Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2639(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B6-0192/2009

Predložena besedila :

B6-0192/2009

Razprave :

Glasovanja :

PV 24/04/2009 - 7.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0329

Sprejeta besedila
PDF 217kWORD 64k
Petek, 24. april 2009 - Strasbourg
Letna razprava o napredku v letu 2008 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice
P6_TA(2009)0329B6-0192/2009

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2009 o letni razpravi o napredku v letu 2008 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice (člena 2 in 39 Pogodbe EU)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 6 in 39 Pogodbe EU ter členov 13, 17 do 22, 61 do 69, 255 in 286 Pogodbe ES, ki so poglavitna pravna podlaga za razvoj EU in Skupnosti kot območja svobode, varnosti in pravice,

–   ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor za Svet (B6-0489/2008) in za Komisijo (B6-0494/2008), o katerih je potekala razprava na plenarnem zasedanju 17. decembra 2008,

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je deset let po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe:

   – pravni red Evropske unije na področju pravice, svobode in varnosti bistveno bolj obsežen, s čimer se je potrdila izbira držav članic, da institucije Evropske unije v veliki meri vključijo v oblikovanje politik na tem področju, da se državljanom Evropske unije zagotovijo svoboda, varnost in pravica,
   – večina državljanov EU – kot ugotavljajo redne raziskave Eurobarometra – vedno bolj prepričana, da imajo ukrepi na ravni EU dodano vrednost v primerjavi s tistimi, ki se sprejmejo le na nacionalni ravni, in ker dve tretjini državljanov podpirata ukrepe na ravni EU za podporo in varovanje temeljnih pravic (tudi otrokovih pravic) ter za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter samo 18 % meni, da ukrepi na ravni EU niso prinesli dodatnih koristi,

B.   ker omenjeni pozitivni dejavniki ne morejo izravnati:

   – ohranjanja pravne slabosti in zapletenosti postopkov sprejemanja odločitev v EU, zlasti na področju, kot je policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ki na ravni EU nima ustreznega demokratičnega in sodnega nadzora,
   – odpora večine držav članic do krepitve politik, ki so povezane s temeljnimi pravicami in pravicami državljanov; obenem se zdi vedno bolj pomembno tudi osredotočanje na čezmejne zadeve, da se preprečijo dvojna merila v isti državi članici,
   – stalne potrebe, da se še naprej razvija in ustrezno izvaja skupna politika EU o priseljevanju in azilu, ki je v zaostanku za sprejetim časovnim načrtom v haškem programu in evropskem paktu o priseljevanju in azilu,
   – težav, s katerimi se sooča Komisija pri zagotavljanju pravočasnega in pravilnega izvajanja velikega dela zakonodaje Skupnosti, ki je bila sprejeta pred kratkim, ter hkratnem obvladovanju velikega obsega dopisov, pritožb in rastočega števila zadev, povezanih s kršitvami,
   – potrebe po obsežnejšem sodelovanju Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov pri ocenjevanju resničnega vpliva zakonodaje EU na terenu,
   – še vedno ne dovolj razvitega omrežja predstavnikov civilne družbe in zainteresiranih strani v vsaki politiki o območju svobode, varnosti in pravice; opozoriti velja, da so se ministri za pravosodje držav članic šele pred kratkim odločili za oblikovanje omrežja, ki je namenjeno medsebojni krepitvi nacionalnih zakonodaj, in da bi bilo treba enako storiti tudi na drugih področjih, ki zadevajo območje svobode, varnosti in pravice,
   – dejstva, da se sodelovanje razvija počasi celo med agencijami EU ter da obstaja tveganje, da bo položaj postal še bolj zapleten zaradi povečanja števila drugih organov z operativnimi nalogami na ravni EU,

C.   ker je treba opozoriti na:

   – previdno stališče, ki sta ga vedno zavzela Svet in Komisija po tem, ko je Parlament sprejel resolucijo z dne 25. septembra 2008 o letni razpravi o napredku v letu 2007 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice (člena 2 in 39 Pogodbe EU)(1), ter med razpravami na plenarnem zasedanju decembra 2008 o varstvu temeljnih pravic v Evropski uniji in o napredku v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice,
   – podporo, ki so jo nacionalni parlamenti namenili širšemu medparlamentarnemu sodelovanju, zlasti glede območja svobode, varnosti in pravice, kar dokazujejo njihovi prispevki za splošno razpravo in ob posebnih priložnostih, kot glede revizije pravil EU o preglednosti, Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu(2), nove zakonodaje EU o evidenci imen letalskih potnikov(3), izvajanja Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(4), ocene Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil(5) ter glede izvajanja pravosodnega sodelovanja v kazenskih in civilnih zadevah,

1.   poziva države članice, ki še niso ratificirale Lizbonske pogodbe, naj to čim prej storijo, saj se s to pogodbo presežejo pomembnejše pomanjkljivosti območja svobode, varnosti in pravice, in sicer z:

   – oblikovanjem skladnejšega, preglednejšega in pravno dobro premišljenega okvira,
   – krepitvijo varstva temeljnih pravic s tem, ko dobi Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju "Listina") zavezujoč pravni značaj in se EU omogoči, da pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
   – dajanjem več odgovornosti državljanom Unije in civilni družbi, in sicer tako, da se jih vključuje v zakonodajni proces in se jim zagotavlja večji dostop do Sodišča Evropskih skupnosti,
   – vključevanjem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v ocenjevanje politik EU, zaradi česar bodo evropska in nacionalne uprave bolj odgovorne;

2.   poziva Evropski svet, Svet in Komisijo, naj:

   (a) formalno vključijo novoizvoljeni Evropski parlament v sprejemanje naslednjega večletnega programa območja svobode, varnosti in pravice za obdobje 2010-2014, saj naj bi ta program – po tem, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba – izvajala predvsem Svet in Parlament preko postopka soodločanja; ker bi moral takšen večletni program tudi močno presegati predloge iz poročil neformalne posvetovalne skupine na visoki ravni pri Svetu (t.i. Future Group), bi bilo treba vključiti tudi nacionalne parlamente, saj bi morali ti prevzeti bistveno vlogo pri oblikovanju prednostnih nalog in njihovem izvajanju na nacionalni ravni;
   (b) se osredotočijo na prihodnji večletni program in predvsem na izboljšanje temeljnih pravic in pravic državljanov, kot je nedavno priporočil Parlament v svoji resoluciji z dne 14. januarja 2009 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v obdobju 2004–2008(6), in sicer z razvijanjem ciljev in načel iz listine, ki so jo institucije razglasile leta 2000 v Nici in ponovno 12. decembra 2007 v Strasbourgu;

3.   meni, da je nujno in primerno, da Komisija:

   (a) sprejme nujne pobude za izboljšanje varstva pravic državljanov, kot so varstvo podatkov, pravice do diplomatskega in konzularnega varstva ter svobode gibanja in prebivanja;
   (b) razvije mehanizem za zagotavljanje obsežnejšega sodelovanja državljanov pri opredeljevanju vsebine državljanstva Unije z razvijanjem mehanizmov posvetovanja in podpiranjem omrežij zainteresiranih strani;
   (c) predloži popoln program ukrepov EU, s katerimi se okrepijo procesne pravice obtožencev in jamstva, ki so potrebna v fazah pred začetkom in po koncu sojenja, zlasti, ko gre za osebe, ki niso državljani zadevne države, ter bolj splošno, naj razvije preverjanje kazenskopravnih in varnostnih ukrepov EU, kar zadeva varstvo pravic državljanov;
   (d) redno zbira in razširja vse pomembne nepristranske podatke o razvoju glavnih politik, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice, kot na primer o migracijskih tokovih, razvoju organiziranega kriminala in zlasti terorizma (glej oceno nevarnosti organiziranega kriminala v EU (OCTA) in poročilo o stanju in trendih na področju terorizma v EU za leto 2008 (TE-SAT), ki ju je pripravil Europol);
   (e) čim prej predstavi manjkajoče pravne instrumente o drugih kategorijah delavcev iz tretjih držav, upravičenih do "modre karte EU", kot so sezonski delavci, premeščenci znotraj podjetja in plačani pripravniki, ter o mandatu Frontexa; zlasti zagotovi, da razpolaga Frontex z ustreznimi sredstvi za dosego svojih ciljev ter da Parlament obvešča o vsem, kar zadeva pogajanja o sporazumih na področju priseljevanja s tretjimi državami;
   (f) oblikuje evropsko politiko notranje varnosti, ki naj dopolnjuje nacionalne varnostne načrte, da bi si državljani Unije in nacionalni parlamenti lahko jasno predstavljali, kakšna je dodana vrednost ukrepov EU; še posebej naj okrepi politiko EU, ki zadeva boj proti nekaterim vrstam organiziranega kriminala, kot so trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje otrok in korupcija, s prejemanjem učinkovitih ukrepov in uporabo vseh razpoložljivih orodij za sodelovanje, da se dosežejo merljivi rezultati, tudi ukrepov za sprejetje zakonodajnega instrumenta o zaplembi finančnih sredstev in lastnine kriminalnih organizacij ter o tem, da jih je treba uporabiti v socialne namene;
   (g) še naprej izvaja načelo medsebojnega priznavanja sodnih odločitev tako s področij civilnega kot kazenskega prava v vseh fazah sodnega postopka, zlasti kar zadeva kazensko pravo, da se zagotovi sistem priznavanja in medsebojnega sprejemanja dokazov v vsej EU ob kar največjem spoštovanju temeljnih pravic;
   (h) dopolnjuje razvoj medsebojnega priznavanja z vrsto ukrepov, ki bodo okrepili medsebojno zaupanje, še posebej z razvojem določene stopnje približevanja materialnega in procesnega kazenskega prava, procesnih pravic, izboljševanjem medsebojnega ocenjevanja delovanja sodnih sistemom in izboljševanjem načinov za razvijanje medsebojnega zaupanja v okviru pravosodnih poklicev, kot je na primer večanje sodniškega usposabljanja in podpora mrežnemu povezovanju;
   (i) vzpostavi pregledno in učinkovito zunanjo strategijo EU za območje svobode, varnosti in pravice, ki bo temeljila na verodostojni politiki, zlasti, kjer ima Skupnost izključne pristojnosti, na primer pri sporazumih o ponovnem sprejemu, varovanju zunanjih meja in vizumskih politikah (kot v primeru programa ZDA za odpravo vizumov);
   (j) pozove Svet, naj se redno posvetuje s Parlamentom, tudi v primeru mednarodnih sporazumov, ki obravnavajo pravosodno in policijsko sodelovanje v kazenskih zadevah, saj je sedanje zavračanje Sveta, da bi to storil, v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja in demokratično odgovornostjo EU; poziva še posebej Komisijo, naj predstavi merila za razvoj prave evropske politike o sporazumih s tretjimi državami o medsebojni pravni pomoči ali o izročitvah na področju kazenski zadev, pri čemer naj upošteva načelo nediskriminacije med državljani EU in državljani zadevnih tretjih držav;
   (k) uvede posebno zakonodajo, s katero se zagotavlja diplomatsko in konzularno varstvo za vse državljane EU, ne glede na to, ali ima zadevna država članica predstavništvo na ozemlju tretje države;
   (l) predloži nove predloge, da se doseže skladnost s sodbami Sodišča Evropskih skupnosti o varstvu temeljnih pravic v primeru zamrznitve premoženja fizičnih in pravnih oseb, tudi v zvezi s sodbami Sodišča Evropskih skupnosti, povezanimi z osebami iz Prilog sklepov Sveta o izvajanju člena 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu(7);
  (m) okrepi medsebojno zaupanje in solidarnost med upravami držav članic, in sicer tako, da
   – v sodelovanju s Svetom Evrope določi višje standarde kakovosti tako pravosodnega(8) kot policijskega sodelovanja;
   – okrepi in demokratizira mehanizme medsebojnega ocenjevanja, ki so že bili predvideni pri schengenskem sodelovanju in pri boju proti terorizmu;
   – razširi model medsebojnega ocenjevanja in pomoči med državami članicami, ki je bil oblikovan za schengenski sporazum, na vse politike območja svobode, varnosti in pravice, kjer to zadeva državljane drugih držav članic ali tretjih držav (na primer na migracijske politike in politike integracije, pa tudi na izvajanje programov za boj proti terorizmu ali za preprečevanje radikalizacije);
   (n) oblikuje obsežnejše usklajevanje in dopolnjevanje med obstoječimi agencijami EU in tistimi, ki bodo šele nastale, kot so Europol, Eurojust, Frontex in Cepol, saj bi morali ti organi preseči svoje nedozorelo in negotovo sodelovanje ter vzpostaviti tesnejše stike z ustreznimi nacionalnimi službami z doseganjem višjih standardov učinkovitosti in varnosti ter tako, da so bolj odgovorni in pregledni pred Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;
   (o) še naprej stalno razvija in krepi skupno politiko Unije o upravljanju meja EU ter poudarja, da je treba čim prej opredeliti globalno strukturo strategije o mejah EU, pa tudi načine, kako bi morali vsi zadevni programi in projekti medsebojno vplivati in delovati kot celota, da bi kar najbolj izkoristili njihovo medsebojno delovanje in preprečili podvajanje in neskladnosti;

4.   poziva Komisijo, naj stori vse potrebno za dokončanje zadevnih projektov in zagotovi, da začneta čim prej delovati vizumski informacijski sistem (VIS) in druga generacija schengenskega informacijskega sistema (SIS II);

5.   priporoča, da Komisija ne prenagljeno predstavlja zakonodajnih predlogov za uvedbo novih sistemov, zlasti sistema vstopa/izstopa, dokler ne začneta delovati sistema VIS in SIS II; se zavzema za ocenitev dejanske potrebe po takem sistemu, saj se očitno prekriva z nizom že delujočih sistemov; meni, da je nujno preučiti vse potrebne spremembe obstoječih sistemov in zagotoviti primerno oceno dejanskih stroškov celotnega postopka;

6.   poziva Komisijo, naj v svoj predlog večletnega programa vključi zgoraj navedena priporočila in priporočila, ki jih je Parlament predložil v navedenih resolucijah z dne 25. septembra 2008 in 14. januarja 2009, pa tudi naslednjih resolucijah:

   – resoluciji z dne 2. aprila 2009 o težavah in perspektivah v zvezi z državljanstvom Unije(9),
   – resoluciji z dne 27. septembra 2007 o uporabi Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(10),
   – resoluciji z dne 10. marca 2009 o nadaljnjih ukrepih pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje tretjih držav(11), in
   – resoluciji z dne 10. marca 2009 o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema(12),

7.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0458.
(2) UL L 164, 22.6.2002, str. 3.
(3) Predlog Okvirnega sklepa Sveta o uporabi evidence podatkov o potnikih (PNR) za namene kazenskega pregona (KOM(2007)0654).
(4) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(5) UL L 31, 6.2.2003, str. 18.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0019.
(7) UL L 344, 28.12.2001, str. 70.
(8) Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu o kakovosti kazenskega pravosodja in usklajenosti kazenske zakonodaje v državah članicah (OJ C 304 E, 1.12.2005, str. 109).
(9) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0204.
(10) UL C 219 E, 28.8.2008, str. 317.
(11) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0085.
(12) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0087.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov