Evropski parlament,

–   ob upoštevanju izjave voditeljev (Svetovni načrt za gospodarsko oživitev in reformo) srečanja na vrhu skupine dvajsetih (G20) v Londonu in njihovih izjav o krepitvi finančnega sistema in zagotovitvi virov prek mednarodnih finančnih institucij, z dne 2. aprila 2009,

–   ob upoštevanju poročila o napredku o jurisdikcijah, ki ga je pripravil svetovni forum OECD, pri izvajanju mednarodno dogovorjenega davčnega standarda, ki določa izmenjavo informacij na zahtevo v vseh davčnih zadevah za administracijo in izvrševanje nacionalne davčne zakonodaje, z dne 2. aprila 2009,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. marca 2009,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2009 z naslovom Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva (KOM(2009)0114),

–   ob upoštevanju poročila z dne 25. februarja 2009 skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. oktobra 2008 z naslovom Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje (KOM(2008)0706),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva(1),

–   ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 8. aprila 2009 z naslovom Podpora državam v razvoju pri obvladovanju krize (KOM(2009)0160),

–   ob upoštevanju poročila Mednarodnega denarnega sklada z naslovom "Posledice svetovne finančne krize za države z nizkim prihodkom" iz marca 2009,

–   ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov in zaveze držav članic EU o zagotovitvi pomoči za boj proti lakoti in revščini,

–   ob upoštevanju poročila Programa Združenih narodov za okolje z naslovom "Iz krize – priložnost" z dne 16. februarja 2009, v katerem se skupina G20 spodbuja k pripravi "globalnega zelenega New Deala",

–   ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela in Mednarodnega instituta za delavske študije z naslovom "Finančna in gospodarska kriza: perspektiva za dostojno delo" z dne 24. marca 2009, v katerem se skupina G20 spodbuja, naj pripravi usklajen spodbujevalni sveženj, namenjen socialni zaščiti in ustvarjanju delovnih mest,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker se svetovna recesija poglablja in nobena država ali gospodarski sektor ne more pričakovati, da se ji bo izognil, in ker gospodarska uspešnost po svetu v letu 2009 hitro pada in se v letu 2010 po najbolj optimističnih napovedih pričakuje le počasno oživljanje,

B.   ker se posledice finančne krize v realnem gospodarstvu izražajo kot izjemne gospodarske razmere, ki zahtevajo pravočasne, usmerjene, začasne in sorazmerne ukrepe ter odločitve, da bi se našla rešitev za svetovno situacijo na področju gospodarstva in zaposlovanja brez primere,

C.   ker so glavni izzivi v boju z recesijo mednarodnega in evropskega gospodarstva pomanjkanje zaupanja na finančnih trgih in trgih kapitala, naraščajoča brezposelnost in zmanjšanje mednarodne trgovine,

D.   ker bi sedanjo recesijo morali izkoristiti kot priložnost za spodbujanje lizbonskih in göteborških ciljev ter mednarodne zaveze za boj proti nezaposlenosti ter podnebnim spremembam in za zmanjšanje porabe energije,

E.   ker Svetovni načrt za gospodarsko oživitev in reformo zajema naslednje cilje: (1) povrnitev zaupanja, rasti in zaposlovanja, (2) obnovitev finančnega sistema s ponovno vzpostavitvijo posojilnih dejavnosti, (3) okrepitev finančnih predpisov in obnovitev zaupanja, (4) financiranje in reforma mednarodnih finančnih ustanov, da bi premostili krizo in preprečili nove krize, (5) spodbujanje svetovne trgovine in naložb ter zavračanje protekcionizma in spodbujanje blaginje ter (6) razvoj vključujočega, okolju prijaznega in trajnostnega gospodarstva,

F.   ker je mednarodno usklajevanje bistveno za oživitev in poznejšo obnovitev svetovnega gospodarstva,

G.   ker se je izkazalo, da članstvo v evroobmočju krepi gospodarsko stabilnost v zadevnih državah članicah zaradi njihovih prizadevanj, da izpolnjujejo maastrichtska merila ter izvajajo pakt stabilnosti in rasti, pa tudi zaradi tega, ker so zaščitene pred nihanjem tečajev,

H.   ker se več držav članic srečuje z velikimi težavami v plačilni bilanci, tako da so bile nekatere od teh primorane prositi za pomoč Mednarodni denarni sklad in EU,

I.   ker morajo razvojni cilji tisočletja, zlasti izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, spodbuditi sodelovanje med državami AKP in EU v okviru sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja,

J.   ker so nekatere države donatorice zaradi finančne krize zmanjšale finančne prispevke za uradno razvojno pomoč, namenjeno državam v razvoju, in ogrozile razvojne cilje tisočletja,

K.   ker so države AKP odvisne od izvoza blaga, ki predstavlja več kot 50 % njihovega prihodka v tuji valuti, ter se zaradi finančne krize zmanjšujejo izvoz iz mnogih držav v razvoju in tokovi nakazil v te države, dostop do posojil in tuje neposredne naložbe, cene blaga pa padajo,

L.   ker offshore središča delujejo na način, ki omogoča nezakonito izogibanje davčnim in finančnim predpisom in utaje,

M.   ker se rast v mednarodni trgovini upočasnjuje zaradi pomanjkanja posojil in financ ter splošne upočasnitve svetovnega gospodarstva,

N.   ker je potrebno intenzivno večstransko sodelovanje, da bi preprečili protekcionistične ukrepe, ki jih lahko povzroči finančna/gospodarska kriza,

Splošne ugotovitve

1.   pozdravlja svetovni načrt skupine držav G20 za gospodarsko oživitev in reformo; ugotavlja, da je svetovni načrt skladen s prizadevanji, ki se že izvajajo v Evropski uniji, ter tako preprečuje izvajanje nasprotujočih si politik, katerih učinki bi se medsebojno izničili; pozdravlja ugotovitve skupine G20, da je za svetovno krizo potrebna rešitev na svetovni ravni in celovita strategija za povrnitev zaupanja ter oživitev rasti in zaposlovanja; meni, da mora ugotovitvam slediti resna nadgradnja na naslednjem srečanju skupine G20 v začetku jeseni 2009;

2.   meni, da je pred svetovnimi voditelji naloga, da namesto krpanja sedanjega finančnega in gospodarskega sistema priznajo, da je v regulativnem okviru treba vzpostaviti novo ravnovesje, ki bo upoštevalo okoljsko in socialno trajnost, priložnosti, oživitev svetovne gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest ter socialno pravičnost in družbeno udejstvovanje; poziva, naj se v novem regulativnem in upravnem okviru pripravi boljša in vseobsegajoča pravna ureditev in nadzor; meni, da bi se skupina G20 morala izreči o problemu svetovnih trgovinskih in finančnih neravnovesij, ki so imela v sedanji gospodarski krizi pomembno vlogo;

3.   poudarja, da je treba vse prevzete obveznosti spoštovati v celoti, jih izvesti hitro ter podrobneje določiti na nacionalni in mednarodni ravni, da bi ponovno vzpostavili zaupanje in čim bolj povečali učinkovitost; je seznanjen z nalogo odbora za finančno stabilnost in Mednarodnega denarnega sklada za nadzor napredka pri dogovorjenem akcijskem načrtu ter ju poziva, naj Evropskemu parlamentu predstavita svoje poročilo;

4.   poudarja, da je najprej treba nameniti prednost ponovnemu zagonu realnega gospodarstva, zagotovitvi delovanja kapitalskih trgov in posojil, podpori in spodbujanju zaposlenosti ter obvarovanju ljudi pred negativnimi posledicami krize, pri tem pa posebno skrb posvetiti najrevnejšim in najranljivejšim;

5.   želi pohvaliti skupino G20, ker se je odločila pretežno za rešitve, ki temeljijo na posojilih in jamstvih in ki bodo kar najbolj povečala gospodarske učinke ter obenem pomagala zmanjšati dolgoročne vplive paketa ukrepov v višini bilijona USD na državne finance;

Oživitev rasti in zaposlovanja

6.   pozdravlja dogovor o 832 milijardah EUR dodatnih finančnih sredstev, namenjenih Mednarodnemu denarnemu skladu, drugim finančnim institucijam ter financiranju trgovine, in zavezo za trajna in dovolj obsežna prizadevanja proračunske politike za ponovno vzpostavitev kreditov, rasti in zaposlovanja v svetovnem gospodarstvu in zagotavljanje dolgoročne proračunske vzdržnosti; vendar opaža, da ni bil dosežen dogovor o dodatni evropski fiskalni spodbudi; ugotavlja, da mora vsaka država, kljub temu da ima vsaka drugačen manevrski prostor, do konca izrabiti svoje možnosti;

7.   priznava, da imajo centralne banke pri teh prizadevanjih in hitrem znižanju obrestnih mer bistveno vlogo, ter pozdravlja zavezo skupine G20, da se vzdrži konkurenčne devalvacije nacionalnih valut, ki bi lahko sprožila začaran krog; pozdravlja zaporedna znižanja obrestnih mer, ki jih je opravila Evropska centralna banka, da bi spodbudila rast, in njeno hitro zagotovitev kratkoročnih finančnih sredstev, namenjenih oživljanju medbančnega posojanja; opozarja, da je treba ustvariti pogoje, ki bodo omogočili, da bodo znižanje obrestnih mer občutili posojilojemalci; poziva k sprejetju vseh ukrepov, potrebnih za ponovno dobro delovanje finančnih trgov, vključno s takojšnjim posredovanjem za ponovno vzpostavitev domačih posojil in mednarodnih kapitalskih tokov;

8.   z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; poudarja, da je treba čim prej vzpostaviti zdrave državne finance in zagotoviti dolgoročno proračunsko vzdržnost, da bi preprečili nalaganje pretežkega bremena prihodnjim generacijam, in ugotavlja, da bi bilo to treba obravnavati v okviru celotne zadolženosti za vsako državo posebej;

9.   obžaluje, da skupina G20 na vrhunskem srečanju ni obravnavala svetovnih neravnovesij, ki so vzrok finančne krize; opozarja, da je treba za preprečitev finančnih kriz v prihodnje obravnavati temeljne vzroke (npr. prevelik primanjkljaj ZDA, ki ga financira prevelik trgovinski presežek Kitajske), ki imajo veliko širši vpliv kot le na bančno in finančno regulacijo ter institucionalno upravljanje; meni, da je treba za učinkovit večstranski odgovor na krizo obravnavati vzroke za neravnovesja v menjalnih razmerjih in nestabilne cene blaga znotraj večstranskih okvirov; zato poziva Evropski svet, naj sprejme skupno stališče, da bi ta vprašanja reševali pred naslednjim srečanjem skupine G20 v New Yorku;

Krepitev finančnega nadzora in reguliranja

10.   pozdravlja skupni pristop k boljšemu reguliranju finančnega sektorja in finančnemu nadzoru, ki bo temeljil na večji usklajenosti in sistematičnem sodelovanju med državami; poziva vse vlade, naj ukrepajo v skladu z obveznostmi, ki so jih sprejele med srečanjem skupine G20; meni, da odločitve in zaveze, sprejete na srečanju skupine G20, niso maksimum, temveč minimum; pozdravlja dejstvo, da je EU bolj ambiciozna pri zahtevah po regulaciji in nadzoru ter njunem obsegu;

11.   poudarja pomen ponovne vzpostavitve zaupanja v finančnem sektorju, ki je bistveno za obnovitev dajanja posojil realnemu gospodarstvu, pa tudi za mednarodne kapitalske tokove; vztraja, da je treba takoj sprejeti ukrepe v zvezi z oslabljenimi bančnimi sredstvi, ki zavirajo posojila; poziva vlade držav članic EU in pristojne organe, naj od bank zahtevajo popolno in pregledno razkritje poslabšanja v bilancah ter upoštevajo smernice Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti(2), delujejo usklajeno in ob tem spoštujejo ustrezna pravila o konkurenci; poziva vlade držav skupine G20, naj razkrijejo delovanje svojih programov za oslabljena sredstva in rezultate teh programov; priporoča čim tesnejše mednarodno sodelovanje in zavračanje finančnega in regulativnega protekcionizma;

12.   pozdravlja odločitev za urejanje in nadzor vseh sistemsko pomembnih institucij, trgov in instrumentov (tudi hedge skladov), vendar meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi za izkoreninjenje špekulativnih ekscesov in da je treba v urejanje in nadzor vključiti vse dejavnosti, katerih posamičen obseg se ne šteje kot sistemski, vendar skupaj predstavljajo morebitno tveganje za finančno stabilnost; vztraja, da je treba razviti učinkovito sodelovanje in mehanizme za izmenjavo informacij med nacionalnimi organi, da bi zagotovili učinkovit čezmejni nadzor in se hkrati zavzemali za odprte trge;

13.   odobrava odločitev držav skupine G20 za čimprejšnje sprejetje kapitalskega okvira Basel II in njena prizadevanja za okrepitev bonitetnih regulativnih standardov;

14.   meni, da je treba načela, ki veljajo za čezmejno sodelovanje pri kriznem upravljanju, čim prej izvajati na visoki ravni; ob upoštevanju vse večjih povezav med nacionalnimi finančnimi sistemi poziva pristojne organe, naj sodelujejo na mednarodni ravni, da bi bili pripravljeni na finančne krize in bi jih obvladovali;

15.   pozdravlja odločitev skupine G20 za spodbujanje celovitosti in preglednosti finančnih trgov ter večje odgovornosti finančnih akterjev; pozdravlja zavezo skupine G20 za trajnejšo reformo sistemov nadomestil v okviru finančnega regulativnega pregleda ter vztraja, da morajo biti spodbude vezane na dolgoročno uspešnost ter da je treba preprečiti spodbude, ki bi napeljevale na neodgovornost, in zagotoviti veljavnost novih načel v celotnem gospodarstvu, da bi zagotovili enake konkurenčne razmere za vse; bo še naprej izredno pozorno spremljal učinkovito izvajanje načel, povezanih s plačili in nagradami v finančnih institucijah, ter poziva k sprejetju strožjih ukrepov na tem področju;

16.   pozdravlja ukrepe v zvezi z bonitetnimi agencijami, ki so namenjeni večji preglednosti in tesnejšemu sodelovanju med nacionalnimi nadzornimi organi; ostaja zaskrbljen zaradi pomanjkanja konkurence v tem sektorju in poziva k znatno nižjim oviram za vstop na trg;

17.   pozdravlja namero, da se doseže sporazum o enotnih računovodskih standardih; obžaluje, da je ameriški odbor za računovodske standarde spremenil opredelitev poštene vrednosti za udeležence na trgu ZDA, in poziva Komisijo, naj MRS 39 prilagodi sporazumu, ne da bi čakala na odločitev Uprave za mednarodne računovodske standarde;

18.   poziva skupino G20, naj se na naslednjem vrhunskem srečanju dogovori o usklajenih in konkretnih ukrepih za odpravo vseh davčnih oaz in "onshore" davčnih in zakonodajnih vrzeli, ki omogočajo splošno razširjeno izogibanje davkom celo v večjih finančnih središčih; pozdravlja izjavo G20 o bančni tajnosti in samodejno izmenjavo informacij kot najučinkovitejšega sredstva za boj proti izogibanju davkom; priporoča, naj se na ravni EU sprejme ustrezen zakonodajni okvir o davčnih oazah in poziva mednarodne partnerje, naj ravnajo enako;

Krepitev globalnih finančnih institucij

19.   v celoti podpira odločitev, da ima pri usklajevanju dogovorjenega programa osrednjo vlogo novoimenovani in razširjeni odbor za finančno stabilnost; podpira odločitev skupine G20, da bo imel ta odbor trdnejšo institucionalno podlago in več pristojnosti; poudarja, da je za obvladovanje globalnih tržnih udeležencev pomembno imeti skupna načela in zagotavljati zbliževanje pravil na področju finančnih storitev;

20.   pozdravlja in v celoti podpira zahtevo, ki jo je parlamentarna skupščina EuroLat dne 8. aprila 2009 postavila državam EU ter latinskoameriškim in karibskim državam, in sicer, da takoj ukrepajo in odpravijo vse davčne oaze na svojem ozemlju in si na mednarodni ravni prizadevajo še za odpravo drugih ter za sankcije proti družbam in posameznikom, ki uporabljajo njihove storitve;

21.   pozdravlja načrt skupine G20 za reforme mednarodnih finančnih institucij in poziva, da se te reforme začnejo izvajati čim hitreje; pričakuje daljnosežno reformo globalnega gospodarskega in finančnega upravljanja, ki mora podpirati demokracijo, preglednost in odgovornost ter zagotavljati skladnost med politikami in postopki mednarodnih gospodarskih in finančnih institucij; poziva tudi k pregledu pogojev, ki veljajo za večino posojil Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke;

22.   poziva tudi k boljši zastopanosti držav v razvoju v mednarodnih finančnih institucijah; pozdravlja zavezo, da bo postopek izbora vodstva mednarodnih finančnih institucij odprt, pregleden in bo temeljil na zaslugah; posledično poziva EU, naj zastopa enotno stališče;

23.   poziva Komisijo, naj oceni povečanje posebnih pravic črpanja v Mednarodnem denarnem skladu, ki utegne biti potrebno, ter Evropsko centralno banko, naj oceni posledice tega povečanja na svetovno stabilnost cen;

Nasprotovanje protekcionizmu ter spodbujanje svetovne trgovine in naložb

24.   podpira zavezo skupine G20 za povečanje virov, ki so na voljo svetovnim finančnim institucijam, za 850 milijard USD, da bi spodbudili rast na trgih v vzponu in v državah v razvoju; pozdravlja veliko povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada, ki je največji vir finančne pomoči za države s plačilnobilančnimi težavami, tudi za države članice EU, in ki ukrepa v podporo rasti na trgih v vzponu in v državah v razvoju;

25.   pozdravlja napredek, ki ga je s svojo novo prilagodljivo kreditno linijo dosegel Mednarodni denarni sklad, tako da je opustil preteklo prakso predpisovalnega in togega okvira za posojila in izpolnjevanja pogojev, kar je ponazorila nedavna izjava, ki jo je Mednarodni denarni sklad zapisal v poročilu z naslovom "Posledice svetovne finančne krize za države z nizkim prihodkom", ki pravi, da je treba "pri oblikovanju politike odhodkov dati prednost zaščiti ali razširitvi socialnih programov ali predložitvi odobrenih naložb in na splošno ohranitvi zagona za doseganje razvojnih ciljev tisočletja";

26.   pozdravlja potrditev obveznosti v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja in obljubo glede dodatnih 50 milijard USD, namenjenih socialni zaščiti, krepitvi trgovine in zaščiti razvoja v državah z nizkimi prihodki; poziva, naj se ta sredstva izplačajo, ne zgolj kot posojila, temveč tudi kot neposredna nepovratna sredstva za socialno zaščito in krepitev trgovine;

27.   obžaluje, da so bile obljube skupine G20 glede pomoči za trgovino in uradne razvojne pomoči nezadostne; poudarja, da svetovni načrt sicer omenja finančne ukrepe za povečanje virov, namenjenih državam v razvoju, prek Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, vendar ne določa posebne obveznosti, da se za pomoč za trgovino namenijo dodatna sredstva;

28.   pozdravlja obveze za nadaljnje spodbujanje svetovne trgovine in naložb; vendar je zaskrbljen zaradi upada svetovne trgovine, zaradi katerega se lahko svetovna recesija še poglobi; poudarja, da je pomembno hitro in uspešno zaključiti krog pogajanj iz Dohe za odpravo neravnovesij v svetovnem trgovinskem sistemu, ki škodijo državam v razvoju;

29.   zavrača vsako obliko protekcionizma – v realnem gospodarstvu in v finančnem sektorju – kot odziv na gospodarsko recesijo in zmanjševanje svetovne trgovine;

30.   poziva skupino G20, naj na naslednjem vrhunskem srečanju obravnava tudi reformo svetovnega trgovinskega sistema in upravljanja Svetovne trgovinske organizacije, namenjeno spodbujanju pravične trgovine, preobratu trenda vse večjih neenakosti med severom in jugom, večji usklajenosti med trgovinsko, socialno in okoljsko politiko, in večji demokratičnosti, preglednosti in odgovornosti Svetovne trgovinske organizacije;

31.   poziva države članice EU, naj predstavijo svoje ukrepe in instrumente, ki so odgovor na krizo v državah v razvoju, da bi se EU usklajeno odzvala; poziva, naj se izvajanje tako prepoznanih ukrepov oceni v naslednjem monterreyskem poročilu o financiranju razvoja;

32.   opozarja na trajno pomanjkanje hrane, ki zahteva takojšnje ukrepe in reforme za trajnostno kmetijsko proizvodnjo v državah v razvoju;

Zagotavljanje pravičnega in trajnostnega okrevanja za vse

33.   pozdravlja dejstvo, da je skupina G20 priznala pomen bolj trajnostnega svetovnega gospodarstva; poudarja tudi, da je treba na prihodnji konferenci v Köbenhavnu resnično doseči obvezujoč dogovor o podnebnih spremembah; vendar poudarja, da bi morali voditelji držav skupine G20 priznati obsežnost svetovnih izzivov glede trajnosti, kot so ribištvo, gozdovi in pomanjkanje vode, ki najbolj zadevajo ljudi v državah v razvoju;

34.   poziva Komisijo, naj v povezavi s premislekom o prihodnosti strategije trajnostnega razvoja začne potrebne postopke za celovito upoštevanje posledic podnebnih sprememb pri vseh sedanjih politikah;

35.   poudarja potrebo po učinkovitem izvajanju podnebnega in energetskega paketa ter po večjih naložbah v energijo iz obnovljivih virov, okoljske inovacije, okolju prijazno energijo in energetsko učinkovitost, ki bi morali biti osrednji del energetskega akcijskega načrta za obdobje 2010–2014;

36.   poziva skupino G20, naj na naslednjem vrhunskem srečanju obravnava agendo za dostojno delo, ki jo je predlagala Mednarodna organizacija dela, ki bi morala zlasti vsebovati splošno spoštovanje človekovih pravic pri delu, temeljne delovne standarde in odpravo dela otrok;

o
o   o

37.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav skupine G20 in Mednarodnemu denarnemu skladu.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0123. (2) UL C 72, 26.3.2009, str. 1.