Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 8. aprila 2009 za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 332/2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (KOM(2009)0169),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic(1) in stališča Parlamenta z dne 6. septembra 2001 o predlogu Uredbe Sveta o srednjeročni finančni pomoči za plačilne bilance držav članic(2),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 20. novembra 2008(3) o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 332/2002 in svoje resolucije z istega dne o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic(4),

–   ob upoštevanju člena 100 in člena 119 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker je Svet že podvojil zgornjo mejo srednjeročne finančne pomoči na 25 000 000 000 EUR s prvotnih 12 000 000 000 EUR na podlagi členov 119 in 308 Pogodbe s sprejetjem Uredbe (ES) št. 1360/2008 z dne 2. decembra 2008(5) o spremembi Uredbe (ES) št. 332/2002,

B.   ker je Skupnost v povezavi z ureditvami drugih mednarodnih finančnih institucij odobrila posojilo v višini 6 500 000 000 EUR Madžarski in 3 100 000 000 EUR Latviji in ker slednji nekatere države članice namenjajo dodatnih 2 200 000 000 EUR,

C.   ker je Skupnost sklenila Romuniji zagotoviti srednjeročno finančno pomoč v višini 5 000 000 000 EUR glede na negativne posledice svetovne finančne krize na gospodarski in finančni položaj Romunije,

D.   ker je bolj zaželen posamičen pristop k srednjeročni finančni pomoči za države članice, da bi upoštevali posebnosti položaja posamezne države članice,

E.   ker bi bilo treba upoštevati vpliv sedanje svetovne finančne in gospodarske krize,

F.   ker je potrebno solidarnost do držav članic, ki so nedavno pristopile k Evropski uniji, v celoti uresničivati,

G.   ker mora politika obravnavati posebne probleme gospodarstev teh držav članic zaradi svetovne finančne krize in širjenja recesije v Evropski uniji,

1.   meni, da je sedanji položaj še en dokaz za pomembnost eura pri varovanju držav članic v euroobmočju in poziva države članice, ki niso v tem območju, naj se mu pridružijo takoj, ko bodo izpolnjevale maastrichtska merila;

2.   poziva Komisijo, naj odgovori na prejšnje zahteve Parlamenta po analizi posledic ravnanja bank, ki so svoja sredstva preusmerile iz držav članic, ki so nedavno pristopile;

3.   poziva Komisijo, naj rezultate te študije čim prej posreduje Odboru za ekonomske in monetarne zadeve;

4.   priznava, da je zaradi sedanje svetovne finančne in gospodarske krize treba znatno povečati zgornjo mejo za neporavnane zneske iz posojil, ki se odobrijo državam članicam, določeno v Uredbi (ES) št. 332/2002, in upoštevati koledar Parlamenta; poudarja, da bi to povečanje prav tako izboljšalo sposobnost Skupnosti za prožno odzivanje na nove zahteve za srednjeročno finančno pomoč;

5.   pozdravlja prostovoljne sporazume med bankami in državami članicami, ki so nedavno pristopile k Evropski uniji, v okviru katerih se banke vzdržijo omejevanja kreditnih linij (na primer v zvezi z Romunijo in dunajskim sporazumom) ter nadalje spodbuja te pobude;

6.   ugotavlja, da to znatno povečanje zgornje meje za posojila omogoča Komisiji maksimiziranje možnosti najemanja posojil na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah; poleg tega ugotavlja, da Skupnost nima posebne pravne podlage za izdajo obveznic na svetovnem trgu, vendar pa Komisija izvaja pripravljalne dejavnosti, da bi dvema ali več državam članicam omogočili skupno izdajo obveznic, ki se glasijo na euro;

7.   poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko investicijsko banko preuči možnost, kako premagati kreditno krizo v dejanskem gospodarstvu z novimi inovativnimi finančnimi instrumenti; poudarja, da se lahko uporabi različne finančne instrumente za zagotavljanje prilagodljivosti aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic;

8.   ugotavlja, da takšno povečanje zgornje meje za posojila ne bi vplivalo na proračun, ker bi Komisija vzela posojila na finančnih trgih in države članice upravičenke bi jih morale povrniti; poudarja, da bi povečanje zgornje meje za posojila imelo posledice za proračun samo v primeru, če bi država članica ustavila plačilo dolga;

9.   pozdravlja vlogo, ki jo omenjeni predlog Komisije namenja Računskemu sodišču, ko je to potrebno;

10.   meni, da bi morali biti pogoji, povezani z dodelitvijo te finančne pomoči, v skladu s cilji Skupnosti - in jih spodbujati - glede kakovosti javne porabe, trajnostne rasti in sistemov socialnega varstva, polne zaposlenosti, boja proti podnebnim spremembam in glede energetske učinkovitosti;

11.   opozarja, da se člen 100 Pogodbe uporablja za vse države članice, in poziva Komisijo, naj predloži predlog za uredbo o opredelitvi pogojev za izvajanje te določbe; opozarja, da člen 103 Pogodbe poudarja, da države članice 'niso odgovorne in ne prevzemajo odgovornosti enot centralne, regionalne ali lokalne ravni države ali drugih oseb javnega prava ali javnih podjetij druge države članice, kar pa ne vpliva na vzajemna finančna jamstva za skupno izvedbo določenega projekta' ter lahko Svet po potrebi v skladu s postopkom iz člena 252 opredeli pojme v zvezi z uporabo prepovedi, ki so navedene v členu 101 in v tem členu';

12.  zahteva, da je Parlament obveščen o memorandumih o soglasju, sklenjenih med Komisijo in zadevnimi državami članicami, ki podrobnejše opredeljujejo pogoje glede posojil;

13.   poziva Komisijo, naj med recesijo zagotovi usklajevanje gospodarske politike na ravni Skupnosti ter skupaj s Parlamentom ustanovi skupino strokovnjakov ter pripravi okvir in smernice za memorandume o soglasju, sklenjenih med Komisijo in zadevnimi državami članicami, z določitvijo pogojev glede posojil;

14.   opozarja, da je Parlament v zgoraj omenjenih stališčih z dne 6. septembra 2001 in 20. novembra 2008 pozval, naj Svet vsaki dve leti na podlagi poročila Komisije, po posvetovanju s Parlamentom in po predložitvi mnenja Ekonomsko-finančnega odbora pregleda, ali vpeljani aranžma še vedno zadovoljuje potrebe, zaradi katerih je bil uveden; sprašuje Svet in Komisijo, ali so bila ta poročila pripravljena od sprejetja Uredbe (ES) št. 332/2002;

15.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, euroskupini in vladam držav članic.

(1) UL L 53, 23.2.2002, str. 1. (2) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 312. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0560. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0562. (5) UL L 352, 31.12.2008, str. 11.