega socialnega sklada namenjena predvsem preusposabljanju in večji zaposljivosti ter dejavnostim socialnega vključevanja, da se presežejo negativne socialne posledice krize; opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela;

33.   poudarja, da Evropska unija potrebuje okolju prijazni "new deal" za Evropo, ki bo obravnaval gospodarsko, okoljsko in socialno krizo: ustvarjanje delovnih mest v proizvodnem sektorju in v sektorjih, povezanih z industrijo, je treba dopolnjevati z obsežnimi naložbami v socialne storitve, predvsem v šolstvo in zdravstvo, z ustvarjanjem boljših pogojev za poučevanje otrok in študentov ter z obsežnim povečanjem števila učiteljev in izboljšanjem fizičnih pogojev za učenje; vse to so naložbe, ki se bodo obrestovale v prihodnosti;

34.   poudarja, da bi bilo treba naložbe v okviru takšnega okolju prijaznega "new deal-a" usmeriti tudi v povečanje učinkovitost in v vire energije, ki nadomeščajo nafto ("kritični materiali"), saj ti utegnejo kratkoročno ali srednjeročno postati omejeni, kar bo ogrozilo razvoj nekaterih sektorjev, kot so informacijska in komunikacijska industrija ter industrija zabave; ugotavlja, da nedavne študije kažejo, da je s takšnimi materiali mogoče zagotoviti večjo učinkovitost, kar bi zmanjšalo količino odpadkov, stroške in odvisnost od virov;

35.   v zvezi z energijo poudarja, da je Evropa zdaj odvisna od fosilnega goriva kot svojega primarnega vira energije; meni, da je sicer treba zmanjšati odvisnost od fosilnega goriva, vendar je obenem tudi nujno doseči zanesljivo preskrbo z energijo v Evropi; verjame, da to pomeni razpršitev njenih virov fosilnega goriva ob hkratnem poskušanju ohranjanja sprejemljivih cen energije; meni, da je treba energetski sektor v državah članicah odpreti in doseči pravo konkurenco; meni, da je treba energetsko učinkovitost izboljšati z raziskavami in razvojem ter vključevanjem najboljše prakse v vse politike; meni, da mora biti Evropa sposobna zmanjšati svojo ranljivost v tem pogledu, ker se dolgoročno obetajo visoke cene nafte; meni tudi, da je zelo pomembno, da Evropska unija razmisli o prehodu na notranji energetski trg, da bi bila njena energija učinkoviteje razporejena med države članice, in kljubovati odvisnosti od energije, ki prihaja iz tretjih držav; poleg tega meni, da je treba povečati delež obnovljivih virov energije, da bi zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv; meni, da bi bilo treba na tem področju okrepiti raziskave in razvoj ter podpirati raznolike lokalne rešitve, da se čim bolje uporabijo obnovljivi viri energije;

36.   ugotavlja, da Evropska unija še vedno zaostaja za hitrostjo inovacij v gospodarstvu ZDA; poudarja, da lahko inovacije zagotovijo hitro oživitev evropskih gospodarstev, saj prinašajo primerljivo prednost na svetovnem trgu; poudarja, da je v času gospodarske recesije zmanjšanje izdatkov za raziskave in razvoj običajno, vendar je ta pristop napačen, saj je treba narediti ravno nasprotno; meni, da se z večjimi naložbami v raziskave in razvoj ter izobraževanje poveča produktivnost in s tem rast; poziva k naložbam v raziskave in znanost, da bi dosegli cilj 3 % BDP; poudarja, da mora proračun EU omogočiti, da se večji delež porabe nameni za raziskave; medi, da bi države članice morale povišati ali vsaj izpolniti svoje cilje glede naložb v raziskave in razvoj ter zagotoviti naložbe za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju s fiskalnimi ukrepi, garancijami za posojila ter z regionalnimi grozdi in centri odličnosti, pa tudi z vsemi drugimi instrumenti, ki lahko prispevajo k temu cilju; meni, da bi morala biti izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje prednostni nalogi na vseh političnih ravneh, saj povečujeta produktivnost, obenem pa zagotavljata usposobljenost, ki je potrebna za vstop na trg dela in ohranitev zaposljivosti v visoko konkurenčnem delovnem okolju;

37.   poudarja, da so do začetka 21. stoletja tehnološka in telekomunikacijska orodja sprostila sile globalizacije na ravni, ki si je do takrat ni bilo mogoče niti predstavljati, "zravnala" so komunikacije in trg dela ter prispevala k obdobju inovacij, kakršnega še ni bilo, zaradi česar so postala gospodarstva produktivnejša, med seboj pa so povezala tudi globalne državljane; zato meni, da lahko Evropa z maksimiziranjem moči in učinka tehnologije na gospodarstvo dodatno odpre notranji trg telekomunikacij, energije in raziskav in še posebej industrijskega sektorja ter iz sedanjih gospodarskih težav izide močnejša in okrepi kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva, napreduje na področju podnebju prijaznega razvoja in uporabe tehnologij, izboljša izobraževanje v vseh državah članicah ter spodbudi obete, da postane vodilna svetovna sila na področju tehnologije in apliciranja tehnoloških inovacij; poudarja, je treba za gospodarstvo, ki temelji na znanju, razviti visokokakovostne storitve in strategijo za širokopasovne povezave za pospešitev nadgradnje ali širitve omrežij; meni, da je predlog Komisije v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva, katerega cilj je do leta 2010 doseči polno pokritost s širokopasovnimi komunikacijskimi omrežji, neizbežen korak naprej, ki bo Evropski uniji omogočil, da ohrani svojo konkurenčnost;

38.   poziva, naj se kot instrumentom, ki prispevajo k ciljem lizbonske strategije, več pozornosti posveti beli knjigi Komisije z dne 21. novembra 2001 o mladini (KOM(2001)0681) in Evropskemu paktu za mlade Evropskega sveta z dne 22. in 23. marca 2005; meni, da bi morala Komisija pri pripravi zakonodajnih predlogov upoštevati in vključiti učinek na mlade in rezultate strukturiranega dialoga z mladinskimi organizacijami, države članice pa bi se morale osredotočiti na mlade pri izvajanju lizbonskih nacionalnih reformnih programov in upoštevati mlade na ustreznih političnih področjih; meni, da bi morala biti povečanje študentske mobilnosti in kakovost različnih izobraževalnih sistemov prednostna naloga v povezavi s ponovno opredelitvijo pomembnejših ciljev bolonjskega procesa leta 2010, na različnih področjih politike pa je treba sprejeti različne ukrepe; poudarja, da različni vidiki mobilnosti presegajo področje visokega šolstva, saj zadevajo socialne zadeve, finance ter priseljevanje in vizumsko politiko pri razvoju resničnega Evropskega visokošolskega območja;

39.   meni, da so "evropeizacija" finančnih nadzornih struktur, učinkovita pravila o konkurenci, ustrezna regulacija in izboljšanje preglednosti finančnih trgov srednjeročno ključnega pomena pri izogibanju ponovitvi sedanje krize; meni, da bi povezan, celovit (ki pokriva vse finančne sektorje) in skladen nadzorni okvir, začenši z usklajenim pristopom do uravnavanja čezmejne porazdelitve finančnih tveganj, na podlagi usklajene zakonodaje zmanjšal stroške izpolnjevanja zahtev pri dejavnostih, ki sodijo pod različne pristojnosti; poziva Komisijo, naj predloži predloge za revizijo sedanje nadzorne strukture v skladu s temi načeli; poziva države članice, naj se ne glede na v tem odstavku omenjene ukrepe srednjeročno vrnejo k uravnoteženemu javnemu financiranju, in jih poziva, naj pojasnijo, na kakšen način bodo to dosegle;

40.   podpira odločitev evropskih članic skupine G20 na srečanju v Berlinu konec februarja 2009, da sprejmejo "odločne ukrepe proti davčnim oazam in jurisdikcijam, ki niso pripravljene sodelovati", in sicer tako, da se čim prej doseže dogovor o naboru sankcij, ki ga je treba podpreti na vrhunskem srečanju v Londonu; priporoča, da Evropska unija na svoji ravni sprejme ustrezen zakonodajni okvir z ustreznimi spodbudami za udeležence na trgu, da ne poslujejo s temi jurisdikcijami; poudarja, da so za obravnavanje tega vprašanja bistvenega pomena usklajeni pristopi v svetovnem merilu;

41.   poziva države članice in Evropsko unijo, naj prilagodijo proračun EU in omogočijo uporabo neuporabljenih finančnih sredstev, da se podprejo cilji politik EU;

42.   je zaskrbljen zaradi vse več regionalnih razlik v zvezi s posledicami finančne krize, ki se med drugim odraža v vse večji razliki med vrednostmi kreditov držav članic, kar vodi do večjih stroškov posojil za tiste z nižjimi bonitetami; poziva k razvoju novih inovativnih finančnih instrumentov, da bi ublažili te učinke in privabili svež kapital;

43.   poudarja, da kriza pušča skrajno negativne gospodarske in socialne posledice v številnih novih državah članicah in tako znatno upočasnjuje njihovo približevanje EU-15; poleg tega pričakuje, da se bo učinek krize razširil in pustil posledice na euru in gospodarstvih euroobmočja; zato poziva k odločnim ukrepom evropske solidarnosti, da se zaščiti euroobmočje in okrepi notranja skladnost Evropske unije, zlasti z namenom močnejše podpore gospodarstvom srednje in vzhodne Evrope, še posebej s prilagajanjem strukturnih skladov in Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji za te države ter s posebno podporo Evropske investicijske banke kar zadeva nove inovativne finančne instrumente; opozarja na pomen evropske enotnosti v času gospodarske krize, ko nazadovanje gospodarstva ogroža tudi skupne evropske vrednote; zato poziva k pozornejšim in previdnejšim ukrepom Komisije glede novih držav članic;

44.   ugotavlja, da je treba finančne instrumente EU uporabiti za podporo javni porabi; poudarja, da je treba za prispevek k oživitvi gospodarstva v Evropi pospešiti stopnjo in hitrost izvajanja teh finančnih instrumentov; meni, da je kohezijska politika Evropske unije odličen instrument za ozemeljsko solidarnost, zlasti za njene čezmejne elemente; je zelo zadovoljen z nedavno "lizbonizacijo" kohezijske politike; meni, da bi bilo treba z ukrepi za usmerjanje regionalnih skladov bolj v smeri podjetništva, raziskav, inovacij, zaposlovanja in novih sposobnostih, zagotoviti razpoložljivost znatnih sredstev na lokalni ravni za okrepitev poslovnega potenciala in podporo najranljivejšim;

45.   poudarja, da bi morali tudi programi vseevropskih prometnih omrežij in vseevropskih energetskih omrežij kar največ prispevati k načrtu za oživitev gospodarstva in k doseganju ciljev lizbonske strategije; meni, da so rezultati pozitivnih prizadevanj koordinatorjev in oblikovanja izvajalske agencije vseevropskega prometnega omrežja ter izvedbene zakonodaje za izboljšanje učinkovitosti somodalnosti številni v celoti izvedeni projekti vseevropskega prometnega omrežja po celotni Evropski uniji za spodbujanje trajnostne rasti in boljše mobilnosti;

46.   ugotavlja, da ima Evropska investicijska banka pomembno vlogo pri načrtu EU za oživitev gospodarstva; pozdravlja povečanje obsega kapitala, ki ga Evropski investicijski banki namenjajo države članice, da bi ta dala več posojil MSP; vztraja, da morajo biti posojila tem podjetjem na voljo v vseh državah članicah na pregleden in pravičen način; poziva k dodatni okrepitvi vloge Evropske investicijske banke v zvezi z novimi inovativnimi finančnimi instrumenti;

47.   v zvezi z gospodarskim upravljanjem meni, da sedanja gospodarska kriza zahteva odločno, usklajeno in pravočasno posredovanje vseh držav članic ter regulativne ukrepe, da bi utrdili finančne trge in povrnili zaupanje; meni, da bi morali novi zakonodajni ukrepi temeljiti na načelih preglednosti in odgovornosti ter da je treba izvajati učinkovito nadzorovanje, da se varujejo pravice potrošnikov; meni, da bi morali novi predpisi vključevati zahteve proti pretirani uporabi finančnih vzvodov in za višje kapitalske rezerve bank; poleg tega opozarja na sedanje težave glede pravil vrednotenja in ocene tveganja; meni, da mora biti nadzor v koraku s finančnimi inovacijami, Evropa pa mora v zvezi s tem izboljšati strokovno znanje in izkušnje svojih regulativnih organov; meni, da več predpisov ne pomeni nujno, da so ti predpisi tudi boljši; meni, da morajo države članice usklajevati svoje regulativne ukrepe; meni, da je treba zaščititi stabilizacijske standarde in ureditev finančnega nadzora v euroobmočju;

48.   opozarja, da tudi bonitetne agencije nosijo svoj del odgovornosti za finančno krizo; pozdravlja poziv Evropskega sveta, da se pospeši predlog Komisije z dne 12. novembra 2008 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (KOM(2008)0704) za zaostritev pravil o bonitetnih agencijah;

49.   poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, s katerim bi t. i. mikroentitete izvzela iz področja uporabe Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe(6);

50.   meni, da je treba nujno okrepiti svetovno regulacijo finančnega sektorja, ki mora presegati klasični bančni sektor, in sprejeti drzne ukrepe za oblikovanje zavezujočih pravil glede bonitetnega nadzora, preglednosti in dobre prakse ter naložiti sankcije vsem državam in ozemljem, ki ne sodelujejo; poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezne predloge, in Svet, naj pripravi politično podlago za hiter sprejem takšnega pristopa v mednarodnih pogajanjih; ugotavlja, da je svetovna finančna stabilnost javna dobrina, za njeno varovanje pa so odgovorni politični voditelji;

51.   poziva Svet, naj do marca 2009 zaključi pregled Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost(7) Direktive o davku na dodano vrednost, da se omogočijo zmanjšanje ravni tega davka za delovno intenzivne storitve in za storitve, za katere je potrebno veliko osebja, in drugi ustrezni ukrepi za spodbujanje domačega povpraševanja; poziva k usklajenim ukrepom in solidarnosti držav članic v zvezi s tem, in sicer tako, da se dopuščajo različne možnosti v sektorskem znižanju davka na dodano vrednost, ki so predvidene v Direktivi o davku na dodano vrednost, ki jo države članice lahko izvajajo ali ne, v skladu s svojimi prednostnimi nalogami; selektivne davčne spodbude bi morale spodbuditi domače povpraševanje in gospodarstvo;

52.   toplo pozdravlja dejstvo, da je Komisija pozvala k oblikovanju skupine na visoki ravni za odpravo birokratizacije, ter svetuje, da bi začeli čim prej izvajati predloge, o katerih se je dogovorila ta skupina; poudarja, da bi morala lizbonska strategija zmanjšati regulativno obremenitev podjetij, obenem pa povečati produktivnost ter s tem doseči višjo stopnjo rasti na vseh področjih; je prepričan, da mora Evropa preučiti alternative na področju predpisov, da se mora posvetovati z zainteresiranimi stranmi o novih predpisih ter se osredotočiti na razmerje med njihovimi stroški in koristmi;

Lizbonska strategija – ocena, naslednji koraki in pot naprej

53.   pozdravlja napredek v okviru lizbonskege strategije v zadnjih letih, opaža pa, da so številne pomembne (zakonodajne) pobude še vedno sredi postopka in jih je treba prednostno sprejeti; opozarja na slabo razmerje med kakovostjo in količino pobud v okviru različnih evropskih smernic; poziva k bolj uravnoteženemu pristopu za oblikovanje resničnega evropskega programa na vseh političnih področjih; podpira krepitev zunanje razsežnosti evropskega načrta reform, ki zagotavlja visoke standarde, ustrezen regulativni okvir in kooperativne delovne metode za sodelovanje z mednarodnimi gospodarskimi akterji in za soočanje s svetovnimi izzivi; zato odobrava delo, ki so se ga lotili v različnih generalnih direktoratih Komisije, da bi razvili nove in kvalitativne kazalce; poziva Svet, naj prosi Komisijo, da zagotovi uporabo teh kazalcev pri prihodnji oceni nacionalnih programov reform in njihovo vključitev v nadzor, ki ga sama izvaja, saj bo tako ustvarila bolj celovito in ustrezno sliko napredka lizbonske in göteborške strategije;

54.   poudarja, da boljši rezultati v okviru lizbonske strategije zahtevajo učinkovit pritisk Sveta v okviru večstranskega nadzora;

55.   poudarja, da so se ob novih izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, pokazale omejitve odprte metode usklajevanja, na kateri je lizbonska strategija temeljila devet let; zato poziva, naj bo obdobje po lizbonski strategiji osnovano na proaktivnejši in bolj globalni politiki, tj. na posodabljanju obstoječih skupnih politik (za trgovino, mednarodni trg, gospodarsko in monetarno unijo, ipd.) ter na novih skupnih zunanjih politikah (energija, podnebje, razvoj, migracije, ipd.);

56.   obžaluje, da leto pred iztekom časovnega načrta lizbonske strategije jasno opredeljeni cilji še niso izpolnjeni, napredek na programskih področjih pa doslej ni bil zadosten; meni, da v prizadevanjih držav članic ni bilo dovolj izvedbenih ukrepov, da bi se bolj približali ciljem lizbonske strategije; je prepričan, da je treba lizbonsko strategijo obravnavati kot pomembno smernico za politike za oblikovanje prihodnosti, katerih cilj je močna, konkurenčna in rast spodbujajoča EU; zato meni, da jo morajo države članice jemati resneje in je ne obravnavati zgolj kot niz oddaljenih ciljev, ampak kot akcijski načrt za nadaljnji razvoj Evrope;

57.   predlaga, da bi moral nadaljnji razmislek o strategiji po Lizboni ("Agenda Lizbona plus", ki se mora začeti leta 2010) temeljiti na splošni strukturi lizbonske strategije (konkurenčnost in okolju prijaznejša evropska industrija, številčnejša in boljša delovna mesta, socialno vključevanje, trajnost), vendar poudarja, da je treba predstaviti bolj homogen pristop, ki zagotavlja medsebojno podporo, da bi odločilno povečali zmogljivost lizbonskega upravljanja v Evropski uniji; poziva Komisijo, naj do konca leta 2009 pripravi temeljito oceno zadnjih devetih let lizbonske strategije ter naj oceni dosežke držav članic pri izvajanju te strategije in njihovo zavezanost ciljem;

58.   poziva Komisijo, naj preuči uporabnost strategije po Lizboni z novimi cilji ter naj predvsem oceni pripravljenost držav članic za izvajanje takšnega novega programa in njegovo upravičenost; poudarja, da je treba integrirane smernice za rast in delovna mesta spremeniti glede na okoliščine gospodarske recesije in poziva Svet, naj sprejme kratkoročne ukrepe za ohranitev stopnje zaposlenosti iz leta 2008, za naložbe za boj proti podnebnim spremembam in za zagotavljanje zadostnih prihodkov, zlasti kar zadeva najbolj ranljive družbene skupine; pričakuje, da bo Komisija za spomladansko srečanje Evropskega sveta v Lizboni leta 2010 pravočasno oblikovala pobude in predstavila predloge v zvezi s temi cilji;

59.   poudarja, da je treba uresničiti "lizbonizacijo" javnih izdatkov v vseh državah članicah in proračuna EU, saj bi s tem lizbonsko strategijo vključili v vse politike in močno okrepili učinkovitost pri doseganju ciljev rasti in ustvarjanja delovnih mest;

60.   ugotavlja, da gre pri orodjih, ki jih Evropska unija potrebuje za spodbujanje ciljev lizbonske strategije, v bistvu za racionalizacijo vseh zadevnih politik, vseh finančnih instrumentov in skladov, pa tudi proračuna EU, na tak način, da bi pospešili in okrepili prizadevanja za rast in delovna mesta; meni, da so kratkoročno potrebne odločnejše fiskalne spodbude za hitro okrevanje po gospodarski krizi, pod pogojem, da bodo preusmerile izdatke in spremenile ravnanje zasebnega sektorja v skladu s cilji lizbonske in göteborške strategije ter podnebno energetskega svežnja; v zvezi s tem svari pred nekritičnim zniževanjem davkov; meni, da morajo biti fiskalne spodbude namenjene uresničevanju socialnih in okoljskih ciljev; meni, da so mogoči načini zmanjšanje ravni davka na dodano vrednost za delovno intenzivne in lokalne storitve; meni tudi, da se sredstva lahko zagotovijo za okolju prijazne pobude v – med drugim – energetskem, pa tudi v avtomobilskem in gradbenem sektorju, še posebej zato, ker v teh dveh sektorjih zdaj močno upada povpraševanje po njunih proizvodih; meni, da bi bilo mogoče potrošnike podpreti na primer z davčnimi oprostitvami za nakup okolju prijaznejših avtomobilov in stanovanj;

61.   obžaluje še vedno slabo prepoznavnost lizbonske strategije v nacionalnih politikah številnih državah članicah; meni, da je za zagotovitev njenega učinkovitega izvajanja treba mobilizirati vse zainteresirane strani v gospodarstvu; še posebej meni, da se bodo s tesnejšo udeležbo socialnih partnerjev, nacionalnih parlamentov, regionalnih in lokalnih oblasti ter civilne družbe izboljšali rezultati lizbonske strategije in se bo okrepila javna razprava o ustreznih reformah; je prepričan, da je mogoče zagotoviti pritegnitev vseh zainteresiranih strani s primernim izvajanjem načela upravljanja na več ravneh;

62.   ponovno obžaluje, da se Parlament, Svet in Komisija ob posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom ter Odborom regij še vedno niso dogovorili za jasen načrt in kodeks ravnanja, ki bi zagotovil ustrezno sodelovanje in polno vključenost vseh ustreznih institucij EU pri nadaljnji obravnavi nadgradnje lizbonske strategije; s tem v zvezi poziva Svet in Komisijo, naj ob upoštevanju bližnje revizije lizbonske strategije predstavita nadaljnje predloge za tesno sodelovanje ustreznih institucij EU na tem področju ter razmislek in načrt o prihodnji strategiji Lizbona II;

o
o   o

63.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav kandidatk, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

(1) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 422. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0058. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0543. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0057. (5) UL L 200, 8.8.2000, str. 35. (6) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. (7) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o strategiji EU za vseobsegajoči sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu in ustrezno financiranje politike o podnebnih spremembah

P6_TA(2009)0121 B6-0134/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 175 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju podnebnega in energetskega svežnja, ki ga je Evropski parlament sprejel 17. decembra 2008, zlasti njegovih stališč o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov(1) ter o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov(2),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008 ter 11. in 12. decembra 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2009 o "2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah"(3),

–   ob upoštevanju štirinajste konference pogodbenic (COP 14) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in četrte konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (COP/MOP 4), ki sta potekali med 1. in 12. decembrom 2008 v Poznanju na Poljskem,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 z naslovom "Za celovit sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu" (KOM(2009)0039),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom "Evropski načrt za oživitev gospodarstva" (KOM(2008)0800),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2007 z naslovom "Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET) – na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika" (KOM(2007)0723),

–   ob upoštevanju člena 103 svojega Poslovnika,

A.   ker naj bi se pogajanja o vseobsegajočem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah v skladu s cilji omejevanja dviga temperature v svetu za manj kot 2ºC zaključila v Københavnu decembra 2009,

B.   ker so nedavne študije pokazale, da obstaja možnost za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 in da bi energija vetra, sonca in druge trajnostne obnovljive energije lahko zagotovile skoraj tretjino vse svetovne potrebe po energiji za ceno, ki je nižja od polovice odstotka svetovnega BDP; ker bi lahko energetska učinkovitost zmanjšala emisije toplogrednih plinov za več kot četrtino in ker bi se krčenje gozdov lahko skoraj ustavilo,

C.   ker vedno več znanstvenikov priznava, da bo treba ustaliti količino toplogrednih plinov v ozračju na 350 ppmv CO2 ekvivalenta, kar pa je raven, ki je precej nižja od priporočene, če se želimo izogniti nevarni spremembi podnebja,

D.   ker se bo Evropska unija strinjala s pogajalskimi izhodišči na srečanju Evropskega sveta spomladi 2009,

E.   ker si Evropska unija prizadeva za vodilno vlogo v boju proti segrevanju ozračja in v celoti podpira pogajalski proces UNFCCC,

F.   ker je Evropska unija sprejela zgoraj navedeni podnebni in energetski sveženj, ki ga sestavljajo zakonodajni ukrepi za uresničitev 20-odstotnega enostranskega znižanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1999 z obvezo, da to znižanje znaša 30 %, če se v Københavnu doseže dovolj ambiciozen mednarodni sporazum,

G.   ker se emisije v državah v razvoju naglo povečujejo, saj jih te ne morejo znižati brez obsežne tehnične in finančne pomoči,

H.   ker sta krčenje gozdov in njihovo propadanje razlog za približno 20 % svetovnih emisij ogljikovega dioksida in predstavljata pomembno grožnjo pri podnebnih spremembah, saj ogrožata pomembno vlogo gozdov kot ponorov ogljika; ker se letno izkrči približno 13 milijonov hektarov gozda, večine v tropskih regijah v državah v razvoju,

I.   ker je lahko sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) vzorec za razvoj sistemov za trgovanje z emisijami v drugih razvitih državah in regijah,

J.   ker se polovica svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij lahko doseže z nizkocenovnimi ukrepi, ki koristijo vsem, kot je izboljšanje energetske učinkovitosti,

K.   ker bo lahko trgovanje z emisijami v prihodnosti precej dobičkonosno, kar bi se lahko uporabilo za financiranje prizadevanj za zmanjševanje in prilagoditvene ukrepe v državah v razvoju,

L.   ker je lajšanje pridobivanja sredstev za visokokakovostne projekte v državah v razvoju, zlasti glede malih in srednjih podjetij, odvisno od celostnega, preglednega in stalnega dotoka informacij o možnostih pridobitve in načinih uporabe sredstev; ker to mora biti v pristojnosti mednarodne skupnosti, Evropska unija pa bi imela vodilno vlogo in ponujala zgled,

M.   ker bodo glede na zadnje ocene potrebe po novih naložbah v zmanjšanje svetovnih emisij do leta 2020 znašale 175 000 EUR, več kot polovico bo treba nameniti državam v razvoju,

N.   ker je Komisija ocenila, da bo strošek zmanjšanja krčenja gozdov na polovico do 2020 do tega leta znašal 15-25 000 milijonov EUR letno, za popolno zaustavitev krčenja pa bi potrebovali še višje zneske,

O.   ker se v številnih študijah mednarodnih organizacij ocenjuje, da bi se stroški prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju izražali v desetinah milijard EUR letno,

1.   poudarja, da mora Evropska unija obdržati vodilno vlogo v mednarodni podnebni politiki; poudarja, da je pomembno, da Evropska unija izraža soglasno mnenje, da bi ohranila svojo verodostojnost v tej vlogi;

2.   poziva, naj se Evropska unija prizadeva za dosego sporazuma iz Københavna, ki bi upošteval zadnja znanstvena poročila o podnebnih spremembah, zavezal stranke k uravnalnim ravnem in ciljem glede temperature, s katerimi bi dosegli precejšnjo verjetnost, da se bomo izognili nevarnim podnebnim spremembam, ter omogoča redne preglede, s katerimi bi zagotovili, da so cilji v skladu z zadnjimi znanstvenimi dognanji; pozdravlja predlog Komisije v zvezi s tem;

3.   opozarja, da za omejitev naraščanja povprečne globalne temperature na največ 2 °C nad ravnmi pred industrializacijo ne zadostuje samo, da razvite države občutno zmanjšajo svoje emisije, ampak da tudi države v razvoju prispevajo k doseganju tega cilja;

4.   poudarja, da bo zmanjšanje emisij v državah v razvoju pod običajno raven bistveno za omejitev naraščanja povprečne globalne temperature precej manj kot na 2ºC, kar zahteva splošno podporo industrializiranih držav;

5.   poudarja, da je treba za omogočanje potrebnih ukrepov za znižanje v državah v razvoju občutno povečati finančna sredstva;

6.   poudarja odgovornost industrializiranih držav za zagotavljanje zadostne, trajnostne in predvidljive finančne in tehnične podpore državam v razvoju, da bi jih spodbudile k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, prilagoditvi posledicam podnebnih sprememb ter zmanjšanju emisij zaradi krčenja gozdov in njihovega propadanja, kot tudi krepitve vzpostavljanja zmogljivosti, da bodo ustregle obvezam in prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah; poudarja, da mora biti večina teh sredstev novih in dodatnih sredstvom uradne razvojne pomoči (ODA);

7.   opozarja na njegovo zgoraj omenjeno resolucijo z dne 4. februarja 2009, zlasti na del, namenjen mednarodnim razsežnostim ter finančnim in proračunskim vprašanjem, vključno s pomenom zastavljanja dolgoročnega cilja zmanjšanja za vsaj 80 % do 2050 v primerjavi z 1990 za Evropsko unijo in druge industrializirane države;

8.   nadalje opozarja na priporočilo, naj se določena načela, sprejeta v podnebnem in energetskem svežnju, uporabijo kot osnova za mednarodni sporazum, zlasti za zavezujoči linearni trend za obveze industrializiranih držav, razlikovanje glede na preverjenih emisij in okrepljen režim upoštevanja z letnim količnikom za zmanjšanje;

9.   poudarja, da je v sedanji finančni in gospodarski krizi cilj Evropske unije, da se bojuje proti podnebnim spremembam mogoče navezati na velike nove ekonomske priložnosti za razvoj novih tehnologij, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje varnosti oskrbe z energijo; poudarja, da bi lahko sporazum iz Københavna ponudil potrebno spodbudo za ta "zeleni new deal", ki bo dal zagon gospodarski rasti, spodbudil zelene tehnologije ter zagotovil nova delovna mesta v Evropski uniji in v državah v razvoju;

10.   poziva Evropski svet, naj si prizadeva za mednarodni sporazum z industrializiranimi državami, s katerim bi dosegli skupno znižanje emisij toplogrednih plinov za največ 20-40 %, kar je doseg, ki ga priporoča četrto ocenjevalno poročilo medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPPC AR4), ter naj bodo ta zmanjšanja dosežena na domačih tleh;

11.   izraža zaskrbljenost zaradi nenatančnosti pri opredelitvi ravni finančne odgovornosti Evropske unije v zgoraj omenjenem sporočilu Komisije z dne 28. januarja 2009; poziva Evropski svet, naj pri sprejemanju mandata za konferenco v Københavnu sprejme otipljive obveze glede financiranja, ki so v skladu s svetovnimi prizadevanji, potrebnimi za omejitev poprečnega naraščanja temperature precej pod 2°C;

12.   meni, da bi morale obveze o financiranju vključevati, kot je predvideli Evropski svet decembra 2008, zavezo držav članic, da bodo prihodke iz licitiranja pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami uporabile za financiranje prizadevanj za zmanjšanje in prilagoditev podnebnim spremembam v državah v razvoju, ki bodo ratificirale mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, vendar poudarja, da je manj kot 50 % emisij v Evropski uniji pokritih s sistemom trgovanja, zato je treba v financiranje teh pomembnih dejavnosti vključiti druge gospodarske sektorje v državah članicah;

13.   vztraja, da se te zaveze dajo za predvidljivo financiranje mehanizmov iz okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki so, poleg sredstev uradne razvojne pomoči, dodatni, in neodvisni od letnih proračunskih postopkov držav članic;

14.   pozdravlja nadomestni možnosti za inovativno financiranje, ki sta prikazani v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 28. januarja 2009, pod pogojem, da sta zastavljeni tako, da zagotavljata zadovoljujoče predvidljivo raven financiranja; nadalje se strinja s predlogom za kombiniranje s sredstvi, pridobljenimi iz licitiranja pri letalskem in ladijskem prometu znotraj sistemov za trgovanje z emisijami;

15.   pozdravlja pobudo Komisije, da se del sredstev da na voljo v obliki posojil, ker lahko nekatere dejavnosti ustvarijo razmere, ki so ugodne za vse, tudi v državah v razvoju;

16.   poudarja, da bi cilji za izgradnjo vlagateljem omogočili, da bolje ocenijo tveganja in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, in bi vlagatelje vključili v projekte, ki izpolnjujejo cilje zmanjševanja in prilagajanja; nadalje poudarja, da je treba pojasniti vlogo zasebnega kapitala pri vlaganjih, potrebnih za doseganje ciljev;

17.   vendar meni, da je bistveno, da se sprejme bolj celosten akcijski načrt o prihodnjem financiranju podnebne politike, ki bi pokrival vsa pomembna področja in vire financiranja; meni, da je zgoraj omenjeno sporočilo Komisije z dne 28. januarja 2009 dobra začetna točka za to delo, vendar poudarja, da ga je treba okrepiti z jasno začrtanimi ukrepi; poziva Evropski svet, naj pooblasti Komisijo, da ob pogajanjih v Københavnu nemudoma razvije ustrezen akcijski načrt;

18.  meni, da je treba velik del skupnega prispevka k prizadevanjem za zmanjšanje in prilagajanju v državah v razvoju nameniti projektom, ki so namenjeni prekinitvi krčenja gozdov in njihovega propadanja, ter projektom, namenjenim obnovi gozdov in pogozdovanju v teh državah;

19.   pozdravlja mehanizem čistega razvoja v okviru Kjotskega protokola kot način, da se državam razvoju omogoči, da sodelujejo na trgu ogljika; poudarja, da uporaba nadomestil za doseganje ciljev znižanja emisij v industrializiranih državah ne more bremeniti držav v razvoju ob njihovih prizadevanjih, da bi zmanjšale emisije toplogrednih plinov znotraj mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah; zato vztraja, da je treba v prihodnosti oblikovati stroga merila za kakovost projektov za nadomestne mehanizme, da bi se izognili primerom, ko bi industrializirane države od držav v razvoju prevzemale nizkocenovne možnosti zmanjševanja, hkrati pa zagotoviti visok standard teh projektov z zanesljivimi, preverljivimi in pravimi znižanji emisij, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju teh držav;

20.   meni, da skupni prispevek k prizadevanjem držav v razvoju za zmanjševanje in potrebe po prilagoditvi Evropske unije ne bi smel biti nižji od 30 000 EUR na leto do 2020; ta vsota se lahko poviša z novimi spoznanji o resnosti podnebnih sprememb in lestvice s tem povezanih stroškov;

21.   poudarja, da so visoka finančna sredstva za prizadevanja za zmanjševanje in prilagajanje v državah v razvoju samo del rešitve; vztraja, da je treba sredstva porabiti na trajnosten način ter z izogibanjem birokratskim postopkom, zlasti pri malih in srednjih podjetjih, in korupciji; poudarja, da mora biti financiranje predvidljivo, usklajeno in pregledno, da mora graditi zmogljivosti v državah v razvoju tako na centralizirani kot na lokalni ravni, ob tem pa dajati prednost osebam, ki se soočajo s podnebnimi spremembami, in ne zgolj vladam; v tem kontekstu poudarja pomen trajnih in lahko dosegljivih informacij o financiranju, ki je na voljo; poziva Svet in prihodnje švedsko predsedstvo, naj dejavno spodbujata ta načela na konferenci COP15 UNFCCC v Københavnu decembra 2009;

22.   poziva Komisijo, naj preneha z zavračanjem vključitve gozdarstva v sistem trgovanja z emisijami; verjame, da bodo potrebna tako tržna kot netržna sredstva za financiranje prihodnjega mehanizma zmanjšanja emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov (REDD) iz sporazuma za obdobje po 2012; v zvezi s tem Komisija poziva Svet, naj prevzame vodilno vlogo pri razvoju poskusnih trgov z ogljikom za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov; poziva tudi Komisijo in Svet, naj opredelita, kako naj se tržna in netržna sredstva iz gozdarstva dopolnjujejo;

23.   verjame, da se bodo z vodstvom Evropske unije pri zagotavljanju finančne in tehnične podpore državam v razvoju, možnosti za uspeh pogajanj v Københavnu občutno povečale; meni, da je vodstvo Evropske unije na področju financ v začetni fazi potrebno zaradi priprave konkretnih pogajalskih točk, da bi se pridobila zadostna domača javna podpora, spodbudile države v razvoju, naj sprejmejo ambiciozne obvezujoče cilje zmanjšanja ter spodbudile druge države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, naj se vključijo na podoben način;

24.   priznava, da je Evropska unija kot celota na poti k izpolnitvi ciljev iz Kjota, a poudarja, da so nekatere države članice daleč od tega, kar bi lahko spodkopalo verodostojnost Evropske unije v postopku v Københavnu; zato vztraja, da tiste države, ki niso blizu kjotskih ciljev, okrepijo svoje dejavnosti;

25.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu UNFCCC s prošnjo, naj jo posreduje vsem pogodbenicam, ki niso države članice EU.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0610. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0611. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0042.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o izvajanju smernic za politike zaposlovanja držav članic v obdobju 2008–2010

P6_TA(2009)0122 B6-0133/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 20. maja 2008 o predlogu Odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom "Evropski načrt za oživitev gospodarstva" (KOM(2008)0800),

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2008/618/ES z dne 15. julija 2008 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(2),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28. januarja 2009 za odločbo Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (KOM(2008)0869),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008, v katerih je določen okvir EU za ukrepanje, da bi preprečili recesijo in ohranili gospodarsko dejavnost in zaposlovanje,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU(3),

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker so gospodarska rast, zaposlovanje, boj proti revščini in socialna vključenost močno povezani,

B.   ker sedanja gospodarska kriza prinaša izzive povečane brezposelnosti in socialne izključenosti, kakršnih še ni bilo, in ker se bo po napovedih gospodarski položaj Evropske unije še poslabšal, kar ji bo v letu 2009 prineslo manjšo ali celo negativno rast zaposlovanja ter večjo brezposelnost,

C.   ker so evropska strategija zaposlovanja in smernice za zaposlovanje glavni instrumenti v okviru lizbonske strategije, ki so namenjeni reševanju izzivov na trgu dela,

D.   ker imajo Evropska unija in države članice skupno odgovornost, da obravnavajo izzive, priložnosti in negotovosti državljanov v zvezi z globalizacijo,

E.   ker se mora Evropska unija odločno in usklajeno odzvati na globalno gospodarsko in finančno krizo, da bi preprečila izgubo delovnih mest, podprla ustrezen dohodek za državljane in se izognila recesiji ter sedanje gospodarske in zaposlitvene izzive spremenila v priložnosti,

F.   ker je zaradi tega nujno treba okrepiti prizadevanja na vseh ravneh upravljanja, pri čemer morajo socialni partnerji in drugi zadevni akterji sodelovati pri vlaganju v ljudi in posodobitvi evropskih trgov dela, zlasti z uporabo pristopa prožne varnosti, ob posvetovanju s socialnimi partnerji ter v skladu z nacionalnimi navadami in praksami,

Splošno: oživitev gospodarstva in usmeritev politike zaposlovanja

1.   meni, da morajo biti glede na hudo svetovno recesijo in napovedi, da naj bi se v Evropski uniji brezposelnost do konca leta 2009 povečala za najmanj 3,5 milijona, glavni cilji politike zaposlovanja za Unijo in njene države članice ohraniti čim več uspešnih delovnih mest kljub kratkoročnemu pomanjkanju povpraševanja, spodbujati ustvarjanje delovnih mest ter podpirati kupno moč brezposelnih delavcev in njihovo sposobnost, da se čim prej ponovno zaposlijo; poziva Komisijo, naj da državam članicam jasen znak, da je treba smernice za zaposlovanje izvajati v tem duhu, ter naj prednostno obravnava vprašanje zaposlovanja tako, da pripravi predloge za zasedanje Evropskega sveta, ki bo spomladi 2009, o pobudi za evropsko zaposlovanje, z usklajenimi ukrepi držav članic za ohranitev zaposlovanja in ustvarjanje novih delovnih mest;

2.   pozdravlja sporočilo Komisije o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva ter njegov poudarek na povezavi med kratkoročno fiskalno spodbudo ter dolgoročno lizbonsko strategijo in integriranimi smernicami; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo vsi kratkoročni ukrepi, ki jih bodo sprejele države članice za oživitev gospodarstva, prispevali k skupno dogovorjenim ciljem;

3.   ugotavlja, da je osrednja dilema sedanje krize to, da instrumenti evropske gospodarske politike še niso dovolj razviti za uspešno soočanje s prihodnjimi izzivi; zato poziva k pregledu in posodobitvi ključnih orodij politike, predvsem integriranih smernic za rast in delovna mesta, pakta stabilnosti in rasti ter strategije trajnostnega razvoja, da bi jih vključili v okvir nove ureditve za premišljeno rast v Evropski uniji;

4.   poudarja, da je treba integrirane smernice spremeniti glede na ozadje gospodarskega upada, in poziva Svet, naj sprejme kratkoročne ukrepe za ohranitev stopnje zaposlenosti iz leta 2008 in za naložbe v boj proti podnebnim spremembam ter naj pozove države članice in socialne partnerje, da v skladu z nacionalno prakso zagotovijo zadosten prihodek, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih družbenih skupinah; pričakuje, da bo Komisija za naslednje spomladansko zasedanje Evropskega Sveta pravočasno oblikovala pobude in predstavila predloge v zvezi s temi cilji;

5.   opozarja, da morajo biti usklajene naložbe držav članic v pet glavnih lizbonskih ciljev – raziskave, izobraževanje, aktivne politike trga dela, otroško varstvo in pobude za zasebne naložbe – glavni deli zaposlovalne politike in da je treba infrastrukturo za varstvo otrok obravnavati kot enega od osnovnih pogojev za povečanje vključenosti v trg dela, zlasti za ženske; spodbuja države članice, naj ta skupna načela vključijo v posvetovanja o nacionalnih programih reform s socialnimi partnerji;

Smernice za zaposlovanje v obdobju 2008–2010: nujnost doslednega izvajanja

6.   meni, da morajo države članice pri izvajanju smernic:

7.   meni, da morajo države članice zagotoviti okrepljeno medsebojno delovanje smernic in odprte metode usklajevanja v zvezi s postopki socialne zaščite in socialnega vključevanja;

8.   meni, da morajo države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji in v skladu s svojo nacionalno tradicijo v nacionalnih načrtih reform preučiti in poročati o tem, kako izboljšati usklajenost z načeli in predpisi iz evropske socialne zakonodaje, sporazumov med socialnimi partnerji ter z osnovnimi načeli enakega obravnavanja in nediskriminacije, ter njihovo izvajanje;

9.   ponovno opozarja, kako pomemben je koncept prožne varnosti v smernici 21 pri ustvarjanju mostov med zaposlitvami, ter poudarja, da to zahteva visoko raven zaščite v sistemih socialnega varstva ter aktivne politike trga dela;

10.   v zvezi s tem pozdravlja izjavo Komisije, da je bistveno okrepiti sisteme aktiviranja, zlasti za nizko kvalificirane delavce; povečati subvencije za delovna mesta ter skrajšati tečaje usposabljanja za ranljive skupine in tiste, ki jim najbolj grozi dolgoročna brezposelnost; zagotoviti (pre)usposabljanje ter nova znanja in spretnosti, ki so potrebna v manj prizadetih panogah; zagotoviti ustrezno socialno zaščito, ki omogoča dohodkovno varnost, ter sprejeti temeljno zavezanost socialnemu dialogu in vključitvi socialnih partnerjev;

11.   poudarja, kako pomembni so ciljno usmerjeni ukrepi za ranljive skupine v času visoke brezposelnosti, predvsem ciljno usmerjeni ukrepi za skupine dolgotrajno brezposelnih, invalidov in priseljencev;

12.   meni, da mora biti glede na resnost gospodarske krize Komisija pripravljena sprejeti izredne ukrepe, vključno s povečanjem dostopnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki mora biti sposoben podpreti delavce v več različnih situacijah, med drugim delavce za določen čas, ki so izgubili zaposlitev, ter vključno z začasnim odprtjem Evropskega socialnega sklada, da bi podprli ukrepe za ohranitev zaposlitev s pomočjo programov usposabljanja;

13.   meni, da je treba zaradi gospodarske krize okrepiti ukrepe EU za prestrukturiranje, zlasti pa pravice glede obveščanja in posvetovanja;

14.   meni, da bi morali pri naslednji reformi strukturnih skladov EU zagotoviti, da bodo sredstva bolj osredotočena na ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest;

15.   poleg tega poudarja, da izobraževanje ni pomembno le za povečanje zaposljivosti delavcev, ampak tudi za izboljšanje njihove mobilnosti, kar je pomembno za delovanje notranjega trga; zato poudarja, kako pomembno je potrjevanje formalno in neformalno pridobljenega znanja in spretnosti;

16.   poudarja pomen smernice 23 in znatnih naložb v vseživljenjsko učenje za zniževanje stopnje brezposelnosti ter doseganje cilja glede ustvarjanja boljših delovnih mest v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da morajo imeti vsi državljani enak dostop do programov vseživljenjskega učenja in možnosti, da sodelujejo v njih, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam; poudarja, da bi bilo treba Evropski socialni sklad in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporabiti za takojšnje financiranje teh ukrepov;

17.   obžaluje, da je v vseh državah za tiste z najnižjo stopnjo izobrazbe, starejše, prebivalce podeželja in invalidne osebe najmanj verjetno, da bodo udeleženi v izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju;

18.   poudarja, da je za večjo udeležbo bistveno izboljšati način poučevanja odraslih ter da ukrepi za spodbujanje učinkovitega poučevanja zajemajo razpoložljivost primernih prostorov in lokalne možnosti otroškega varstva, odprte storitve in možnosti učenja na daljavo za tiste v oddaljenih območjih, informacije in smernice, prilagojene programe in prilagodljive učne načrte;

19.   opozarja, da je stopnja brezposelnosti med mladimi v Evropi še vedno previsoka; opozarja tudi, da so izkušnje iz preteklih gospodarskih kriz pokazale, da imajo mladi, ki so opustili šolanje in postali brezposelni, veliko manj možnosti za vstop na trg dela; zato poudarja, kako pomembno je izpolniti cilj smernice 18 v vseh državah članicah, in sicer, da se vsem mladim, ki so opustili šolanje, v štirih mesecih ponudi delovno mesto, pripravništvo, dodatno usposabljanje ali kak drug ukrep za zagotovitev zaposljivosti;

20.   poziva k odločnim ukrepom, s katerimi bi odpravili problem nizke udeležbe žensk na trgu dela; opozarja, da je stopnja zaposlovanja pri ženskah na splošno nižja in da je v primerjavi z moškimi zanje bolj običajno, da so zaposlene za krajši delovni čas; zato poudarja, kako pomembna je politika, v kateri imajo moški in ženske enako odgovornost; da bi dosegli ta cilj, poziva države članice, naj nujno izpolnijo svoje obveznosti v skladu z barcelonskimi cilji;

21.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da gospodarska kriza posebej izrazito vpliva na zaposlene s krajšim delovnim časom, med katerimi so večinoma ženske;

22.   meni, da je v času velike brezposelnosti očitno, da bosta ogroženi regionalna in socialna kohezija, in zato poudarja, kako pomembno je izvajanje smernice 17 o socialni in teritorialni koheziji, da bi preprečili nepravilnosti na tem področju; zato poziva države članice, naj spodbujajo dejavno socialno vključevanje vseh za boj proti revščini in socialni izključenosti z zagotavljanjem primernega dohodka in kakovostnih socialnih storitev ter dostopa do trga dela z omogočanjem priložnosti za zaposlovanje in začetno ali stalno poklicno usposabljanje;

23.   poudarja pomen naložb v sektor socialnega varstva, zlasti v času gospodarske krize; meni, da ta sektor opravlja številne pomembne storitve za skupnost, v njem pa je zaposlen tudi velik del prebivalstva; poudarja, da je treba vzdrževati sektor socialnega varstva, da bi preprečili zmanjšanje kakovosti storitev za skupnost ter povečanje stopnje brezposelnosti;

24.   z obžalovanjem ugotavlja, da je možno, da bo v času gospodarske krize v nekaterih podjetjih nekaj pritiska na plače, kar bi bila prostovoljno izbrana alternativa za selektivno odpuščanje; vendar poudarja, da ne smemo dovoliti, da bi kriza povzročila znižanje plač na splošno; meni, da je pomembno, da:

Potreba po usklajenem ukrepanju v odgovor na gospodarsko krizo

25.   poudarja pomen proaktivnih in usklajenih naložb v vseh državah članicah, vključno s proizvodno infrastrukturo, izobraževanjem in podnebnimi spremembami, da bi dosegli cilj glede povečanja stopnje zaposlenosti, prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in zagotovili socialno kohezijo; v zvezi s tem poudarja pomen podpore EU za razvoj sodobne in trajnostne industrije;

26.   poudarja, da ni pomembno le ustvariti dodatnih delovnih mest, ampak tudi ohraniti in izboljšati kakovost tistih, ki so na voljo danes;

27.   poziva države članice, naj po potrebi še naprej spodbujajo samoodgovornost in večjo udeležbo vseh zadevnih akterjev, vključno s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi se smernice za zaposlovanje učinkovito izvajale;

o
o   o

28.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0207. (2) UL L 198, 26.7.2008, str. 47. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0467.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva (2008/2334(INI))

P6_TA(2009)0123 A6-0063/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2009 za spomladansko zasedanje Evropskega sveta o spodbujanju okrevanja evropskega gospodarstva (KOM(2009)0114),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom "Evropski načrt za oživitev gospodarstva" (KOM(2008)0800),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. oktobra 2008 z naslovom "Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje" (KOM(2008)0706),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 o posodobitvah širših smernic ekonomskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2009 ter o izvajanju politik zaposlovanja držav članic (KOM(2009)0034),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2008 z naslovom "Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državne pomoči v podporo dostopa do sredstev v trenutni finančni in gospodarski krizi"(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom "Poročilo o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti 2008–2010" (KOM(2008)0881),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom "Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo" (KOM(2008)0876),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta službe Komisije z dne 16. decembra 2008 o reviziji enotnega trga: leto pozneje (SEK(2008)3064),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 o zunanjepolitični razsežnosti lizbonske strategije za rast in delovna mesta: Poročanje o dostopu do trga in določitev okvira za učinkovitejše mednarodno sodelovanje na področju zakonodaje (KOM(2008)0874),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (KOM(2008)0867),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2007 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (2008–2010), ki vključujejo priporočilo Komisije o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (na podlagi člena 99 Pogodbe ES) in predlog odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (na podlagi člena 128 Pogodbe ES) (KOM(2007)0803),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. maja 2008 z naslovom "EMU@10: dosežki in izzivi po desetih letih obstoja ekonomske in monetarne unije" (KOM(2008)0238) (sporočilo o EMU@10),

–   ob upoštevanju akcijskih načrtov in posodobljenih programov reform držav članic za obdobje 2008–2010,

–   ob upoštevanju sestave skupine strokovnjakov na visoki ravni za finančni nadzor EU pod vodstvom g. Jacquesa de Larosièra in njihovega poročila Komisiji z dne 25. februarja 2009 za obravnavo na Evropskem vrhu, ki bo potekal spomladi 2009,

–   ob upoštevanju sklepov zasedanja predsedstva Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008 glede gospodarskih in finančnih vprašanj,

–   ob upoštevanju srečanja predsednikov držav in vlad euroskupine z dne 12. oktobra 2008, ki je bilo namenjeno sprejetju usklajenega načrta za reševanje gospodarske krize,

–   ob upoštevanju sklepov zasedanja predsedstva Evropskega sveta z dne 13. in 14. marca 2008 glede začetka novega obdobja prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta (2008–2010),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta Ecofin z dne 7. oktobra 2008 o takojšnjem odzivu na finančne pretrese,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta Ecofin z dne 4. novembra 2008 glede mednarodnih pobud za ukrepe v odgovor na finančno krizo in o pripravah na svetovno vrhunsko srečanje o finančni krizi,

–   ob upoštevanju prispevka Sveta Ecofin z dne 2. decembra 2008 k posvetovanjem Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008,

–   ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 1. junija 2008 o sodelovanju med finančnimi nadzornimi organi, centralnimi bankami in finančnimi ministrstvi Evropske unije za čezmejno finančno stabilnost,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2008 o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): začetek novega cikla (2008–2010)(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 o EMU@10: prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi (resolucija o EMU@10)(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o skladih hedge in skladih zasebnega kapitala(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora(6),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0063/2009),

A.   ker so mednarodno gospodarstvo in svetovni trgi v zadnjih 25 letih omogočili nepredvideno rast brez primere v zgodovini, z zmogljivostjo proizvodnje, ki je prinesla blaginjo več ljudem kot kdaj prej, to zmogljivost pa je treba prilagoditi upočasnitvi gospodarstva zaradi manjšega povpraševanja

B.   ker se finančna in gospodarska kriza vse bolj zaostrujeta in ker ni javnih ukrepov, ki bi bili mnogo bolj odločni in učinkoviti, kot so bili doslej, zaradi česar so Evropska unija in sosednje države vse bliže hudi družbeni in politični krizi, ki postavlja pred preizkušnjo evropsko solidarnost,

C.   ker sta glavna izziva v boju z recesijo mednarodnega in evropskega gospodarstva pomanjkanje zaupanja na finančnih trgih in trgih kapitala ter naraščajoča brezposelnost,

D.   ker razsežnost trenutne finančne krize, ki je brez primere, in globina posledične recesije zahtevata temeljito prenovo regulativnega okvira in okvira upravljanja na področju finančnih trgov na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni, da se prepreči nove težave v mednarodnem gospodarstvu in posledično na finančnih trgih ter da se doseže večjo odpornost gospodarstva EU na spremembe,

E.   ker neuspeh osrednjih finančnih institucij ogroža kreditne trge, ovira pretok kapitala, naložbe in trgovanje ter zmanjšuje cene in vrednost, s tem pa spodkopava stabilnost in kapitalska sredstva, ki jih finančne institucije potrebujejo za posojanje, podjetja pa za zagotovitev lastnega financiranja,

F.   ker se je izkazalo, da so vzroki in razlogi za trenutno finančno krizo ohlapna monetarna politika, politično podkrepljeno povečanje stanovanjskih posojil ter preteklo makroekonomsko neravnovesje med Združenimi državami in državami z rastočim gospodarstvom, kot je Kitajska; ker je treba še nadalje krepiti konkurenčnost EU ter naložbe v infrastrukturo in raziskave, pa tudi v nova podjetja in nove trge,

G.   ker bi morala biti prednostna naloga za oblikovalce politike EU pri zagotovitvi okrevanja gospodarstva ponovna vzpostavitev delujočih finančnih in kapitalskih trgov ter ohranjanje zaposlovanja, kar bo gospodarstvu EU pomagalo k ponovni rasti, naložbam in novim delovnim mestom,

H.   ker bi bilo treba sedanjo recesijo izkoristiti kot priložnost za spodbujanje okolju prijaznih naložb in za ustvarjenje okolju prijaznih delovni mest v skladu z doseganjem lizbonsko - goeteborških ciljev in podnebno - energetskim paketom,

I.   ker okrevanje gospodarstva zahteva usklajeno ukrepanje na področju zakonodaje EU o konkurenci in državni pomoči, pa tudi trdnost finančnih trgov in trgov dela, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence med podjetji ali neravnovesja pri varnosti finančnih trgov med državami članicami, kar bi lahko ogrozilo stabilnost in konkurenčnost gospodarstva EU,

J.   ker se posledice finančne krize na realno gospodarstvo izražajo kot izredne gospodarske razmere, ki zahtevajo pravočasne, usmerjene, začasne in sorazmerne ukrepe in odločitve, kar bo prispevalo k iskanju rešitve za svetovno situacijo na področju gospodarstva in zaposlovanja brez primere, in ker javno posredovanje, čeprav neizbežno, izkrivlja običajno vlogo zasebnega in javnega sektorja,

K.   ker je Parlament v svojih mnenjih glede zakonodajnih predlogov in resolucijah že opozoril na pomanjkljivosti veljavnega finančnega regulativnega okvira,

L.   ker najnovejši podatki Skupnosti o obetih za leto 2009 kažejo hitro poslabšanje gospodarskih razmer v celotni Evropski uniji in ker so Evropska unija in države članice odgovorne za to, da zagotovijo makroekonomsko stabilnost, trajnostno rast in zaposlovanje,

M.   ker je finančna kriza razkrila dilemo med dejstvom, da je treba urediti regulativno pristojnost za ekonomsko politiko na ravni EU, na eni strani in dejstvom, da so načrti za spodbuditev gospodarstva v pristojnosti organov držav članic, na drugi strani,

N.   ker kratkoročni ukrepi, ki so jih začele izvajati posamezne države članice, zahtevajo popolno usklajenost na ravni EU, da se na eni strani zagotovi skupni multiplikacijski učinek in na drugi strani prepreči negativne učinke prelitja, izkrivljanje trgov in nepotrebno podvajanje prizadevanj,

O.   ker morajo kratkoročni ukrepi ustrezati dolgoročnim ciljem, da Evropska unija postane najbolj konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju, in te cilje podpirati, ne da bi se omajalo prihodnje zaupanje, prav tako pa morajo zagotavljati makroekonomsko stabilnost,

P.   ker je treba priznati različne sposobnosti držav članic za sodelovanje v programih za oživitev gospodarstva; ker je treba razviti obsežen dodatni pristop EU z velikim poudarkom na svežnju ukrepov, ki vzajemno podpirajo reforme na področju gospodarske, okoljske, zaposlovalne in socialne politike,

Q.   ker je dokazano, da je pridružitev euroobmočju okrepila gospodarsko stabilnost v državah članicah; ker državljani poleg odgovornega ukrepanja vlad proti gospodarski recesiji pričakujejo odločen odgovor Evropske unije na področju predpisov ter socialne in regijske kohezije, ob ohranjanju pravil in načel, ki zagotavljajo močno in trdno valuto,

R.   ker je najpomembnejše, da se ponovno vzpostavi zaupanje, s čimer se bo omogočilo pravilno delovanje finančnih trgov in ublažilo učinke na realno gospodarstvo,

S.   ker so države članice, ki so nedavno vstopile v Evropsko unijo in niso v euroobmočju, močno prizadele špekulacije z njihovimi valutami, beg kapitala in zamrznitev mednarodnih kreditnih trgov,

Splošno

1.   pozdravlja pobudo Komisije za začetek evropskega načrta za oživitev gospodarstva (načrt za oživitev), ki je odgovor na sedanjo resno gospodarsko recesijo; ugotavlja, da dimenzija Skupnosti tega predloga predstavlja samo 15 % proračuna načrta za oživitev, ki ga je treba čim prej uresničiti;

2.   poudarja, da bi morala biti glavna prednostna naloga načrta za oživitev spodbujanje gospodarstva in konkurenčnosti Evropske unije, da bo mogoče ohraniti priložnosti za državljane in njihovo varnost ter se izogniti povečanju brezposelnosti; meni, da bi moral načrt za oživitev ustaviti gospodarski padec, tako da bi omogočil ponovno delovanje finančnih trgov, spodbudil naložbe in izboljšal priložnosti za rast in delovna mesta, hkrati pa okrepil gospodarstvo EU in trg dela ter izboljšal okvirne pogoje za rast in ustvarjanje delovnih mest;

3.   poleg tega pričakuje, da bo Komisija pripravila jasne in trdne smernice za bolj usklajen pristop med vsemi državami članicami pri upravljanju te globoke gospodarske krize, da bi se zaščitilo čim več delovnih mest v Evropi;

4.   vztraja, da mora biti vsa finančna pomoč pravočasna, usmerjena in začasna; opozarja na možne učinke izpodrivanja in razkroj konkurenčne politike EU; poziva, da se takoj, ko bo mogoče spet vzpostavi pošten konkurenčni trg, kakor je opredeljen v Pogodbah; z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; poziva k vrnitvi k zdravim državnim financam, ki so predvidene v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti, takoj, ko bo to mogoče, da se ne nalaga prevelikega bremena na prihodnje generacije;

5.   poudarja, da je treba preprečiti začasne izjeme in odstopanja od politike Skupnosti na področju konkurence ter ponovno vzpostaviti normalne razmere v točno določenem časovnem okviru;

6.   poudarja, da bi moral načrt za oživitev vsebovati sklenitev pravičnega in nepristranskega mednarodnega sporazuma, ki bo leta 2012 nadomestil Kjotski protokol in ki bo med drugim revnejšim državam ponudil priložnost, da ubežijo revščini, ne da bi pospešili segrevanja planeta, tako da se pomaga financirati velike naložbe v prilagajanje na podnebne spremembe in v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost;

7.   z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; je zaskrbljen, da bi lahko javni dolg postal veliko breme za prihodnje generacije;

8.   čeprav se zaveda, da se je treba prilagoditi svetovnemu konkurenčnemu okolju in znova spodbuditi rast evropskega gospodarstva, poziva Evropsko unijo, naj si bolj prizadeva za vlaganje v usposabljanje, izobraževanje in ustvarjanje trajnih delovnih mest, varovanje zaposlovanja, preprečevanje množične brezposelnosti in oblikovanje konstruktivne davčne politike, kar bi pomagalo določiti obseg in sestavne dele načrta za oživitev; pričakuje, da bo na zasedanju Evropskega sveta spomladi 2009 sprejet sporazum o jasnih smernicah in konkretnih ukrepih za zaščito delovnih mest in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

9.   kot bistveno zahtevo za učinkovitost priporoča, da je pri usklajevanju nacionalnih načrtov za oživitev vsak program prikrojen posebnim potrebam posamezne države, ob upoštevanju skupnih interesov, skupnih strategij, opredeljenih v boju proti podnebnim spremembam, in zagotavljanju karseda močnega multiplikacijskega učinka, predvsem na zaposlovanje;

10.   priporoča nove horizontalne pobude na ravni Evropske unije, saj lahko različne nacionalne zmožnosti in rezerve proračunskega manevrskega prostora povzročijo zelo asimetrične rezultate po vsej Evropski uniji; kljub temu opozarja na pristojnost držav članic, da poskrbijo za proračunsko disciplino in naložbe ter izvedejo reforme;

11.   svari pred tveganjem, da bi bile rešitve skupek posameznih nacionalnih politik, s potencialnimi nesoglasji in stroški, kar bi škodilo enotnemu trgu, ekonomski in monetarni uniji ter oslabilo vlogo Evropske unije kot svetovnega akterja;

12.   podpira zavezanost Komisije k revidiranemu Paktu stabilnosti in rasti ter njeno pripravljenost, da izkoristi vse možnosti pakta pri izvajanju proticikličnih politik za boj proti gospodarski recesiji, da se bodo lahko države članice ustrezno odzvale na gospodarsko krizo, zlasti z oceno, ali so kratkoročne investicijske odločitve skladne s srednjeročnimi proračunskimi cilji in posledično vodijo k trajnostni rasti in dolgoročnim lizbonskim ciljem;

13.   poudarja, da morajo države članice nujno nadaljevati skupni pristop glede revidiranega Pakta stabilnosti in rasti, da se po eni strani učinkovito spopadejo s sedanjimi izjemnimi okoliščinami, po drugi strani pa zagotovijo trdno zavezanost ponovni vzpostavitvi običajne proračunske discipline takoj, ko si gospodarstvo opomore, medtem pa krepijo proticikličnost revidiranega pakta;

Finančni trgi: od nadzorovanja krize do prihodnjih trdnih trgov
Vračanje zaupanja v finančni sektor

14.   pozdravlja kratkoročne ukrepe, ki so bili sprejeti za vračanje zaupanja v finančni sistem; opozarja, da so ti izredni ukrepi nezadostni za odpravljanje temeljnih težav, ki so povzročile krizo, zlasti svetovnih neravnovesij, prevzemanja skrajno velikega tveganja, špekulacij z izposojenim denarjem in zasledovanja kratkoročne donosnosti; opozarja, da je treba pregledati programe nagrajevanja kot možne vire finančne nestabilnosti;

15.   poziva k usklajenemu ukrepanju držav članic, ki bo vključevalo splošna in izrecna jamstva nacionalnih bank za obveznosti, ne pa za lastniški kapital, da se zmanjša negotovost na kreditnih trgih in omogoči njihovo delovanje;

16.   poziva države članice, zlasti tiste v euroobmočju, naj preučijo možnost večjega evropskega posojila, za katerega bodo skupaj jamčile države članice;

17.   ponovno poudarja, da sta varovanje prihrankov posameznikov in podjetij, vključno z malimi in srednje velikimi, ter nudenje kreditov najpomembnejša razloga za izredne javne intervencije v finančnem sistemu; opozarja vlade držav članic na njihovo odgovornost, tudi njihovim parlamentom, pri uporabi javnih sredstev za načrte reševanja in toplo priporoča uvedbo in usklajevanje ustreznega nadzora in – po potrebi – sankcij na ravni EU, da se zagotovi izpolnjevanje teh ciljev;

18.   poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se centralna znižanja obrestnih mer prenesejo na posojilojemalce;

19.   poudarja potrebo, da zakonodajalci in ustrezni organi držav članic skrbno preučijo bančne dejavnosti in dejavnosti bančnikov v zadnjih mesecih ter ugotovijo, ali so neprimerna in celo kazniva dejanja prispevala k zrušenju bančnega sistema, in se prepričajo, ali je bila z javnim posredovanjem in monetarno politiko v zvezi z obrestnimi merami odpravljena zaostritev kreditnih pogojev;

20.   meni, da je treba strogo nadzorovati sveženj ukrepov za reševanje finančnih institucij, da se zagotovi enake pogoje, ki vključujejo: raven plačilne sposobnosti, pričakovane koristi, likvidnost medbančnega trga, razvoj človeških virov in zaupanje strank (zasebnih strank in podjetnikov);

21.   meni, da bi morali načrti za reševanje bančnega sektorja vsebovati pogoje glede monetarnih spodbud, dajanja kreditov, posojilnih pogojev, prestrukturiranja sektorja in zaščite vidikov socialne politike;

22.   meni, da je treba spodbujati razvoj mikrokreditov, ki so priznani kot učinkovito orodje z močnim multiplikacijskim učinkom, zlasti tako, da se jih postavi kot pogoj komercialnim bankam, ki so izkoristile javno podporo;

23.   vztraja, da se je pri preučevanju morebitnega novega zakonodajnega okolja najpomembneje osredotočiti na povrnitev običajnih ravni posojil v bankah, kar bo koristilo zlasti oživitvi listinjenja kot bistvenega postopka za povrnitev financiranja za hipoteke, nakup avtomobilov in kreditne kartice;

24.   poziva Komisijo, da opravi jasno analizo vpliva svežnja ukrepov za reševanje na konkurenčnost finančnega sektorja in na delovanje medbančnega trga; poziva Komisijo, da vzpostavi meddisciplinarne skupine, v katerih bodo strokovnjaki iz generalnih direktoratov Komisije za konkurenco, za gospodarske in finančne zadeve ter za notranji trg in storitve, trije nadzorniki 3. stopnje in strokovnjaki iz evropskega sistema centralnih bank, ki bodo združili strokovno znanje in izkušnje ter zagotovili uravnotežene, nepristranske, visokokakovostne in pravočasne ocene v vseh državah članicah;

Učinkovitejše regulativne in nadzorne strukture

25.   meni, da mora Evropska centralna banka (ECB), čeprav nima uradnih pooblastil, okrepiti nadzor nad finančno stabilnostjo v euroobmočju, zlasti z nadzorom bančnega sektorja v celotni Evropski uniji; zato priporoča, naj ECB sodeluje v makrobonitetnem nadzoru sistemsko pomembnih finančnih institucij v celotni EU na podlagi člena 105(6) Pogodbe;

26.   obžaluje pomanjkanje jasnih instrumentov in politik EU, prek katerih bi se na primeren način in pravočasno reševalo asimetrične vplive finančne krize v državah članicah tako znotraj kot zunaj euroobmočja;

27.   znova poziva Komisijo, da analizira posledice ravnanja bank, ki so svoja sredstva po sprejetju načrtov za reševanje drugih držav članic preusmerile iz držav članic, ki so pred kratkim pristopile k EU, in da pozorno preuči špekulativne ukrepe (prodaja brez kritja) v povezavi z valutami držav članic, ki so nedavno pristopile k EU; poziva Komisijo, naj rezultate te analize posreduje Larosièrovi skupini in pristojnemu odboru Parlamenta;

28.   poziva Komisijo in države članice, naj nujno uredijo vprašanje bančnih garancij, da bi s podobnimi programi preprečili propad bank v Evropski uniji in tako oživili medbančna posojila, kar je nujno za ustavitev bančne krize, dajanje posojil realnemu gospodarstvu ter povečanje vlaganja in porabe, kar bi lahko vodilo iz finančne krize;

29.   odločno poziva skupino, ki jo vodi Larosière, naj upošteva priporočila, ki jih je Parlament predstavil v predhodnih resolucijah o nadzoru finančnega trga; poziva Komisijo, da podpre njegove prispevke k oblikovanju trdne in učinkovite strukture ureditve in nadzora, ki lahko prepreči ali omeji negativne učinke prihodnjih kriz; poziva Svet, naj dosledno upošteva morebitno stališče Parlamenta glede teh ugotovitev, preden jih sprejme;

30.   pozdravlja priporočila Larosièrove skupine in poudarja, da je Parlament v zadnjih letih večkrat pozval k njihovemu izvajanju; obenem pozdravlja namen Komisije, da uporabi svoje pristojnosti in sprejme ukrepe za reševanje najbolj perečih problemov v zvezi s finančno krizo, ter jo poziva, naj to začne izvajati čim prej; poziva spomladanski Evropski svet 2009, naj da močno politično spodbudo in pripravi časovni načrt za vse pravne pobude, da bi skupaj s Parlamentom zagotovil njihovo pravočasno sprejetje;

31.   ponovno poudarja, da so večja preglednost, boljše preprečevanje tveganja in usklajen nadzor v večini primerov lahko rešitev za preprečevanje kriz in da mora biti zakonodajna reforma vseobsegajoča in se mora nanašati na vse akterje in transakcije na finančnih trgih; opozarja, da je zaradi svetovne narave finančnih trgov nujna usklajenost reform; poudarja, da morajo biti zakonodajne pobude usmerjene v preglednost, trajnost, stabilnost in večjo odgovornost finančnih akterjev na trgu; opozarja Komisijo, da je obvezana odgovoriti na zahteve Parlamenta glede skladov hedge in skladov zasebnega kapitala;

32.   meni, da bi morale bonitetne agencije zapolniti informacijske vrzeli ter razkriti nejasnosti in navzkrižja interesov; vztraja, da je treba revidirati in izboljšati politiko na področju računovodstva, da se preprečijo prociklični učinki;

33.   predlaga, da je treba pozorno oceniti, ali utegnejo prihodnji koraki k premišljeni ureditvi finančnega sektorja, zlasti makrobonitetni nadzor regulativnega okvira, ovirati ali preprečiti oživitev gospodarstva in inovacije na področju finančnih proizvodov ter zmanjšati privlačnost finančnih trgov EU, s čimer bi se finančni tokovi preusmerili na trge tretjih držav; opozarja, da je v našem interesu ostati najpomembnejši finančni trg na svetu;

Realno gospodarstvo: kriza kot priložnost za doseganje trajnostne rasti
Varovanje delovnih mest in spodbujanje povpraševanja

34.   poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za podporo podjetjem v EU, zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP), da bi spodbudili ustvarjanje delovnih mest in okrepili zaupanje vlagateljev, delodajalcev, delavcev in potrošnikov v EU;

35.   priporoča, da je treba zagotoviti zadosten, cenovno ustrezen in razumno varen dostop do posojil v Evropski uniji za MSP, državljane in tiste sektorje, katerih trajnostna prihodnost je v nevarnosti zaradi krize, zlasti pomanjkanja posojil; poziva Komisijo, da s tem v zvezi zagotovi izmenjavo najboljših praks;

36.   poudarja, da bi morali v sedanjih okoliščinah, ko se MSP soočajo z resnimi likvidnostnimi težavami in omejenim dostopom do posojil, javni organi in zasebne stranke spoštovati 30-dnevni rok za plačila MSP; poziva Komisijo, naj obravnava to temo, ko bo pregledovala direktivo o zamudah pri plačilih(7);

37.   poziva k popolnemu izvrševanju in pospešenemu izvajanju priporočil Parlamenta glede sporočila Komisije z naslovom'Najprej pomisli na male: "Akt za mala podjetja" za Evropo" (KOM(2008)0394), tako na ravni EU kot na nacionalni ravni;

38.   poziva k učinkovitemu začetku obsežne evropske zaposlovalne pobude, na eni strani z zagotovitvijo brezplačne ustanovitve podjetja povsod po Evropi v treh dnevih in izpolnjevanjem formalnosti za zaposlitev prvih delavcev na enotni dostopni točki, na drugi strani pa z okrepitvijo aktivacijskih programov, zlasti za nižje kvalificirane delavce, z osebnim svetovanjem, intenzivnim usposabljanjem ali preusposabljanjem in izpolnjevanjem delavcev, s pripravništvom, subvencioniranim zaposlovanjem in finančno pomočjo za samozaposlitev in ustanovitev podjetja; poleg tega podpira izplačila Komisije iz Svropskega socialnega sklada, da se spodbudi razvoj in izpopolnjevanja strokovnega znanja;

39.   toplo priporoča, naj zaposlovalna pobuda EU predvideva hitro posredovanje, ko se delovna mesta dejansko izgubljajo, predvsem za zmanjšanje tveganja, da bi bili ljudje izključeni z delovnega trga; meni, da bodo za takšno posredovanje potrebne precejšne naložbe v usposabljanje, vključno s povečanjem števila izvajalcev usposabljanja in bolj usklajenimi programi za ponovno povezavo usposabljanja in dela, ter da kratkoročni ukrepi ne bodo zadostovali, pač pa si bo treba prizadevati za možnost usposabljanja na visoki ravni, s čimer se bo povečala splošna usposobljenost v Evropski uniji in bo mogoče zadostiti spreminjajočim se potrebam gospodarstva v tem trenutku;

40.   je naklonjen predlogu Komisije in poziva države članice, naj prilagodijo nove določbe uredb o Evropskem socialnem skladu, Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji in Evropskem skladu za regionalni razvoj, vključno s poenostavitvijo postopkov in razširitvijo upravičenih stroškov za bolj učinkovito izpolnjevanje zaposlovalnih in socialnih ciljev, z nadaljevanjem podpore zaposlovanju v ključnih sektorjih gospodarstva in z zagotovitvijo, da bo pri nudenju takšne pomoči krepitev socialne in ozemeljske kohezije ostala prednostna naloga, kar bo preprečilo neuravnotežen razvoj v Evropski uniji; želi hitrejši dotok sredstev za podporo zaposlovanju in preusmeritev programov podpore EU k najbolj ranljivim skupinam, vključno s programi za zagotovitev dostojnih življenjskih razmer in dostop do visokokakovostnih storitev v splošnem interesu;

41.   poziva države članice, naj vlagajo v socialno gospodarstvo, ki lahko prispeva k rasti, saj lahko ustvari kakovostna delovna mesta ter okrepi socialno in ozemeljsko kohezijo;

42.   poudarja pomen izvajanja skupnih načel prožne varnosti ob hkratnem zagotavljanju ustreznega socialnega varstva za vse, zlasti sistema socialne varnosti, ki zagotavlja ustrezno varnost ob upoštevanju nacionalne tradicije;

43.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami še naprej redno spremlja razvoj dogodkov na trgu dela EU in vpliv krize na ta trg ter sprejme ustrezne ukrepe za usmeritev gospodarstva Evropske unije v trajnostno rast;

44.   poudarja potrebo po zagotavljanju ustreznih življenjskih standardov za vse državljane Unije in poziva k sprejetju primernih izrednih ukrepov; poziva k sprejetju socialnih politik, ki bi se spopadale z recesijo, podprle aktivne politike za trga dela in socialno vključenost ter namenile posebno pozornost najbolj ranljivim članom družbe;

45.   poziva Komisijo, da nujno preuči tveganja, ki jih prinaša recesija in ki ogrožajo industrijske sektorje v Evropi, da se po potrebi ukrepa na ravni Evropske unije; poudarja, da se je položaj nekaterih panog EU sicer res poslabšal, a tega ni nujno povzročila finančna kriza; zato meni, da morajo biti ukrepi državne pomoči premišljeno usmerjeni, da ne bi presegli nadomestil, potrebnih za ublažitev učinkov finančne krize, ter strogo pogojeni s prestrukturiranjem, vlaganjem v inovacije in trajnostjo;

46.   svari pred neprimerno ohlapnimi pravili o konkurenci, saj bi ta lahko oslabila notranji trg; je zaskrbljen, da utegnejo biti nacionalni odzivi na gospodarski upad zaščitniški in uničujoči za konkurenčnost, kar bi lahko dolgoročno resno ogrozilo gospodarsko blaginjo državljanov Unije;

47.   poziva k oceni ukrepov iz nacionalnih načrtov za oživitev gospodarstva v zvezi z njihovim takojšnjim učinkom na kupno moč;

48.  48 poziva Svet, naj sprejme predlog, da se državam članicam omogoči uporaba znižanega davka na dodano vrednost za energetsko učinkovite proizvode in storitve, delovno intenzivne storitve in storitve, ki se opravljajo na lokalni ravni, saj utegnejo pozitivno vplivati na zaposlovanje in povpraševanje;

49.   poudarja dodano vrednost programa vseevropskega prometnega omrežja pri uresničevanju lizbonske strategije, ciljev Evropske unije na področju podnebnih sprememb ter večje socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije ob zagotavljanju pravočasne podpore za ohranitev skupnega povpraševanja v Evropski uniji; poudarja pomembno vlogo 30 prednostnih projektov programa TEN-T, zlasti čezmejnih koridorjev, pri oživitvi gospodarstva in omogočanju večjega povpraševanja po boljšem in okolju prijaznem soobstoju različnih vrst prevoza; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo nove načine financiranja prometne infrastrukture in izrazito povečajo proračun projektov TEN-T v prihodnjih finančnih okvirih in v načrtu za oživitev gospodarstva;

50.   prosi države članice, naj preučijo možnost zmanjšanja obdavčitve dela pri nižjih dohodkih, da bi povečali kupno moč in spodbudili povpraševanje po maloprodajnih izdelkih;

Več kohezije in manj gospodarskih razlik

51.   poudarja pomen ciljev ozemeljske kohezije v predlaganih mehanizmih za spodbujanje, glede na očiten asimetričen vpliv krize na celotno evropsko ozemlje;

52.   poziva Komisijo, da zlasti zaradi trenutne krize ustrezno reši vpliv horizontalnih politik na različne regionalne rezultate v euroobmočju, kot je bilo poudarjeno v sporočilu o EMU@10;

53.   poziva k razvoju ustreznih mehanizmov, ki bodo zagotovili, da bo pospešena konvergenca manj dinamičnih regij strukturirana na strateških ciljih, kot sta zeleno gospodarstvo in primerno sodelovanje v okviru lizbonske strategije, zlasti s podpiranjem inovacij, MSP ter pobud na mikroravni;

54.   pozdravlja vse predloge Komisije, ki poenostavljajo in pospešujejo dostop do razpoložljivih kohezijskih instrumentov in izvajanje projektov, zlasti s plačili v začetku programskega obdobja, začasno povečano podporo ter izboljšanjem tehnične pomoči in pospeševanjem plačilnih postopkov;

Pametne in trajnostne strukturne reforme ter vlaganja

55.   poziva k izboljšanju instrumentov in politik za oživitev, tako na ravni Evropske unije kot na ravni držav članic, ki bodo zmožni spodbuditi povpraševanje in zaupanje v Evropski uniji, v skladu s skupnim svežnjem prednostnih nalog v okviru lizbonske strategije, kot so: naložbe v izobraževanje, infrastrukturo, raziskave in razvoj, strokovno znanje, vseživljenjsko učenje, energetsko učinkovitost in zelene tehnologije, širokopasovna omrežja, mestni promet, ustvarjalne panoge in storitve, zdravstvene storitve in storitve za otroke in starejše osebe;

56.   pozdravlja predlog Komisije, da bo iz leta 2010 na leto 2009 prenesla 500 milijonov EUR za naložbe v prometno infrastrukturo; kljub temu poudarja, da morajo Komisija in države članice vključiti mestni promet in prednostne projekte omrežij TEN-T med projekte, za katere je treba nameniti dodatnih 5 milijard EUR v skladu z načrtom za oživitev gospodarstva; meni, da morajo projekti TEN-T na višji stopnji izvajanja zlasti izkoristiti večjo razpoložljivost odobrenih sredstev;

57.   poudarja, da je v sedanjih zelo hudih razmerah dostop do sredstev EU nujen za države članice, ki so nedavno pristopile k Evropski uniji in niso članice euroobmočja; ta sredstva bi pomenila potrebno proračunsko pomoč državam, ki nimajo enakega manevrskega prostora kot države članice v euroobmočju ali imajo obsežen proračunski primanjkljaj in primanjkljaj na tekočem računu;

58.   poudarja, da ima kriza izjemno negativne gospodarske in socialne posledice v veliko novih državah članicah, kar lahko nevarno ogrozi rast in stabilnost ter poveča revščino; poleg tega pričakuje, da se bodo učinki krize razširili ter prizadeli euro in gospodarstva v euroobmočju; zato poziva k usklajenemu pristopu celotne Skupnosti na področju skupne solidarnosti in k uresničevanju skupne odgovornosti v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj pregleda in okrepi vse instrumente za stabilizacijo prizadetih držav članic, vključno s stabilizacijo menjalnih tečajev, da se lahko začnejo hitro in učinkovito izvajati varovalni mehanizmi in svežnji ukrepov za odzivanje na krizo;

59.   poziva Komisijo, da preuči ukrepe za izboljšanje varnosti preskrbe z energijo s pomočjo pospešenega razvoja notranjega omrežja za prenos plina Evropske unije, ki bi zagotovil zanesljivost oskrbe;

60.   meni, da je trdna politika javnega vlaganja za ustvarjanje "gospodarstva z manj ogljika" izredno pomembna pri soočanju z gospodarsko recesijo;

61.   v zvezi s tem države članice poziva, naj reformirajo javne finance, da bodo določeni sektorji, na primer kmetijstvo, promet in energetika, ki imajo velik vpliv na okolje, dosegali trajnostne rezultate;

62.   odločno spodbuja začetek svežnja urbanističnih politik, ki združujejo energetsko učinkovitost na področju prometa in gradbeništva z ustvarjanjem delovnih mest;

63.   poudarja potrebo po velikih naložbah kot rezultatu usklajenih prizadevanj brez primere na področjih energetike, okolja in infrastruktur, da bi tako podprli trajnostni razvoj, prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in zagotovili socialno kohezijo; zato meni, da bodo prebivalci napore, ki se zahtevajo od njih, laže sprejeli, če jih bodo dojeli po eni strani kot pravične, po drugi pa kot jamstvo za zaposlovanje in socialno vključenost;

64.   poziva k pobudam Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja, dostopa do tveganega kapitala, kreditov in mikrokreditov, da se spodbudita rast in konvergenca po vsej Evropski uniji;

65.   poudarja potrebo po zmanjšanju upravne obremenitve za investicijske projekte, ki jih sofinancirajo zasebna podjetja; zato poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo ukrepe, ki pospešujejo in olajšujejo naložbe;

66.   poudarja, da pri reševanju hudih težav zaradi ekonomske krize ne bi smeli pozabiti na dolgoročno strategijo in doseganje dolgoročnih ciljev, kot so:

Evropski gospodarski instrumenti: skupno ukrepanje Evropske unije
Gospodarsko usklajevanje

67.   poziva k izboljšanju skladnosti med sedanjim načrtom za oživitev na ravni držav članic, cilji lizbonske strategije in prednostnimi nalogami, integriranimi političnimi smernicami ter nacionalnimi programi reform kot tudi uporabo mehanizmov prilagodljivosti, ki so predvideni v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti;

68.   ugotavlja, da je osnovna zadrega pri obravnavi sedanje krize dejstvo, da instrumenti evropske gospodarske politike niso dovolj razviti za uspešno reševanje prihodnjih izzivov; zato zahteva, da se do spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2010 pregledajo in posodobijo bistveni politični instrumenti, zlasti integrirane politične smernice;

69.   poziva Komisijo k usmerjanju na področju programov nacionalnih reform v okviru njenih napovedi o rasti;

70.   poziva k razvoju ustreznih podrobnih meril in standardov za pozorno spremljanje in stalno ocenjevanje učinkovitosti načrtov za oživitev s strani Komisije, zlasti v zvezi z resničnostjo objavljenih naložb, ob upoštevanju dejstva, da še ne moremo oceniti celotnega obsega krize in potrebnih rešitev;

71.   poziva vse vpletene strani – Parlament, Svet, Komisijo in socialne partnerje na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni, da na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta marca 2009 sodelujejo na podlagi naslednjih priporočil:

72.   poziva Parlament, Svet, Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj čim prej preučijo morebitne koristi evropskega sklada državnega dolga, katerega stroški servisiranja dolga bi bili nižji od stroškov servisiranja enako velikega seštevka nacionalnih dolgov;

Evropska investicijska banka

73.   meni, da je sodelovanje Evropske investicijske banke (EIB) ključnega pomena in da velik del posojil iz načrta za oživitev sodi v njeno pristojnost; pozdravlja sporazum držav članic o povečanju kapitala za EIB; opozarja, da nekatere intervencije EIB zahtevajo podporo iz proračuna EU, vendar to trenutno ni predvideno v načrtu za oživitev; meni, da bi bilo to mogoče storiti z združevanjem finančne pomoči in posojil ali v obliki instrumentov za skupno tveganje, kot sta finančni sklad za delitev tveganja (RSFF) in instrument garancij za posojila za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja (LGTT); v primeru slednjega bi lahko EIB prispevala s svojimi rezervami, ki bi lahko okrepile učinek vzvoda; poudarja vlogo EIB pri refinanciranju MSP in komercialnih bank, vključno z obstoječimi strukturami javno-zasebnih partnerstev; v zvezi s tem opozarja, da je treba oblikovati okolju prijazna merila za financiranje;

Proračun EU

74.   opozarja, da načrt za oživitev gospodarstva in posledični ukrepi, ki jih je Komisija predlagala 28. januarja 2009, vsebujejo prispevek Skupnosti, ocenjen na 30 milijard EUR, ki naj bi bil razdeljen naslednjim sektorjem: 5 000 000 000 EUR za energetske povezave in hitri internet s popravkom večletnega finančnega okvira 2007–2013 in ukrepi, povezanimi s pregledom skupne kmetijske politike; vnaprejšnja plačila v okviru strukturnih in kohezijskih skladov; različne pobude na področju raziskav in inovacij, kot so evropski zeleni avtomobili, tovarne prihodnosti in energetsko varčne stavbe; povečanje vnaprejšnjega financiranja za najbolj napredne vseevropske prometne projekte, pobude za MSP ter program Skupnosti za inovacije (CIP) in že odobreno financiranje z obstoječimi ali novimi posojili in sredstvi EIB;

75.   poudarja, da se trenutne krize ne sme uporabljati kot izgovor za odlašanje z izjemno pomembno preusmeritvijo porabe k "zelenim" naložbam, ampak mora služiti kot dodatna spodbuda za vztrajanje pri tej preusmeritvi, ter ponavlja, da je v tem oziru zelo pomemben pregled proračuna, načrtovan za leto 2009, ki se ne sme omejiti le na teoretično vizijo proračuna po letu 2013, ampak mora vsebovati tudi drznejše predloge za spremembo pri načrtovanju programov ob vmesni oceni večletnih programov, da bi se tako odzvali na trenutno krizo, spodbudili trajnostni razvoj in upoštevali izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe;

76.   poudarja, da so nekateri elementi v načrtu za oživitev še vedno premalo natančno opredeljeni; poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa brez odlašanja posreduje vse informacije, ki so potrebne za sprejetje odločitve; poudarja tudi, da je treba zaradi več elementov iz načrta za oživitev spremeniti obstoječe večletne programe; v zvezi s tem opozarja, da je treba spremembe izvesti ob popolnem spoštovanju pristojnosti Parlamenta;

77.   poudarja, da zato obstaja tveganje, da bo za dejansko izvajanje načrta za oživitev, kakršnega predlaga Komisija, potreben določen čas, ter nujno poziva vse zadevne institucije, da ob upoštevanju zelo slabega gospodarskega položaja v Evropski uniji čim prej sprejmejo potrebne odločitve;

78.   poudarja, da večina ukrepov Skupnosti, ki jih je predlagala Komisija, temelji na prerazporejanju že razporejenih proračunskih sredstev, in ne na zbiranju novih; poziva Komisijo, naj zaradi zelo slabih gospodarskih napovedi, ki jih je objavila januarja 2009, sprejme vse potrebne ukrepe in znova oceni proračunske predloge ob upoštevanju teh napovedi;

79.   pozdravlja načrt za oživitev gospodarstva in z njim povezane pobude ter opozarja, da je treba vse izdatke, ki niso predvideni v proračunu za leto 2009, financirati z novimi sredstvi, da ne bi ogrozili sedanjega večletnega finančnega okvira 2007–2013, o katerem sta se pogodili obe veji proračunskega organa; pri tem opozarja na možnosti, ki jih dajejo določbe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, vključno s točkami od 21 do 23;

80.   opozarja, da načrt za oživitev predvideva večplastno usklajeno ukrepanje za okrepitev evropskih gospodarstev; ponavlja pripravljenost Parlamenta za začetek pogajanj s Svetom o popravku večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 za 5 milijard EUR, ki ga je predlagala Komisija, in morebitnih drugih spremembah instrumentov, ki bi imele proračunske posledice; meni, da bi se morala pogajanja osredotočiti na širitev področja projektov, ki so v skladu s prednostnimi nalogami držav članic podprti v okviru te revizije proračuna;

81.   priznava odločilno vlogo EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki prispevata k finančnim investicijam in izboljšujeta dostop podjetij (predvsem MSP) do financiranja; poudarja, da lahko prispevki iz proračuna EU za dejavnosti EIB ustvarijo močan učinek vzvoda na naložbe, in želi preučiti, kako bi lahko proračun EU dodatno pripomogel k ustvarjanju takšnih učinkov, ki pa bi morali biti v vseh primerih pospremljeni z memorandumom o soglasju med Parlamentom, Svetom, Komisijo in EIB o prednostnih nalogah pri naložbah, s čimer bo zagotovljeno, da bodo te usmerjene v resnično trajnostne projekte; je zaskrbljen zaradi vse močnejšega trenda v Svetu in Komisiji, da EIB in EBRD nalagata več dodatnih nalog, ne da bi na gospodarskem in finančnem področju prej zagotovila vsa potrebna jamstva, da sta jih EIB in EBRD zmožni uspešno opraviti; ugotavlja, da Komisija predlaga okrepitev finančnih instrumentov, ki jih je EIB oblikovala v večletnem finančnem okviru 2007–2013; poziva Komisijo, naj pripravi prvo oceno dejavnosti, že opravljenih v zvezi s tem, ter predlaga rešitve za proračunske in regulativne težave, ki so se pojavile pri izvajanju ukrepov, kot so Jasmine, Jasper in Jeremie;

82.   pričakuje, da bo Komisija pojasnila svoje namere glede prihodnjih ukrepov, zlasti v zvezi z morebitnim prispevkom iz proračuna EU za okrepitev teh instrumentov; poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa pojasni, v kolikšni meri bodo novi instrumenti, ki so na voljo EIB za prihodnje pobude, potrebovali pomoč iz proračuna EU; ugotavlja, da povečanje nalog, ki so zaupane EIB in EBRD, zastavlja tudi pomembna vprašanja v zvezi z demokratičnim nadzorom financiranih projektov, ko gre za sredstva iz proračuna EU;

83.   obžaluje, da je bil predlog Komisije za vlaganje v projekte vseevropskih energetskih povezav in širokopasovne infrastrukture zaman, ker v Svetu ni bilo doseženo soglasje, v nasprotju z voljo Evropskega sveta, izraženo decembra 2008; meni, da je treba proračun EU uporabiti za pomoč pri soočanju z gospodarsko krizo v obliki ustreznih instrumentov, ki jih predvideva Medinstitucionalni sporazum, in poziva Svet, naj o tem čim prej razpravlja s Parlamentom; meni, da je mogoče uporabiti le rezerve, ki so bile potrjene, ne pa sredstev na podlagi ocenjenih potreb v prihodnjih proračunskih letih; opozarja, da bi lahko prerazporejanje sredstev oviralo obstoječe politike; meni, da je vmesni pregled zadnja in že pozna priložnost za odziv na gospodarsko krizo; opozarja, da bo načrt za oživitev, če bo sprejet, pomembno vplival na proračun 2009; opominja Komisijo, da je njen predlog le okvirne narave in da ga mora potrditi še zakonodajalec; zahteva dodatne podrobnosti o razvojni stopnji vsakega projekta, da se zagotovi hitro izvajanje, pa tudi oceno njihovih kratkoročnih učinkov na zaposlovanje in rast gospodarstva celotne EU ter konkretne statistične podatke o izvajanju, zlasti v zvezi s finančnim načrtovanjem; poudarja, da bi bilo treba porabo EU za energetske projekte, ki v trenutnem finančnem okviru mora biti omejena, osredotočiti na projekte, ki se lahko začnejo brez zapletov in pomagajo doseči cilje EU do leta 2020 na področju politik o podnebnih spremembah, zlasti projekte za varčevanje z energijo in energijsko učinkovitost, pa tudi naložbe v omrežja za energijo iz obnovljivih virov;

84.   spominja na skupno izjavo, sprejeto na usklajevalnem sestanku 21. novembra 2008, o izvajanju kohezijske politike, kjer so poudarjene koristi za gospodarstvo s pospeševanjem izvajanja strukturnih in kohezijskih skladov, ter o proračunskih sredstvih za plačila, kjer je podprto financiranje novih pobud, zlasti v zvezi z gospodarsko krizo; ugotavlja, da dodatna vnaprejšnja plačila, predvidena za leto 2009 na osnovi predloga Komisije o finančnem poslovodenju Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, znašajo 6,3 milijarde EUR in da druge predlagane spremembe finančnega poslovodenja lahko pospešijo vmesna plačila;

85.   poziva Komisijo, naj proračunski organ obvešča in pojasni, ali vnaprejšnja plačila v okviru finančnega poslovodenja skladov ustrezajo urniku plačil, ki jih je proračunski organ predvidel za leto 2009, in sicer ali raven plačil, o kateri sta se pogodila Parlament in Svet, zadostuje za financiranje sedanjih oziroma prihodnjih pobud;

86.   opozarja, da morajo biti vse spremembe ravni plačil, ki jih predlaga Komisija, vključene v spremembo proračuna, ki jo sprejmeta obe veji proračunskega organa;

87.   poudarja dodano vrednost programa vseevropskega prometnega omrežja pri uresničevanju lizbonske strategije, ciljev Evropske unije na področju podnebnih sprememb ter večje socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije ob hkratnem zagotavljanju pravočasne podpore za ohranitev skupnega povpraševanja v Evropski uniji; zato pozdravlja predlog Komisije, da bo iz leta 2010 v leto 2009 prenesla 500 milijonov EUR za naložbe v prometno infrastrukturo;

88.   zahteva, da Komisija pri predstavitvi seznama posebnih projektov, ki se potegujejo za financiranje iz proračuna EU, upošteva potrebo po večji konkurenčnosti gospodarstva EU z dolgoročno perspektivo, kot je zahteval Evropski svet decembra 2008, ter pospeši infrastrukturne projekte, ki so že določeni in načrtovani;

89.   priporoča prožen pristop pri strukturi odhodkov evropskega proračuna in dodelitev proračunskih sredstev, za katere niso bile sprejete obveznosti, oziroma sredstev, ki niso vsako leto predvidena v proračunu, za prednostne naloge, opredeljene v kohezijskem okviru; ponovno poziva k nujni okrepitvi evropskega proračuna prek ponovne ocene njegovega obsega in strukture odhodkov;

Evropska unija in svetovno upravljanje

90.   odločno spodbuja Evropsko unijo, da odigra vodilno vlogo v mednarodnih forumih, zlasti forumu za finančno stabilnost in Mednarodnem denarnem skladu IMF), ter na prihodnjih srečanjih G20; meni, da je izredno pomembno okrepiti večstranski nadzor valutnih območij in finančnih trgov; poudarja, da je v času prostega svetovnega pretoka kapitala konvergenca bistvena za enake pogoje za vse ter celovit regulativni in nadzorni okvir;

91.   opozarja na pomen prihodnjega vrha G20, ki bo 2. aprila 2009 v Londonu in na katerem naj bi izjave preoblikovali v sklepe; opozarja, da se je treba dogovoriti o jasnem časovnem razporedu za ukrepe, zato da bo postopek bolj usmerjen k rezultatom; vztraja, da se je treba dogovoriti o finančnih vprašanjih ter da morajo voditelji in vlade držav članic prav tako razmisliti, kako ublažiti svetovno neravnovesje in se dogovoriti o usklajevanju različnih nedavno sprejetih načrtov za oživitev, pri čemer je treba upoštevati vprašanje brezposelnosti; podpira predlog, da bi priporočila Larosièrove skupine uporabili kot podlago za oblikovanje stališča EU o prihodnji finančni strukturi; poziva Svet in Komisijo, da pred dogovorom o pogajalskem stališču za vrh zaprosita za mnenje Parlamenta;

92.   izrazito podpira odločitev evropskih članic skupine G20, da sprejmejo odločne ukrepe proti davčnim oazam in območjem, ki niso pripravljena sodelovati, in sicer s čim prejšnjim dogovorom o vrsti sankcij, ki bi jih potrdili na vrhu v Londonu; priporoča, da bi Evropska unija na svoji ravni sprejela ustrezen zakonodajni okvir, s katerim bi omejila poslovanje s temi območji; poudarja, da je za obravnavanje tega vprašanja bistven globalen in usklajen pristop;

93.   priporoča, da se ustrezno ocenijo vplivi mednarodnih transakcij na realno gospodarstvo v Evropski uniji, zlasti glede trgovine, podnebnih sprememb in financ; podpira okrepljeni mednarodni dialog z najbolj pomembnimi valutnimi bloki, da bi se izognili posledicam valutnih manipulacij in nestanovitnosti za realno gospodarstvo;

94.   poziva Svet in Komisijo, da okrepita posvetovanje in spodbujata sodelovanje s trgovinskimi partnerji Evropske unije ter zlasti z novo administracijo ZDA;

95.   meni, da sedanja kriza ne sme ovirati odgovornosti Evropske unije glede spodbujanja mednarodnega razvoja in boja proti svetovni revščini; opozarja, da se je treba izogniti tveganju, da se ponovno zatečemo k zaščitniškim politikam; poudarja, da je treba svetovna prizadevanja za oživitev znatno okrepiti s pravočasnim zaključkom kroga trgovinskih pogajanj iz Dohe;

o
o   o

96.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in predsedniku euroskupine.

(1) UL C 16, 22.1.2009, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0506. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0058. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0543. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0425. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0476. (7) Direktiva 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 200, 8.8.2000, str. 35). (8) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36). (9) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/6/ES z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (UL L 52, 27.2.2008, str. 3).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o kohezijski politiki: naložbe v realno gospodarstvo (2009/2009(INI))

P6_TA(2009)0124 A6-0075/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom "Evropski načrt za oživitev gospodarstva" (KOM(2008)0800),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom "Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo" (KOM(2008)0876),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z dne 14. novembra 2008 z naslovom "Regije 2020 – ocena prihodnjih izzivov za regije EU" (SEK(2008)2868),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008,

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja (KOM(2008)0803),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1081/2006 o Evropskem socialnem skladu, da se dodajo vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz ESS (KOM(2008)0813),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo do naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih (KOM(2008)0838),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6-0075/2009),

A.   ker evropsko gospodarstvo trpi posledice svetovne finančne krize ter najobsežnejšega in najresnejšega upada v šestdesetih letih,

B.   ker kohezijska politika EU pomembno prispeva k evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva in je največji vir naložb Skupnosti v realno gospodarstvo, poleg tega pa zagotavlja usmerjeno pomoč za zagotavljanje prednostnih potreb ter za področja, ki imajo potencial rasti v javnem in zasebnem sektorju,

C.   ker več kot 65 % skupnih dodeljenih sredstev kohezijske politike EU za obdobje 2007–2013 pomembno orodje, predvidenih za naložbe v štiri prednostna področja prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta: ljudi, podjetja, infrastrukturo in energijo, raziskave in inovacije, predstavlja pomembno orodje, te naložbe pa so bistvene za zagotovitev učinkovitega odziva na sedanjo finančno krizo,

D.   ker je treba sedanjo recesijo izrabiti kot priložnost za spodbujanje okolju prijaznih naložb in ustvarjanje okolju prijaznih delovnih mest,

E.   ker je uspeh pri blaženju gospodarskega upada odvisen od pripravljenosti držav članic in regij za hitro izvajanje ciljev svojih programov,

1.   odločno pozdravlja sprejetje evropskega načrta za oživitev gospodarstva, ki poudarja usklajeno delovanje držav članic in Komisije pri spoprijemanju z gospodarsko krizo; meni, da načrt temelji na načelu solidarnosti in socialne pravičnosti ter ne sme biti v nasprotju z lizbonsko strategijo, predlagani ukrepi pa bodo prispevali h globljim in dolgoročnim strukturnim reformam;

2.   meni, da kohezijska politika EU, katere cilj je zagotoviti gospodarsko rast in socialni razvoj ter resnično kratko-, srednje- in dolgoročno spodbuditi gospodarstvo, lahko pomembno pripomore k premagovanju sedanje finančne krize in prizadevanjem za oživitev držav članic in regij, tudi tistih, ki se soočajo s trajnimi ovirami;

3.   poudarja, da so strukturni skladi zmogljivo orodje, ki je bilo zasnovano kot pomoč regijam pri gospodarskem in socialnem prestrukturiranju ter pri izvajanju ukrepov na štirih prednostnih področjih akcijskega načrta za okrepitev gospodarstva; podpira njihovo uporabo in odsvetuje prenagljeno uvedbo novih gospodarskih orodij; ugotavlja, da ti ukrepi dopolnjujejo ukrepe, sprejete na nacionalni ravni; meni, da bi bilo treba zaradi pomembnega pritiska na nacionalne proračune pospešiti uporabo sredstev skladov in posredovanje kohezijske politike EU, da bi pravočasno oživili gospodarstvo in zagotovili podporo zlasti tistim osebam, ki jih je prizadela kriza;

4.   podpira zakonodajni predlog Komisije, ki poteka hkrati z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva in ga dopolnjuje, da bi spremenila tri obstoječe uredbe o strukturnih skladih 2007–2013 (uredbe (ES) št. 1083/2006, št. 1080/2006 in št. 1081/2006); v celoti podpira predlagane spremembe, katerih namen je izboljšati denarni tok in likvidnost držav članic, omogočiti uporabo instrumentov finančnega inženiringa, razširiti možnosti za podporo naložb v energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov v gospodinjstvih ter povečati prilagodljivost strukturnih skladov, da bi jih prilagodili potrebam izrednih gospodarskih razmer z dolgoročno perspektivo;

5.   poziva Komisijo, naj pozorno spremlja gospodarske ukrepe, ki jih sprejmejo države članice, s čimer bo zagotovila, da ti ukrepi ne bodo kršili konkurence na prostem trgu, in socialnih standardov, ki so pomemben temelj evropskega povezovanja in gospodarskega razvoja že od njegove ustanovitve, pa tudi izvajanje zahtev okoljske zakonodaje Skupnosti in njene zakonodaje glede varstva okolja;

6.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da sprejeti ukrepi za pospešitev, poenostavitev in povečanje prožnosti izvajanja strukturnih in kohezijskih skladov ne bodo zmanjšali njihove odgovornosti za spremljanje izvajanja;

7.   pozdravlja, da je Komisija ustanovila strokovno skupino ("delovna skupina za poenostavitev"), ki si prizadeva za nadaljnjo možno poenostavitev postopkov za izvajanje strukturnih skladov; nestrpno pričakuje predloge Komisije za nadaljnjo poenostavitev, ki so predvideni v začetku leta 2009;

8.   poziva države članice in regije, naj zagotovijo, da se bo načelo partnerstva iz člena 11 splošne uredbe o strukturnih skladih (Uredba (ES) št. 1083/2006) v celoti uporabljalo in da bo zahteva po polnem sodelovanju partnerjev izpolnjena;

9.   poudarja pomembno vlogo lokalnih organizacij, nevladnih organizacij in socialne ekonomije pri spodbujanju socialne kohezije in socialnega vključevanja, zlasti v času gospodarske krize; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vsaka poenostavitev strukturnih skladov zmanjšala upravno breme teh organizacij;

10.   je zlasti zaskrbljen zaradi asimetričnega ozemeljskega vpliva krize na evropskem ozemlju in njenega močnejšega vpliva na države članice, ki imajo že v osnovi nižjo kakovost življenja od povprečja EU, ter poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo cilj ozemeljske kohezije pri načrtovanju in izvajanju dejanskih ukrepov za boj proti gospodarski krizi; zlasti poziva Komisijo, naj zagotovi trajnostno geografsko ravnovesje, ko bo predložila seznam posebnih projektov, ki jih je zahteval Evropski svet za okrepitev naložb v infrastrukturo in energetsko učinkovitost;

11.   meni, da bodo ukrepi, kot so prožnost in pospeševanje izplačil ter izplačila v obliki pavšalnega zneska in povprečnin, spodbudili in pospešili izvajanje politike, zlasti na področju infrastrukture, v energetskem in okoljskem sektorju ter kar zadeva projekte ESS; v zvezi s tem meni, da mora Komisija državam članicam zagotoviti jasne smernice; vendar obžaluje, da niso bili upoštevani drugi pomembni ukrepi, kot so predlogi za dejansko in takojšnje povečanje likvidnosti na tem področju, tudi z večjim poseganjem v vmesna plačila;

12.   pozdravlja predlog Komisije o povečanju predplačil, da bi omogočili izvajanje projektov z zagotavljanjem finančnih sredstev na začetku njihovega izvajanja in s tem zmanjšali potrebo po bančnih posojilih; vendar poziva banke in finančne ustanove, naj v celoti izkoristijo olajšave, ki so jim bile dodeljene, da bi ohranile in podprle posojila gospodarstvu in na posojilojemalce prenesle nižje centralne obrestne mere;

13.   odločno poudarja pozitivno vlogo, ki jo z uvajanjem ukrepov za zagotavljanje javnih naložb za povečanje notranjega povpraševanja kohezijska politika lahko ima pri krepitvi solidarnosti in ponovnem vzpostavljanju zaupanja;

14.   poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj svoj prispevek zavarujejo v skladu s pravili sofinanciranja, da bi bila dodeljena sredstva iz strukturnih skladov v celoti izkoriščena;

15.   poudarja pomen ukrepov za podporo ljudi in podjetništva, zlasti pa zaposlovanja, za uspešno okrevanje gospodarstva; poziva k odločilnim ukrepom za podpiranje povpraševanja v gospodarstvu, pa tudi k ukrepom za podporo malih in srednje velikih podjetij, podjetij socialnega gospodarstva ter lokalnih in regionalnih oblasti za ohranitev kohezije in zaščito glavnih naložb ter infrastrukturnih projektov; poziva države članice, naj s pomočjo strukturnih skladov v polni meri zagotovijo ustvarjanje delovnih mest ter spodbujajo mala in srednje velika podjetja, podjetništvo in poklicno usposabljanje;

16.   pozdravlja predlog, da naj bi bilo možno naložbe v energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije na področju gradnje stanovanj subvencionirati iz ESRR v vsej Uniji; poziva države članice in regije, naj izčrpno izrabijo to novo možnost in naj ustrezno prilagodijo svoje operativne programe, da bi okrepili prizadevanja za trajnostni razvoj in vlagali v podnebju prijazne infrastrukture in inovacije; na splošno poudarja pomen naložb v energetsko strukturo, kar je na primer postalo očitno v času nedavne plinske krize;

17.   spodbuja države članice, naj pozornost namenijo iskanju sinergij med financiranjem kohezijske politike in drugimi viri sredstev Skupnosti (TEN-T, TEN-E, Sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj, Okvirni program za konkurenčnost in inovacije) ter sredstvi, ki jih zagotavljata Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj; poziva države članice, naj poenostavijo in izboljšajo dostop do sredstev iz skladov, ki jih nudijo finančni instrumenti Jessica, Jasmine in Jeremie, da bi mala in srednje velika podjetja ter zainteresirane upravičence spodbudile k njihovi pogostejši uporabi;

18.   spodbuja Komisijo, naj oblikuje ukrepe za izboljšanje denarnega toka do odgovornih organov ter poveča tehnično podporo za države članice in izmenjavo zgledov najboljših praks med regijami, da bi izboljšala kakovost projektov in učinkovitost njihovega izvajanja; poudarja, kako pomembna je shema Jaspers za pripravo projektov; poziva Komisijo, naj podpira države članice pri pregledovanju svojih operativnih programov, če je to potrebno; poudarja takojšno potrebo po razširjanju informacij o teh spremembah lokalnim in regionalnim oblastem;

19.   meni, da mora Komisija odobriti vzpostavljene nacionalne sisteme upravljanja in nadzorne sisteme, saj je to osrednjega pomena za pospešitev izvajanja programov, in poziva države članice, naj čim hitreje končajo postopek obveščanja Komisije;

20.   poudarja vlogo izobraževanja in usposabljanja pri zagotavljanju dolgoročne oživitve gospodarstva in poziva k posodobitvi ukrepov iz evropskega socialnega sklada glede zagotavljanja večje razpoložljivosti sredstev in doseganja večje stopnje prožnosti;

21.   poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezna podrobna merila in standarde za pozorno spremljanje in ponovno ocenjevanje učinkovitosti načrtov za oživitev na nacionalni in regionalni ravni, zlasti kar zadeva skladnost z zahtevami o preglednosti; zahteva, da se leta 2010 izvede ocena učinkovitosti reform, ki bodo sledile sprejetju spremenjenih uredb o strukturnih skladih, da bi dodatno izboljšali učinkovitost teh ukrepov, pa tudi preučili razloge za težave in zastoj pri njihovem izvajanju; poziva Komisijo, naj te ugotovitve upošteva v svojih predlogih za naslednjo generacijo programov strukturnih skladov;

22.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.