Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 2. april 2009 - Bruselj
Informacije na veterinarskem in zootehniškem področju *
 Statistični podatki Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo ***I
 Sporazum med ES in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi ***
 Načelo vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih kot alternativi začasnemu priporu *
 Nove vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz ESS ***I
 Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad: nekatere določbe glede finančnega upravljanja ***
 Izobraževanje otrok migrantov
 Pravica državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic
 Težave in perspektive v zvezi z državljanstvom Unije
 Statistika Skupnosti glede zunanje trgovine ***II
 Določitev vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora ***II
 Naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih ***I
 Vizumski zakonik Skupnosti ***I
 Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje ***I
 Prostovoljno sodelovanje organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ***I
 Izvajanje načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost *
 Polletna ocena dialoga med EU in Belorusijo
 Evropska zavest in totalitarizem
 Vloga kulture v razvoju evropskih regij
 Priporočilo Svetu o novem sporazumu EU/Rusija
 Zdravstvena vprašanja v zvezi z elektromagnetnimi sevanji
 Boljše šole: agenda za evropsko sodelovanje

Informacije na veterinarskem in zootehniškem področju *
PDF 189kWORD 32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu Odločbe Sveta o spremembi Direktive Sveta 2008/73/ES o poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju ter o spremembi direktiv 64/432/EGS, 77/504/EGS, 88/407/EGS, 88/661/EGS, 89/361/EGS, 89/556/EGS, 90/426/EGS, 90/427/EGS, 90/428/EGS, 90/429/EGS, 90/539/EGS, 91/68/EGS, 91/496/EGS, 92/35/EGS, 92/65/EGS, 92/66/EGS, 92/119/EGS, 94/28/ES, 2000/75/ES, Odločbe 2000/258/ES ter direktiv 2001/89/ES, 2002/60/ES in 2005/94/ES (KOM(2009)0045 – C6-0079/2009 – 2009/0016(CNS))
P6_TA(2009)0196A6-0141/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0045),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0079/2009),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0141/2009),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Statistični podatki Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo ***I
PDF 269kWORD 40k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 808/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo (KOM(2008)0677 – C6-0381/2008 – 2008/0201(COD))
P6_TA(2009)0197A6-0128/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0677),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0381/2008),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za statistični program, ustanovljenega s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom(1),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0128/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 808/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo

P6_TC1-COD(2008)0201


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 1006/2009.)

(1) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.


Sporazum med ES in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi ***
PDF 190kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi Priloge 11 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (15523/2008 – KOM(2008)0685 – C6-0028/2009 – 2008/0202(CNS))
P6_TA(2009)0198A6-0122/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2008)0685),

–   ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi priloge 11 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (15523/2008),

–   ob upoštevanju členov 37, 133 in 152(4)(b) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0028/2009),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0122/2009),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Švicarske konfederacije.


Načelo vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih kot alternativi začasnemu priporu *
PDF 480kWORD 152k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o osnutku Okvirnega sklepa Sveta o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu (17002/2008 – C6-0009/2009 – 2006/0158(CNS))
P6_TA(2009)0199A6-0147/2009

(Postopek posvetovanja – ponovno posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka Sveta (17002/2008),

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0468),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 29. novembra 2007(1),

–   ob upoštevanju člena 34(2)(b) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet ponovno posvetoval s Parlamentom (C6-0009/2009),

–   ob upoštevanju členov 93, 51 in 55(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0147/2009),

1.   odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Svet, da v skladu s tem spremeni besedilo;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

5.   je odločen, da bo v primeru, če osnutek ne bo sprejet pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, vsak prihodnji predlog obravnaval po nujnem postopku v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Svet   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek okvirnega sklepa
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  V primeru kršitve evropskega nadzornega ukrepa lahko organ, ki ga je izdal, sklene, da bo izdal evropski nalog za prijetje, da se zadevno osebo privede v državo izdaje. V teh okoliščinah, ki bi morale biti strogo omejene le na izvrševanje tega okvirnega sklepa, Okvirni sklep 2002/584/PNZ zajema vsa kazniva dejanja, v zvezi s katerimi je mogoče izdati evropski nadzorni ukrep.
Sprememba 2
Osnutek okvirnega sklepa
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Enoten niz postopkovnih jamstev je nujni pogoj za zagotovitev pravične in učinkovite uporabe ukrepov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah; ob ustreznem upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta bi moral Svet nemudoma sprejeti pravni instrument o postopkovnih jamstvih, ki temelji na načelu domneve nedolžnosti, ki bi morala vsebovati najmanj odobritev pravosodnega organa za vsako omejitev ali odvzem prostosti, pravico do "obvestila o pravicah", do pravnega svetovanja, do dokazov, do obveščenosti o naravi in vzrokih za obtožbo ter o razlogih za sum, pravico do dostopa do vseh zadevnih dokumentov v jeziku, ki ga zadevna oseba razume in pravico do tolmača;
Sprememba 3
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 2 – odstavek 2 a (novo)
2a.  V tem okvirnem sklepu je kot nerezident opredeljena oseba, ki ima zakonito in običajno stalno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri poteka postopek.
Sprememba 4
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 4 – točka a
a) "odločba o nadzornih ukrepih" pomeni izvršljivo odločbo pristojnega organa države izdaje, sprejeto med kazenskim postopkom v skladu z njenim nacionalnim pravom in postopki, s katero se fizični osebi, kot alternativa začasnemu priporu, izreče eden ali več nadzornih ukrepov;
a) "odločba o nadzornih ukrepih" pomeni izvršljivo odločbo pristojnega pravosodnega organa države izdaje, sprejeto med kazenskim postopkom v skladu z njenim nacionalnim pravom in postopki, s katero se fizični osebi, kot alternativa začasnemu priporu, izreče eden ali več nadzornih ukrepov;
Sprememba 5
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 4 – točka d a (novo)
(da) "pristojni organ v državi izdaje" pomeni sodišče, sodnika, preiskovalnega sodnika ali javnega tožilca, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen za izdajo odločbe o nadzornih ukrepih;
Sprememba 6
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 4 – točka d b (novo)
(db) "pristojni organ v državi izvršitve" pomeni sodišče, sodnika, preiskovalnega sodnika ali javnega tožilca, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen za izvršitev in spremljanje odločbe o nadzornih ukrepih;
Sprememba 7
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 5 a (novo)
Člen 5a
Osebni podatki
Obdelovanje osebnih podatkov za namene tega okvirnega sklepa je v skladu vsaj z osnovnimi načeli, določenimi z Okvirnim sklepom 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah1, in Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov in poznejšimi protokoli.
1 UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
Sprememba 8
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 6 – odstavek 2
2.  Z odstopanjem od odstavka 1 in brez poseganja v odstavek 3 lahko države članice imenujejo nepravosodne organe kot pristojne organe za odločanje na podlagi tega okvirnega sklepa pod pogojem, da so ti organi v skladu s svojim nacionalnim pravom in postopki pristojni za sprejemanje podobnih odločb.
črtano
Sprememba 9
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 8 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa) obveznost depozita določenega denarnega zneska ali zagotovitve drugega jamstva bodisi v določenem številu obrokov bodisi v enkratnem znesku.
Sprememba 10
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 8 – odstavek 2 – točka c
c) obveznost depozita določenega denarnega zneska ali zagotovitve drugega jamstva bodisi v določenem številu obrokov bodisi v enkratnem znesku.
črtano
Sprememba 11
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 9 – odstavek 1
1.  Odločitev o nadzornih ukrepih se lahko posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri ima oseba zakonito običajno prebivališče, in sicer v primerih, ko oseba, potem ko je bila obveščena o zadevnih ukrepih, privoli v vrnitev v to državo.
1.  Odločitev o nadzornih ukrepih se lahko posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri ima oseba zakonito običajno prebivališče, in sicer v primerih, ko oseba, potem ko je bila natančno obveščena o zadevnih ukrepih v jeziku, ki ga razume, privoli v vrnitev v to državo.
Sprememba 12
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 13 – odstavek 2
2.  Prilagojeni nadzorni ukrep ni strožji od prvotno izrečenega nadzornega ukrepa.
2.  Prilagojeni nadzorni ukrep je zgolj tehnične narave in ne določa dodatnih obveznosti za zadevno osebo. Nadzorni ukrep ni strožji od prvotno izrečenega nadzornega ukrepa.
Sprememba 13
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 14 – odstavek 1
1.  Brez ugotavljanja identitete norme se pod pogoji tega okvirnega sklepa priznava odločba o nadzornih ukrepih za naslednja kazniva dejanja, kot so opredeljena po pravu države izdaje, če je v tej državi zanje zagrožena kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti do najmanj treh let:
črtano
– sodelovanje v hudodelski združbi,
– terorizem,
– trgovina z ljudmi,
– spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,
– nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,
– nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,
– korupcija,
– goljufije, vključno z goljufijo, ki škodi finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti,
– pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,
– ponarejanje denarja, vključno z eurom,
– kibernetski kriminal,
– kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;
– omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,
– umor, huda telesna poškodba,
– nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,
– ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,
– rasizem in ksenofobija,
– organiziran ali oborožen rop,
– nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,
– preslepitev,
– izsiljevanje in oderuštvo,
– ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,
– ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,
– ponarejanje plačilnih sredstev,
– nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,
– nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,
– trgovina z ukradenimi vozili,
– posilstvo,
– požig,
– kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ugrabitev letala ali ladje,
– sabotaža.
Sprememba 14
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 14 – odstavek 2
2.  Svet lahko kadar koli po posvetovanju z Evropskim parlamentom v skladu s členom 39(1) Pogodbe o Evropski uniji soglasno odloči, da se seznamu iz odstavka 1 dodajo še druge vrste kaznivih dejanj. Svet glede na poročilo, ki mu je predloženo na podlagi člena 27 tega okvirnega sklepa, preuči, ali je treba seznam razširiti ali spremeniti.
črtano
Sprememba 15
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 14 – odstavek 3
3.  Pri kaznivih dejanjih, ki niso zajeta v odstavku 1, lahko država izvršitve priznavanje odločbe o nadzornih ukrepih pogojuje s tem, da so dejanja iz sodbe kazniva tudi po pravu države izvršitve, ne glede na elemente ali opis kaznivega dejanja.
črtano
Sprememba 16
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 14 – odstavek 4
4.  Države članice lahko iz ustavnih razlogov ob sprejetju tega okvirnega sklepa v izjavi, naslovljeni na generalni sekretariat Sveta, navedejo, da ne bodo uporabljale odstavka 1 za nekatera ali vsa kazniva dejanja iz tega odstavka. Takšno izjavo je mogoče kadar koli umakniti. Takšne izjave ali umiki izjav se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
črtano
Sprememba 17
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 15 – odstavek 1 – točka d
(d) se v primerih iz člena 14(3) in, če država izvršitve da izjavo na podlagi člena 14(4), v primerih iz člena 14(1) odločba o nadzornih ukrepih nanaša na dejanja, ki po pravu države izvršitve niso kazniva; vendar se v davčnih, carinskih in deviznih zadevah izvršitev odločbe ne more zavrniti iz razloga, da pravo države izvršitve ne predpisuje iste vrste davka ali da ne vsebuje enakih davčnih, carinskih in deviznih predpisov kot pravo države izdaje;
črtano
Sprememba 18
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 21 – odstavek 1
1.  Če pristojni organ v državi izdaje izda nalog za prijetje ali katero koli drugo izvršljivo sodno odločbo z enakim učinkom, se oseba preda v skladu z okvirnim sklepom o evropskem nalogu za prijetje.
1.  Če v primeru kršitve nadzornega ukrepa pristojni organ v državi izdaje izda nalog za prijetje, se oseba preda v skladu z okvirnim sklepom o evropskem nalogu za prijetje.
Sprememba 19
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 21 – odstavek 3
3.  Vsaka država članica lahko ob prenosu tega okvirnega sklepa ali pozneje obvesti generalni sekretariat Sveta, da bo uporabljala tudi člen 2(1) okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje pri odločanju o predaji zadevne osebe državi izdaje.
črtano
Sprememba 20
Osnutek okvirnega sklepa
Člen 21 – odstavek 4
4.  Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do informacij, prejetih v skladu s prejšnjim odstavkom.
črtano
Sprememba 21
Osnutek okvirnega sklepa
Priloga I – Potrdilo – razdelek f – točka 2
2.  Kolikor gre pri domnevnem kaznivem(-ih) dejanju(-ih) iz točke1 za eno ali več naslednjih kaznivih dejanj, kakor so opredeljena v pravu države izdajateljice, za katera je po pravu države izdajateljice zagrožena zaporna kazen ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, najmanj treh let, prosimo, da to potrdite z označitvijo enega ali več ustreznih spodnjih razdelkov:
črtano
sodelovanje v hudodelski združbi,
– terorizem,
– trgovina z ljudmi,
– spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,
– nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,
– nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,
– korupcija,
– goljufije, vključno z goljufijo, ki škodi finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti,
– pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,
– ponarejanje denarja, vključno z eurom,
– kibernetski kriminal,
– kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;
– omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,
– umor, huda telesna poškodba,
– nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,
– ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,
– rasizem in ksenofobija,
– organiziran ali oborožen rop,
– nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,
– preslepitev,
– izsiljevanje in oderuštvo,
– ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,
– ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,
– ponarejanje plačilnih sredstev,
– nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti;
– trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,
– trgovina z ukradenimi vozili,
– posilstvo,
– požig,
– kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ugrabitev letala ali ladje,
– sabotaža.
Sprememba 22
Osnutek okvirnega sklepa
Priloga I – Potrdilo – razdelek f – točka 3
3.  Če domnevno kaznivo(-a) dejanje/dejanja iz točke 1 ni/niso zajeto(-a) v točki 2 ali če se odločba in potrdilo posredujeta državi članici, ki je izjavila, da bo preverila dvojno kaznivost (člen 14(4) Okvirnega sklepa), navedite popoln opis zadevnega(-ih) kaznivega(-ih) dejanja/dejanj:
črtano
Sprememba 23
Osnutek okvirnega sklepa
Priloga I – Potrdilo – razdelek g – odstavek 3 – pododstavek 1 – alinea 3 a (novo)
obveznost depozita določenega denarnega zneska ali zagotovitve drugega jamstva bodisi v določenem številu obrokov bodisi v enkratnem znesku;
Sprememba 24
Osnutek okvirnega sklepa
Priloga I – Potrdilo – razdelek g – odstavek 3 – pododstavek 2 – alinea 3
obveznost depozita določenega denarnega zneska ali zagotovitve drugega jamstva bodisi v določenem številu obrokov bodisi v enkratnem znesku.
črtano

(1) UL C 297 E, 20.11.2008, str. 116.


Nove vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz ESS ***I
PDF 187kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1081/2006 o Evropskem socialnem skladu, da se dodajo vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz ESS (KOM(2008)0813 – C6-0454/2008 – 2008/0232(COD))
P6_TA(2009)0200A6-0116/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0813),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 148 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0454/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A6-0116/2009),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad: nekatere določbe glede finančnega upravljanja ***
PDF 188kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja (17575/2008 - C6-0027/2009 – 2008/0233(AVC))
P6_TA(2009)0201A6-0127/2009

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga uredbe Sveta (KOM(2008)0803 / 17575/2008),

–   ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev Parlamenta na podlagi člena 161(3) Pogodbe ES (C6-0027/2009),

–   ob upoštevanju člena 75(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0127/2009),

1.   da privolitev k predlogu uredbe Sveta;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Izobraževanje otrok migrantov
PDF 212kWORD 64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o izobraževanju otrok migrantov (2008/2328(INI))
P6_TA(2009)0202A6-0125/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 149 in 150 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 3. julija 2008 z naslovom "Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU" (KOM(2008)0423),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 77/486/EGS z dne 25. julija 1977 o izobraževanju otrok delavcev migrantov(1),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(2),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 13. in 14. marca 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o vključevanju priseljencev v Evropi prek večjezičnih šol in izobraževanja(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: za učenje ni nikoli prepozno(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev(6),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. februarja 2009 o zeleni knjigi Komisije z naslovom Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0125/2009),

A.   ker je Evropski svet na zasedanju dne 13. in 14. marca 2008 pozval države članice, naj izboljšajo uspeh učencev migrantskega porekla,

B.   ker je bilo evropsko leto medkulturnega dialoga 2008 priložnost za spodbuditev razprave o izzivih in priložnostih za izobraževalne sisteme v EU,

C.   ker se je preseljevanje znotraj EU in priseljevanje vanjo v zadnjih desetletjih povečalo, zaradi česar se je sestava v šolah marsikje spremenila,

D.   ker kulturne razlike pogosto ovirajo razumevanje in dialog med učenci in dijaki ter med njimi in učitelji,

E.   ker obstajajo jasni podatki o tem, da je učni uspeh otrok migrantov veliko slabši od uspeha otrok, ki niso migrantskega porekla, in ker je veliko število otrok, ki so migrantskega porekla, v negotovem socialno-ekonomskem položaju,

F.   ker je družba kot celota zaradi dejstva, da se nadarjenost otrok migrantov ne odkrije in ostane neizkoriščena, socialno, kulturno in gospodarsko prikrajšana,

G.   ker je šolsko izobraževanje do določene starosti temeljna pravica in obveznost za otroke ne glede na njihovo poreklo, kot to določa člen 14 Listine o temeljnih pravicah, ki zahteva tudi skladnost z nacionalno zakonodajo o izobraževanju,

H.   ker sta vsebina ter organizacija izobraževanja in usposabljanja v nacionalni pristojnosti in ker je treba strategije opredeliti in izvajati na državni ali regionalni ravni,

I.   ker lahko migracije obogatijo šole tako s kulturnega vidika kot z vidika izobraževanja, brez ustreznih spremljevalnih ukrepov pa lahko povzročijo velike razlike,

J.   ker morajo države članice reformirati svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter sodelovati pri oblikovanju političnih instrumentov za obvladovanje posledic migracije,

K.   ker je vedno večja raznolikost šolske populacije zaradi naraščanja migracije izziv za učitelje, ki niso usposobljeni, da bi se lahko ustrezno soočili s to novo obliko raznolikosti v razredih,

1.   pozdravlja zgoraj navedeno zeleno knjigo z dne 3. julija 2008;

2.   se strinja s Komisijo, da obravnava ne le posledice preseljevanja znotraj Unije, temveč tudi priseljevanja v Unijo za izobraževalne sisteme držav članic;

3.   poudarja, da bi bili delavci v Uniji manj pripravljeni delati v tujini, če bi bili njihovi otroci prikrajšani pri izobraževanju, in da je ustrezno izobraževanje za otroke migrantov povezano s svobodo gibanja delavcev;

4.   meni, da so potrebna večja prizadevanja na ravni EU, saj se vse države članice v zvezi s tem soočajo s podobnimi izzivi; opozarja, da se bo verjetno odstotek otrok migrantov v šolah še povečal;

5.   opozarja, da je ustanovitev centrov za celovito pomoč zakonitim migrantom zelo pomembna, saj jim omogoča, da se s pomočjo strokovnjakov uspešno spoprimejo z vsemi ovirami pri vključevanju (npr. teme, povezane z delom, izobraževanjem, zdravjem itd.);

6.   spodbuja razvoj modela partnerstva med šolami in skupnostmi v državah članicah, ki bi otrokom, katerih starši delajo v tujini, omogočil dostop do programov podpore, pomoči in svetovanja skupnosti;

7.   vztraja, da morajo imeti otroci migrantov in odrasli migranti priložnost ter željo po učenju jezikov države gostiteljice, da bi se vanjo v celoti vključili;

8.   poziva vlade držav članic, naj otrokom zakonitih priseljencev zagotovijo izobraževanje, vključno z učenjem uradnih jezikov države gostiteljice in s spodbujanjem njihovih maternih jezikov in kultur;

9.   meni, da morajo biti tudi starši, zlasti matere otrok migrantov, vključeni v programe poučevanja uradnih jezikov države gostiteljice, da otroci ne bi bili izključeni iz družbe in da bi se lažje vključili v šoli;

10.   meni, da mora biti ohranjanje in spodbujanje večjezičnosti del vseh šolskih programov; vztraja, da je treba učenje jezikov spodbujati že v predšolskem obdobju, da bi se olajšalo vključevanje migrantov; vendar meni, da je treba poučevanje v maternem jeziku v sklopu šolskih programov ter organizacijo tega pouka izrecno prepustiti državam članicam;

11.   poziva v zvezi z otroci, ki spremljajo starše, ki se preselijo v drugo državo članico zaradi zaposlitve, za odpravljanje težav pri vpisu v šole na enaki stopnji kot v državi članici izvora;

12.   vztraja, da je pomembna neposredna udeležba družin in drugih članov lokalne skupnosti, saj je socialno vključevanje odgovornost vse družbe in ne le šol; poudarja, da je treba organe za socialno svetovanje priseljencem spodbujati, da bodo sodelovali pri zagotavljanju boljše obveščenosti o izobraževanju in poklicnem usposabljanju na trgu delovne sile v državi gostiteljici;

13.   priznava, da ima civilna družba pomembno vlogo pri podpiranju migrantov in da lahko izobraževanja s svojim delovanjem vzporedno z uradnim sistemom veliko prispeva na področju poučevanja jezika države gostiteljice;

14.   poudarja, da je treba migrante in družbene skupine, kot so Romi, vključiti v družbo in da mora vključevanje temeljiti na načelih enakih možnosti v izobraževanju, ki zagotavljajo enak dostop do kakovostnega izobraževanja; zavrača vse rešitve, tako začasne kot trajne, ki temeljijo na segregaciji in pomanjkljivem izobraževanju ali k temu vodijo;

15.   poudarja, da je pomemben razvoj medkulturnih komunikacijskih spretnosti tako otrok migrantov kot otrok držav gostiteljic, ter meni, da mora biti zmožnost posredovanja svoje kulture ter razumevanja kulture in vrednot drugih osrednji element ključne sposobnosti kulturne zavesti in izražanja;

16.   predlaga, naj se za jezikovne tečaje za zakonite migrante, ki jih vodi usposobljeno osebje, ki razume njihov materni jezik, zagotovi dodatna finančna in upravna podpora;

17.   vztraja, da se morajo otroci migrantov naučiti maternega jezika in jezikov države, v kateri prebivajo, ter se naučiti brati in pisati v predšolskem obdobju;

18.   priznava, da je treba v šolske programe uvesti ure, pri katerih bi pouk potekal v maternem jeziku migrantov, s čimer bi zagotovili ohranjanje njihove kulturne dediščine;

19.   poudarja pomembnost športa v izobraževanju in usposabljanju ter njegovo pomembno vlogo pri socialnem in drugem vključevanju oseb iz socialno šibkejšega okolja; priporoča, da se v socialni politiki držav članic polno upošteva pomembna vloga športa pri vključevanju migrantov;

20.   poudarja, da je treba mlade migrante vključiti v vrsto izvenšolskih dejavnosti, saj je to izvrsten način družbene integracije;

21.   poudarja, da bo z zgodnejšim in uspešnejšim vključevanjem otrok migrantov in mladih migrantov v šole boljši tudi njihov uspeh v šoli, nadaljnjem izobraževanju in na trgu dela; je trdno prepričan, da zgodnje predšolsko izobraževanje to močno krepi, zato poziva države članice, naj okrepijo vključevanje migrantov v predšolsko izobraževanje;

22.   priporoča državam članicam, naj ne ustvarjajo šol po vzoru getov oziroma posebnih razredov za otroke migrantov ter naj spodbujajo politiko inkluzivnega izobraževanja, v skladu s katero bi bili otroci nameščeni po razredih na podlagi stopnje izobrazbe in posameznih potreb;

23.   meni, da je treba v šolah nameniti večjo pozornost potrebam otrok migrantov in da morajo imeti učitelji medkulturno usposobljenost, da se bodo lahko v šolah čim učinkoviteje soočali z raznolikostjo;

24.   vztraja, da izobraževanje za odrasle migrante lahko spodbuja vključevanje migrantov in njihovih otrok, zato poudarja, da je treba močno razviti vseživljenjsko učenje za starše migrante;

25.   je zaskrbljen zaradi visoke stopnje zgodnjega opuščanja šolanja med otroki migrantov ter meni, da je treba poskrbeti, da bodo ti otroci zaključili šolanje;

26.   poudarja, da mora biti kakovosten izobraževalni sistem odprt za vse;

27.   je prepričan, da ukrepi za izboljšanje izobraževanja otrok migrantov koristijo celotni družbi;

28.   meni, da mora biti izobraževanje za učitelje interdisciplinarno in jih pripraviti na raznolikost ter multikulturno in večjezično izobraževanje;

29.   spodbuja sisteme mobilnosti, na podlagi katerih bi zaposlili učitelje iz držav izvora, da bi imeli otroci migranti boljši stik s kulturo in družbo svoje države izvora;

30.   poudarja, da je treba kakovost izobraževanja učiteljev usmeriti v poslanstvo učitelja;

31.   poudarja, da je pri tem pomembna mobilnost učiteljev kot sestavni del programov njihovega izobraževanja; meni, da morajo imeti učitelji možnost, da preživijo semester ali dva na univerzah gostiteljicah v tujini;

32.   meni, da šole potrebujejo priseljenske učitelje, saj ti kolegom prinašajo pomembne izkušnje, predstavljajo uspešno socialno vključevanje in bi lahko bili zgled otrokom s težavami;

33.   poudarja pomembnost posebnega usposabljanja za učitelje v zvezi s posebnim položajem otrok migrantov, ki jih je treba uspešno vključiti v redne šolske izobraževalne sisteme, pri tem pa zagotoviti, da se bo njihov šolski uspeh izboljšal;

34.   poudarja, da so potrebne storitve svetovanja, da bi se lahko otroci migrantov in mladi laže spoprijemali s kulturnim šokom in prilagodili družbi v državi gostiteljici;

35.   predlaga državam članicam, da oblikujejo izobraževalne programe za ozaveščanje glede človekovih pravic s poudarkom na enakosti, vključenosti in osebni svobodi, da se preprečita ksenofobija in ločevanje, ki sta lahko neizogibna v okolju z migranti in se lahko zaskrbljujoče razširita;

36.   vztraja, da je treba vse migrante in neemigrante obravnavati enako; meni, da morajo šolske ustanove in učitelji gledati na raznolikost kot na normalne razmere, spoštljivo obravnavati vsakega posameznika in nuditi migrantom potrebno podporo;

37.   pozdravlja prispevek neformalnega izobraževanja k poučevanju dragocenih vrednot za mlade migrante, ki dopolnjujejo vrednote, poučevane v šolah, ter poziva šole, naj bolj sodelujejo z izvajalci neformalnega izobraževanja, na primer z mladinskimi organizacijami;

38.   opozarja, da Direktiva 2000/43/ES prepoveduje diskriminacijo v izobraževanju na podlagi rase in etnične pripadnosti, ter poziva k zakonski prepovedi vseh oblik diskriminacije v izobraževanju, tudi na podlagi narodnosti in statusa bivanja;

39.   priznava, da sedanje določbe Direktive 77/486/EGS niso v skladu z novo družbeno stvarnostjo v Uniji, in močno podpira postopek posvetovanja, ki ga je uvedla Komisija;

40.   poudarja, da je treba spodbujati raznolikost v šolah ter nameniti posebno pozornost in podporo najbolj ranljivim migrantskim skupinam, vključno z migrantskimi dekleti;

41.   meni, da je treba Direktivo 77/486/EGS spremeniti, tako da bo zajemala izobraževanje otrok, ki so državljani držav, ki niso države članice, ali otrok, katerih starši niso državljani držav članic;

42.   poudarja pomen obstoječe zakonodaje EU, ki študentom iz tretjih držav zagotavlja pravice do izobraževanja, npr. Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(7) in Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas(8); poziva Komisijo, naj še naprej spremlja vse ukrepe v državah članicah, s katerimi želijo zmanjšati ali odpraviti pridobljene pravice;

43.   poziva, da je treba šolam, v katerih je veliko otrok priseljencev, zagotoviti potrebno osebje in opremo, da bodo kos izzivu mešanih razredov in bodo lahko zagotavljale kakovostno poučevanje; poziva Komisijo in Svet, naj v okviru odprte metode usklajevanja sprožita dialog med državami članicami, na podlagi katerega bodo izmenjale dobro prakso in oblikovale skupni program za spoprijemanje s pomanjkljivostmi izobraževanja za priseljence;

44.   poziva Komisijo, naj redno poroča o doseženem napredku pri vključevanju otrok migrantov v šolske sisteme držav članic;

45.   meni, da je treba velikim mestom in velemestom prepustiti svobodo, ki jo morajo izrabiti, da uskladijo politiko za spodbujanje vključevanja otrok migrantov s stanovanjsko politiko in strategijami glede (otroškega) varstva, trga delovne sile, zdravstva in socialnega varstva, torej z vsemi področji, ki dokazano vplivajo na šolski uspeh otrok migrantov in njihovo uspešno vključevanje v družbo;

46.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 199, 6.8.1977, str. 32.
(2) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(3) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 121.
(4) UL C 219 E, 28.8.2008, str. 300.
(5) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 46.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0422.
(7) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(8) UL L 16, 23.1.2004, str. 44.


Pravica državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic
PDF 323kWORD 99k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o uporabi Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (2008/2184(INI))
P6_TA(2009)0203A6-0186/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 18 Pogodbe ES in člena 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ("Listina o temeljnih pravicah"),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o izvajanju Direktive 2004/38/ES(2), v kateri je Komisijo pozval, naj nemudoma predstavi podrobno oceno izvajanja in pravilnosti prenosa direktive v državah članicah ter potrebne predloge, pristojnemu parlamentarnemu odboru pa je naročil, naj pripravi oceno težav pri prenosu direktive, izpostavi najboljšo prakso in ukrepe, ki bi lahko povzročili različne oblike diskriminacije med državljani Unije, ter se posveti vprašanju prostega gibanja,

   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. decembra 2003 o sprejetju ukrepov v zvezi z repatriacijo posmrtnih ostankov(3),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 13. junija 2008(4), vprašalnika, poslanega nacionalnim parlamentom držav članic, in prejetih odgovorov,

–   ob upoštevanju poročila o obisku zaprtih centrov za prosilce za azil in priseljence v Belgiji, ki ga je pripravila delegacija Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o izvajanju Direktive 2003/9/ES o pogojih za sprejem prosilcev za azil in beguncev v Evropski uniji: obiski Odbora LIBE v obdobju 2005–2008(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2008 o popisu Romov v Italiji na podlagi etnične pripadnosti(7), mnenja pravne službe Evropskega parlamenta o združljivosti oteževalnih okoliščin za državljane Unije, ki se v drugi državi članici zadržujejo nezakonito, in poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o obisku delegacije v Italiji,

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. februarja 2008 z naslovom "Peto poročilo o državljanstvu Unije (1. maj 2004 – 30. junij 2007)" (KOM(2008)0085),

–   ob upoštevanju 25. letnega poročila Komisije z dne 18. novembra 2008 o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2007) (KOM(2008)0777),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o težavah in perspektivah v zvezi z državljanstvom Unije(8),

–   ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom "Homofobija in diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti v državah članicah EU",

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 10. decembra 2008 o uporabi Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (KOM(2008)0840) (poročilo Komisije),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 27. novembra 2008 o prostem gibanju oseb: zlorabe in izkoriščanje pravice do prostega gibanja oseb,

–   ob upoštevanju sodb Evropskega sodišča v zvezi z državljanstvom Unije in prostim pretokom oseb, kot so zadeve C-127/08 (zadeva Metock), C-33/07 (zadeva Jipa) in C-524/06 (zadeva Huber),

–   ob upoštevanju osnutka vmesnega poročila z naslovom Primerjalne študije o uporabi Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki ga je zahteval Odbor za pravne zadeve in pripravilo evropsko združenje ECAS (European Citizen Action Service),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0186/2009),

A.   ker zgoraj omenjeno peto poročilo o državljanstvu Unije navaja, da je od 1. januarja 2006 približno 8,2 milijona državljanov Unije uveljavljalo pravico do prebivanja v drugi državi članici in ker milijoni državljanov Unije vsako leto potujejo po Uniji,

B.   ker je prosto gibanje bistveni del koncepta človekovih pravic in državljanstva Unije in predstavlja eno izmed temeljnih pravic in svoboščin, ki jo pogodbe priznavajo državljanom Unije,

C.   ker Direktiva 2004/38/ES uresničuje načela iz pogodb, saj državljanom Unije in njihovim družinskim članom ne glede na to, od kod prihajajo, omogoča prosto gibanje povsod po Uniji,

D.   ker so bile države članice dolžne Direktivo 2004/38/ES prenesti do 30. aprila 2006, Komisija pa naj bi svoje poročilo o uporabi direktive pripravila do 30. aprila 2008,

E.   ker po skoraj petih letih od sprejetja Direktive 2004/38/ES – sicer z nekaj zamude glede na roke iz direktive – končno prihajajo podatki o njenem prenosu in praktični uporabi,

F.   ker je Parlament že nekajkrat izrazil zaskrbljenost nad tem, kako določene države članice izvajajo pravico do prostega gibanja,

G.   ker je bil nedavno vzpostavljen konstruktivni dialog med Komisijo, Parlamentom in določenimi državami članicami,

H.   ker je na podlagi tega dialoga prišlo do nekaterih sprememb nacionalne zakonodaje zaradi njene uskladitve z zakonodajo Skupnosti,

I.   ker glede na poročilo Komisije prenos Direktive 2004/38/ES pušča grenak priokus, saj niti ena država članica ni učinkovito in pravilno prenesla celotne direktive in niti en člen direktive ni bil učinkovito in pravilno prenesen v vseh državah članicah,

J.   ker je iz poročila Komisije razvidno, da med številnimi drugimi ostajata dve glavni kršitvi temeljnih pravic državljanov Unije, zlasti kršitev pravice do vstopa in prebivanja družinskih članov iz tretjih držav in zahteva, da državljani Unije vlogi za izdajo dovoljenja za prebivanje priložijo dokazila, kot so delovna dovoljenja in dokazila o ustrezni nastanitvi, ki jih Direktiva 2004/38/ES ne predvideva,

K.   ker je Komisija do sedaj prejela več kot 1800 pritožb posameznikov, 40 parlamentarnih vprašanj in 33 peticij in je na tej osnovi obravnavala 115 pritožb in uvedla 5 postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi nepravilne uporabe Direktive 2004/38/ES,

L.   ker Komisija v poročilu zastopa stališče, da Direktive 2004/38/ES na tej stopnji ni treba spremeniti, pač pa je treba narediti vse potrebno za njeno pravilno izvajanje, za kar naj bi ustanovila posebno skupino strokovnjakov, pripravila vprašalnik in z njim zbrala informacije, podatke in primere najboljše prakse ter leta 2009 izdala smernice za reševanje problematičnih vprašanj in tako zagotovila polno in pravilno uporabo,

M.   ker so nekateri nacionalni parlamenti že odgovorili na vprašalnik Odbora za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve(9) in sta v nekaterih državah nanj odgovorila oba domova(10),

N.   ker so predstavniki nacionalnih parlamentov svoja stališča še dodatno lahko predstavili na skupnem srečanju parlamentarnih odborov o napredku na področju svobode, varnosti in pravice, ki je potekal 19. in 20. januarja 2009,

O.   ker je pravna služba Parlamenta, s katero se je na to temo posvetoval Odbor za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve, ugotovila, da ustrezne določbe zakonodaje Skupnosti izključujejo nacionalno zakonodajo, po kateri se nezakonito zadrževanje državljana ene države članice na ozemlju druge države članice šteje kot splošna oteževalna okoliščina pri kaznivem dejanju te osebe,

P.   ker so bila s sodbami Sodišča v zvezi z vprašanjem prostega gibanja, zlasti v zadevah Metock, Jipa in Huber, potrjena naslednja načela:

   državljan tretje države, ki je zakonec državljana Unije in spremlja ali se pridruži temu državljanu, lahko koristi ugodnosti v skladu z določbami iz direktive, ne glede na to, kje in kdaj je bila sklenjena njuna zakonska zveza in ne da bi bilo potrebno predhodno zakonito bivanje(11),
   čeprav člen 18 Pogodbe ES in člen 27 Direktive 2004/38/ES ne izključujeta nacionalne zakonodaje, ki dopušča omejevanje pravice državljana ene države članice do potovanja v drugo državo članico, zlasti na podlagi dejstva, da je bil iz te države članice zaradi "nezakonitega prebivanja" pred tem vrnjen v domovino, če njegovo osebno obnašanje predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo enemu od temeljnih interesov družbe in je omejevalni ukrep ustrezen za izpolnitev želenega cilja ter za njegovo dosego ni pretirano omejevalen, in da nacionalno sodišče v postopku, sproženem pred njim, ugotovi, da je temu tako(12),
   člen 12(1) Pogodbe ES je treba razlagati, kot da onemogoča, da bi posamezna država članica zaradi preprečevanja kriminala vzpostavila sistem obdelave osebnih podatkov, ki so lastni državljanom Unije, ki niso državljani te države članice(13),

Q.   ker je v zgoraj omenjenem poročilu o obisku zaprtih centrov za prosilce za azil in priseljence v Belgiji navedeno, da "pridržanje državljanov Skupnosti v centrih za pridržanje za nezakonito prebivajoče državljane tretjih držav je osupljivo in nesorazmerno, predvsem, kadar se izvrši le zaradi preprostih upravnih prekrškov. Statistika belgijskih organov glede tega je zaskrbljujoča.",

R.   ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve v zgoraj navedenih sklepih z dne 27. novembra 2008 Komisijo zaprosil, naj v začetku leta 2009 pripravi obrazložitveno izjavo s smernicami o uporabi Direktive 2004/38/ES in preuči morebitne druge ustrezne in potrebne ukrepe,

S.   ker so bila na osnovi zbranih informacij, zlasti na osnovi odgovorov nacionalnih parlamentov na vprašalnik Parlamenta, ki žal ni izčrpen in ne zajema vseh držav članic, in kot dopolnilo poročilu Komisije, izpostavljena naslednja osrednja problematična vprašanja:

   države članice strogo razlagajo pojme "družinski član" (člen 2), "drugi družinski člani" in "partner" (člen 3), zlasti za istospolne partnerje in njihovo pravico do prostega gibanja v skladu z Direktivo 2004/38/ES(14),
   za vstop in prebivanje družinskih članov iz tretjih držav so upravne obremenitve neupravičeno velike(15),
   razlaga držav članic pojma "dovolj sredstev" iz člena 7(1)(b) Direktive 2004/38/ES je pogosto nejasna, saj večina držav članic zahteva dokazila o zadostnih sredstvih; prav tako je v mnogih državah negotov pojem "nesorazmernega bremena sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici" ter če in v katerih primerih se sprejme ukrep izgona državljana Unije, ki je postal nesorazmerno breme (člen 14, uvodna izjava 10)(16),
   države članice izraz "resni/nujni razlogi v zvezi z javnim redom ali javno varnostjo" razlagajo zelo različno, poleg tega pa se tudi od ene države članice do druge razlikuje in je nejasno, v katerih primerih in s kakšnimi razlogi lahko upravičujejo izgon (člena 27 in 28), kar lahko vodi v zlorabe (kot tarča izbrani državljani določene države članice) oziroma se zelo nejasno sklada z Direktivo 2004/38/ES (primer mehanizmov samodejnega izgona)(17),
   organi države članice gostiteljice od državljanov Unije pogosto zahtevajo, da jim predložijo neutemeljena dokazila, ki v Direktivi 2004/38/ES niso predvidena(18),
   zakoni in praksa v zvezi z zlorabo pravic in navidezno sklenitvijo zakonske zveze,

T.   ker v nekaterih državah članicah obstajajo velike razlike pri osebnih dokumentih med državljani te države in državljani Unije iz druge države članice, ki imajo težave pri dokazovanju, da so državljani Unije s stalnim prebivališčem, kar v praksi resno ovira uveljavljanje njihovih pravic in njihovo vključevanje v družbeno in poslovno življenje,

U.   ker bi bilo treba slab prenos Direktive 2004/38/ES za izvajanje člena 18 Pogodbe ES v državah članicah obsoditi in ker je to stanje krivo ne le tega, da se slabi učinkovitost in nujnost direktive, pač pa tudi, da se ne uveljavlja ena ključnih pravic, na kateri temelji Unija in jo državljanom podeljujejo Pogodbe,

V.   ker so po sporočilu Komisije z dne 18. novembra 2008 o vplivu prostega gibanja delavcev v okviru širitve EU (KOM(2008)0765) v prvi fazi (1. januar 2007 – 31. december 2008) prehodnih ureditev mobilni delavci iz držav, ki so se EU pridružile leta 2004 in 2007, imeli pozitiven vpliv na gospodarstvo držav članic,

W.   ker štiri države članice iz EU-15 še niso odprle svojih trgov dela za delavce iz držav članic EU-8,

X.   ker je enajst držav članic Komisijo obvestilo o svoji odločitvi, da bodo od 1. januarja 2009 na svojih trgih dela še naprej uporabljale omejitve za državljane Romunije in Bolgarije,

Uporaba Direktive 2004/38/ES

1.   poziva države članice, naj spoštujejo duh in črko člena 18 Pogodbe ES in člena 45 Listine o temeljnih pravicah, ki državljanom Unije podeljujeta temeljno pravico do prostega gibanja, kot prednostno nalogo začnejo v celoti izvajati Direktivo 2004/38/ES in zlasti na temelju poročila Komisije in sodne prakse Sodišča brez odlašanja revidirajo in spremenijo zakonodajo in upravno prakso, ki je v nasprotju s predpisi ES; ugotavlja, da je več določb v zakonodaji večine držav članic v nasprotju s črko in duhom direktive, saj ogrožajo pravice do prostega gibanja in državljanstva Unije, in da nacionalni upravni postopki državljane velikokrat znatno ovirajo pri uveljavljanju njihovih pravic;

2.   poziva države članice, naj v celoti izvajajo pravice iz členov 2 in 3 Direktive 2004/38/ES ne le za različnospolne zakonce, pač pa tudi za registrirane partnerje, člane gospodinjstva in partnerje, vključno z istospolnimi pari, ki jih priznava ena od držav članic, ne glede na njihovo državljanstvo in brez vpliva na njihovo nepriznavanje v civilnem pravu druge države članice, na osnovi načel vzajemnega priznavanja, enakosti, nediskriminacije, dostojanstva, zasebnosti in družinskega življenja; poziva države članice, naj upoštevajo, da direktiva nalaga obveznost priznavanja svobode gibanja za vse državljane Unije (tudi istospolne partnerje), ne nalaga pa priznavanja istospolnih zakonskih zvez; ob tem poziva Komisijo, naj izda stroge smernice, ki bodo črpale iz analize in ugotovitev poročila Agencije za temeljne pravice, ter naj spremlja ta vprašanja;

3.   poziva Komisijo, naj pripravi ustrezne predloge v okviru stockholmskega programa, da se zagotovi prosto gibanje brez diskriminacije zaradi razlogov, naštetih v členu 13 Pogodbe ES, pri tem pa se opira na analizo in zaključke iz poročila Agencije za temeljne pravice;

4.   poziva države članice, naj pri izvajanju pravice do prostega gibanja in bivanja državljanom Unije in njihovim družinskim članom, vključno z družinskimi člani iz tretjih držav, ne nalagajo neupravičenih upravnih obremenitev, če niso izrecno predpisane z Direktivo 2004/38/ES, saj so te obremenitve v nasprotju s pravom Skupnosti in neupravičena ovira pri uveljavljanju svoboščine, ki jo neposredno dodeljuje Pogodba ES, kar ni odvisno od tega, ali so zaključile upravne postopke; opozarja države članice, da so dolžne sprožiti upravne postopke, ki so vezani na uveljavljanje pravice do prostega gibanja, in jih poziva, naj spremljajo vse upravne in sodne odločitve na podlagi člena 3(2) direktive in poročajo o njih; opozarja države članice na njihovo obveznost, da olajšajo vstop družinskim članom državljanov Unije iz tretjih držav, da se jim omogoči normalno družinsko življenje v državi članici gostiteljici;

5.   poziva države članice, v katerih obstajajo taki dokumenti, naj sprejmejo enako obliko za osebne dokumente za njihove državljane in državljane Unije iz drugih držav članic, ne glede na razlike, ki morajo biti zabeležene v dokumentih(19);

6.   poziva Komisijo, naj skrbno oceni, ali zakoni in praksa držav članic ne posegajo v pravice, ki jih državljanom Unije podeljujeta Pogodba ES in ta direktiva, ali državljanom Unije in njihovim družinam ne nalagajo nesorazmerne obremenitve, s čimer bi posredno omejili njihovo pravico do prostega gibanja, zlasti glede pojmovanja "zadostnih sredstev", "nesorazmernega bremena sistema socialne pomoči v državi gostiteljici", "(resnih/nujnih) razlogov v zvezi z javnim redom ali javno varnostjo"; oceni naj še, ali obstajajo in delujejo materialna in postopkovna jamstva, zaščita in sodno varstvo proti izgonu; opozarja, da je treba strogo razlagati vsakršno omejitev temeljne pravice prostega gibanja;

7.   ugotavlja, da so državljani nekaterih držav članic in nekatere etnične skupnosti v posameznih državah članicah izpostavljeni napadom, in poudarja, da morajo te države članice izvajati Direktivo 2004/38/ES brez diskriminacije med državljani Unije in njihovimi družinskimi člani na podlagi katerega koli razloga iz člena 21 Listine o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, Svet in vse države članice, naj zagotovijo zlasti, da ne v praksi ne v zakonodaji ne bo prihajalo do primerov diskriminacije zaradi državljanstva, rase ali etničnega porekla, in to spremljajo;

8.   ugotavlja, da morajo biti ukrepi, sprejeti zaradi javnega reda ali javne varnosti, v skladu z načelom sorazmernosti in temeljiti izključno na osebnem obnašanju zadevnega posameznika; takšno osebno obnašanje mora predstavljati resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe; v zvezi s tem poziva države članice, naj sistematično preverjajo nacionalne razpise ukrepov z namenom zavrnitve vstopa, izdane za državljane Unije in njihove družinske člane(20); opozarja, da se na izjeme na podlagi javnega reda ne sme sklicevati iz gospodarskih razlogov ali splošnih preventivnih razlogov;

9.   ugotavlja, da vse države članice še niso začele izvajati člena 35 Direktive 2004/38/ES, po katerem je možno sprejeti potrebne ukrepe za zavrnitev, prenehanje ali preklic pravic do prostega gibanja v primeru zlorabe pravic ali prevare (npr. navidezna sklenitev zakonske zveze), pod pogojem, da so ti ukrepi sorazmerni in nediskriminatorni in da se spoštujejo postopkovna jamstva; opozarja na možnosti, ki jih nudi ta člen;

10.   poziva Komisijo, naj spremlja, kako se v praksi spoštuje člen 24 Direktive 2004/38/ES o enakem obravnavanju in prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva, v povezavi z uvodnima izjavama 20 in 31 navedene direktive ter členom 21 Listine o temeljnih pravicah, ki državljanom Unije in njihovim družinskim članom ob selitvi v drugo državo članico podeljujejo pravico do enakega obravnavanja, kot ga uživajo državljani tiste države članice v vseh zadevah, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe ES, in države članice poziva k čimprejšnjemu sprejetju ustreznih ukrepov za takojšno odpravo pomanjkljivosti in kršitev prava Skupnosti;

11.   poziva k razveljavitvi ali reviziji prehodnih ureditev, po katerih še vedno veljajo omejitve za prosto gibanje delavcev, državljanov držav članic, ki so se EU pridružile 1. maja 2004 in 1. januarja 2007, kar predstavlja znatno škodljivo diskriminacijo med državljani Unije; poziva, naj se preferenčna klavzula izvaja za vse državljane Unije in dokonča vzpostavitev notranjega trga;

12.   poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju Direktive 2004/38/ES upoštevajo morebitne diskriminacijske učinke uredb o socialni varnosti in dostopu do storitev splošnega interesa, ki bi lahko predstavljali ovire za prosto gibanje;

13.   poziva Svet, naj opredeli strategijo, ki bo državljanom Unije in delavcem zagotavljala prosto gibanje in dostop na trg dela v državi članici gostiteljici, javnost pa naj obvešča o pozitivnih dosežkih in učinkih prostega gibanja državljanov in delavcev za države članice gostiteljice; poziva Komisijo, naj pripravi študijo, v kateri se bo opredelil sedanji in prihodnji primanjkljaj delovne sile na trgu EU ter morebitni prispevek delavcev iz vseh držav članic s polnim dostopom do trga dela EU k trajnostni gospodarski rasti;

14.   poziva Komisijo in države članice, naj ponovno pregledajo omejitve, pridržke in časovne roke iz Direktive 2004/38/ES pri uveljavljanju pravice do prostega gibanja v skladu z določili člena 39 te direktive ter analizirajo učinek odprave sedanje diskriminacije med državljani Unije glede na njihovo polno uživanje pravice do prostega gibanja in pravic, ki po Pogodbi izvirajo iz državljanstva Unije;

Metodologija za zagotavljanje izvajanja

15.   ugotavlja, da nezadovoljiv prenos Direktive 2004/38/ES kaže na dejstvo, da Komisija ni mogla zagotoviti, da bi države članice direktivo izvajale skladno in pravočasno, in obravnavati velikega števila pritožb državljanov v zvezi z uporabo direktive;

16.   podpira predlagani pristop Komisije, ki temelji na stalnem in celovitem spremljanju izvajanja Direktive 2004/38/ES, pomoči državam članicam pri zagotavljanju polne in pravilne uporabe direktive v obliki smernic, ki bodo pripravljene v prvi polovici 2009, in na sprožitvi postopka proti državam članicam, kjer so zakoni in/ali praksa v nasprotju z direktivo; poziva Komisijo, naj oblikuje dosledno, učinkovito in pregledno politiko izvrševanja, ki bo zagotovila uveljavljanje pravic do prostega gibanja, in jo predloži Parlamentu; meni, da je pomanjkanje človeških in finančnih virov v Komisiji, namenjenih prenosu in uporabi direktive, zelo velika ovira za Komisijo, da bi lahko verodostojno spremljala uporabo direktive v vseh državah članicah, in zato tudi za poenoteno zakonodajo na področju, ki je tako pomembno za državljane Unije;

17.   poziva države članice, naj sprožijo postopke za izvedbo smernic do konca leta 2009 in prilagodijo svojo zakonodajo in prakso ter naj smernice posredujejo vsem pristojnim organom in spremljajo njihovo uporabo;

18.   poziva Komisijo, naj v svojih smernicah oblikuje skupna merila glede minimalnega zneska, ki šteje kot "dovolj sredstev", in pojasni, na kakšni podlagi bi države članice morale upoštevati "osebne razmere zadevne osebe" iz člena 8(4) Direktive 2004/38/ES;

19.   poziva Komisijo, naj v svojih smernicah oblikuje enoten mehanizem razlaganja normativnih kategorij "javnega reda", "javne varnosti" in "javnega zdravja" ter pojasni, zakaj je upoštevanje vprašanj, kot so obdobje prebivanja, starost, zdravstveno stanje, družinske in ekonomske razmere, socialna in kulturna vključenost ter vezi z izvorno državo, pomembno za odločbo o izgonu iz člena 28(1) Direktive 2004/38/ES;

20.   prepoznava omejitve za repatriacijo posmrtnih ostankov državljanov Unije in poziva Komisijo, naj pripravi kodeks ravnanja, ki bi ga države članice lahko upoštevale, da bi se zagotovilo, da je dodatek svobodi gibanja državljanov;

21.   poziva Komisijo, naj poveča sredstva in uvede posebno proračunsko vrstico za podporo nacionalnih in lokalnih projektov, ki so namenjeni vključevanju državljanov Unije in njihovih družinskih članov, kot so opredeljeni v členih 2 in 3 Direktive 2004/38/ES, ki prebivajo v drugi državi članici;

22.   poziva Komisijo, naj postavi rok za izvedbo smernic, po katerem bi bili sproženi postopki, ter zahteva, da se ga polno vključi in redno obvešča o stanju procesa;

23.   poziva Komisijo, naj z ozirom na prosto gibanje oseb vzpostavi sistem vzajemnega ocenjevanja, ki bi ga izvajale skupine, sestavljene iz strokovnjakov, ki bi jih imenovale države članice in Parlament, ki bi mu pomagala Komisija in generalni sekretariat Sveta, temeljil pa bi na obiskih na kraju samem in bi ne posegal v pooblastila, ki so Komisiji podeljena s pogodbami;

24.   poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva redna poročila s statističnimi podatki v zvezi s prostim gibanjem, na primer o številu primerov, ko so bile zavrnjene pravice vstopa in prebivanja, ter opravljenih izgonov in razlogih zanje;

25.   poziva države članice, naj pomagajo svojim državljanom, ki prebivajo v drugih državah članicah, tako da na svojih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ponujajo vse potrebne informacije o prostem gibanju;

26.   poziva Komisijo, naj preveri, ali v državah članicah obstajajo sistemi za obdelavo osebnih podatkov, specifičnih za državljane Unije, ki niso državljani zadevne države članice, in ali vsebujejo le tiste podatke, ki so potrebni za uporabo Direktive 2004/38/ES in njen prenos v nacionalno zakonodajo; poziva jo, naj preveri tudi, ali obstajajo podobni sistemi, katerih namen je boj proti kriminalu, in poziva tiste države članice, ki imajo takšne sisteme, naj jih pregledajo v skladu z zadevo Huber;

27.   poziva tiste države članice, ki imajo zakone, ki niso v skladu z zadevo Metock, naj jih nujno pregledajo, ter poziva Komisijo, naj sproži postopke proti njim, če se ne skladajo;

28.   pozdravlja namero Komisije, da bi med državljani Unije krepili zavest o pravicah, ki jim jih podeljuje Direktiva 2004/38/ES, in bi izdali poenostavljen vodnik za državljane Unije, pri čemer bi kar najbolje uporabili svetovni splet; države članice opozarja na dolžnosti, ki jim jih nalaga člen 34 direktive, da državljane obveščajo o njihovih pravicah v zvezi s prostim gibanjem; v tem smislu države članice poziva k ustanovitvi informacijskih uradov za pomoč v zvezi z uveljavljanjem pravice do prostega gibanja;

o
o   o

29.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(2) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 428.
(3) UL C 89 E, 14.4.2004, str. 162.
(4) PE407.933v01-00.
(5) PE404.465v02-00.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0047.
(7) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0361.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0204.
(9) Avstrija, Belgija, Ciper, Češka republika, Grčija, Španija, Italija, Litva, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška.
(10) Belgija, Češka republika, Romunija.
(11) Zadeva Metock.
(12) Zadeva Jipa.
(13) Zadeva Huber.
(14) Ciper, Italija, Poljska in Slovaška zakonske zveze istospolnih partnerjev ne priznavajo kot razloga za podelitev pravice do prostega gibanja, Poljska in Slovaška tudi ne priznavata registriranih partnerskih skupnosti, ne glede na to, če so potrjene v drugih državah članicah. Informacije v zvezi s tem, ki so jih posredovale Komisija, Agencija Evropske unije za temeljne pravice in nevladne organizacije še dodatno kažejo na pravno negotovost te tematike.
(15) Institucije EU so prejele že več pisnih pritožb in peticij, v katerih njihovi avtorji opozarjajo na nepripravljenost nekaterih držav članic, da bi v celoti priznale pravice družinskim članom iz tretjih držav. Kot primer naj navedemo, da zakonski predpisi Združenega kraljestva, Litve in Poljske družinskim članom, ki niso državljani EU, prepovedujejo vstop brez vizuma. Izjemno problematične so pravne in upravne ovire, ki vplivajo na družinske člane državljanov tretjih držav. Zakonodaja Združenega kraljestva družinskim članom, ki niso državljani EU, vendar so pridobili dovoljenje za prebivanje v drugi državi, onemogoča vstop v državo brez vizuma, upravni postopki Združenega kraljestva pa zaradi dolgih zamud in obširne dokumentacije, ki je potrebna pri obravnavi vlog za pridobitev dovoljenja za prebivanje za družinske člane iz tretjih držav, prav tako izjemno ovirajo uveljavljanje pravice do svobodnega gibanja. Državljani tretjih držav se v Estoniji soočijo s težavami, ko v državo poskušajo vstopiti z dovoljenjem za prebivanje, izdanim v drugi državi članici, poleg tega pa morajo družinski člani iz tretjih držav pri vlogi za izdajo vizuma plačati takso. V Italiji mora državljan tretje države, ki zaprosi za združitev družine, dokazati zakonitost izvora njegovih ali njenih finančnih sredstev, ki ne smejo biti nižji od letnega socialnega dodatka.
(16) Na primer v zvezi z italijansko zakonodajo, ki od državljanov EU zahteva dokazila o zadostnih sredstvih.
(17) Člen 235 italijanskega kazenskega zakonika na primer določa, da se izženejo neitalijanski državljani, obsojeni na dve- ali večletno zaporno kazen.
(18) Ponekod (Grčija) lahko pristojni organi v skladu z nacionalnimi predpisi od državljana EU ob prijavi zahtevajo kazensko evidenco, medtem ko v drugih državah članicah (na primer v Španiji in Belgiji) državljani drugih držav članic prejmejo posebno osebno izkaznico in dovoljenje za prebivanje. Nekatere države članice (Španija) državljanom EU poleg potrdila o prijavi izdajo tudi identifikacijsko številko za tujce, ki jo potrebujejo za delo ali vključitev v sistem socialne varnosti. V Italiji morajo državljani EU dokazati "zakonitost" dohodkov.
(19) Upravni postopki, ki niso v skladu s pravom Skupnosti, imajo izjemno negativen vpliv na državljanske pravice. Tak primer je množenje različnih osebnih izkaznic in dovoljenj za prebivanje v državah članicah, zaradi česar je uveljavljanje pravice do prostega gibanja za državljane postalo zmedeno in utrujajoče. V Španiji da morajo državljani EU poleg potrdila o prijavi pridobiti tudi identifikacijsko številko za tujce, ki jo potrebujejo za delo ali registracijo v španski sistem socialne varnosti; v Franciji je poleg potrdila o prijavi, ki se izdaja državljanom Unije, še vedno treba pridobiti dvoumen prostovoljni naslov za prebivanje; v državah članicah, kot so Češka, Švedska in Belgija, pristojni organi zahtevajo dodatne dokumente za izdajo dovoljenja za prebivanje ali pa določajo pogoje, ki niso navedeni v direktivi.
(20) V estonski in madžarski zakonodaji pri ukrepu izgona ni jasno navedena izključitev iz gospodarskih razlogov. V madžarski in romunski zakonodaji sploh ni navedena izključitev na podlagi predhodnih kazenskih obsodb in splošnih preventivnih razlogov.


Težave in perspektive v zvezi z državljanstvom Unije
PDF 239kWORD 100k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o težavah in perspektivah v zvezi z državljanstvom Unije (2008/2234(INI))
P6_TA(2009)0204A6-0182/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti naslova V "Državljanske pravice",

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. februarja 2008 z naslovom "Peto poročilo o državljanstvu Unije" (1. maj 2004 – 30. junij 2007) (KOM(2008)0085),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(1) (direktiva o prostem gibanju),

–   ob upoštevanju mnenja na lastno iniciativo Odbora regij z dne 9. oktobra 2008 z naslovom "Državljanske pravice: krepitev temeljnih pravic in pravic iz evropskega državljanstva" (2),

–   ob upoštevanju členov 45 in 112(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za pravne zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0182/2009),

A.   ker bosta skupni trg in gospodarsko povezovanje kmalu dosežena, čeprav je pravna osnova za državljanstvo Unije še vedno v razvoju,

B.   ker člen 17 Pogodbe ES, ki je bil uveden z Maastrichtsko pogodbo, določa, da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic; to načelo je nadalje razvila Amsterdamska pogodba, v kateri je opredeljeno, da državljanstvo Unije dopolnjuje in ne nadomešča nacionalnega državljanstva,

C.   ker je državljanstvo Unije torej dodatek k državljanstvom držav članic in kot tako njegovo zagotavljanje ureja vsaka država članica na podlagi svojih zakonov, ki se razlikujejo med državami članicami,

D.   ker lahko identiteta državljana Unije temelji le na nacionalni identiteti in bi torej Komisija morala posvetiti pozornost dejstvu, da osebe, ki živijo v revščini, in osebe z nizko izobrazbo, med katerimi so Romi, nimajo dostopa do informacij, ki bi lahko spodbudile njihovo evropsko zavest; ker njihova vse večja izključenost iz evropskih družb zmanjšuje vrednost tako njihovega državljanstva kot tudi državljanstva Unije,

E.   ker je Evropski svet na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 brez poseganja v pristojnost držav članic, da določijo način pridobitve in izgube državljanstva, sprejel "cilj, da bi bilo treba državljanom tretjih držav, ki v EU dlje časa zakonito prebivajo, ponuditi možnost za pridobitev državljanstva države članice, v kateri prebivajo",

F.   ker so vsi državljani Unije upravičeni, da volijo in so voljeni na lokalnih in evropskih volitvah v državi članici svojega stalnega prebivališča pod istimi pogoji kot državljani te države članice,

G.   ker je zagotavljanje aktivne in pasivne volilne pravice državljanov Unije na lokalnih volitvah države prebivanja nujno, da se ustvari občutek prave pripadnosti tej državi članici,

H.   ker je v nekaterih državah članicah trenutno ogrožena pravica, ki jo državljanom Unije podeljuje člen 19 Pogodbe ES, in sicer pasivna in aktivna volilna pravica na lokalnih in evropskih volitvah, saj državljani Unije, ki so državljani druge države članice, nimajo pravice postati člani političnih strank v državi članici, v kateri naj bi izvrševali to pravico,

I.   ker je dostop do Odbora za peticije Parlamenta in Evropskega varuha človekovih pravic pomembno izvensodno sredstvo poprave krivic, ki je na voljo državljanom Unije,

J.   ker se je s širitvijo Evropske unije znatno povečalo število državljanov Unije, ki prebivajo zunaj svoje matične države članice,

K.   ker člen 20 Pogodbe ES, čeprav je žal omejen na primere, ko je državljan države članice na ozemlju tretje države, kjer njegova država članica nima predstavništva, daje vsem državljanom Unije pravico do diplomatske ali konzularne zaščite vsake države članice, ki ima predstavništvo v tretji državi; ker te pravice ni mogoče ustrezno izvrševati, če ni jasnih in zavezujočih praktičnih pravil in protokolov, ki jih morajo spoštovati konzularni organi,

L.   ker je bil kljub temu, da ravno člen 20 Pogodbe ES nalaga državam članicam obveznost, da "med seboj določijo potrebna pravila in začnejo mednarodna pogajanja, nujna za zagotovitev te zaščite", do sedaj sprejet le en zavezujoč akt, in sicer Sklep 95/553/ES(3), ki je pričel veljati leta 2002 in obsega le eno stran, ki nikakor ne vzpostavlja popolnega sistema za pomoč in olajšanje trpljenja za državljane Unije v tujini v kriznih primerih,

M.   ker bi zlasti v primeru krize in osebnega trpljenja učinkovita konzularna in diplomatska zaščita zunaj ozemlja Evropske unije s strani vseh držav članic brez razlikovanja za vse državljane Unije znatno prispevala k temu, da bi ti državljani cenili prednosti pripadnosti Evropski uniji,

1.   pozdravlja, da Lizbonska pogodba omogoča enemu milijonu državljanov Unije iz različnih držav članic, da skupaj pozovejo Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge, ter je prepričan, da bo takšna zakonska pravica bistveno izboljšala zavedanje Evropejcev o državljanstvu Unije; opozarja, da je treba preglednost in demokratično sodelovanje doseči z različnimi oblikami partnerstva med EU in državami članicami, regionalnimi in lokalnimi ustanovami, socialnimi partnerji in civilno družbo; poziva Komisijo, naj pripravi pregledne in lahko razumljive postopke za izvajanje državljanske pobude, da bodo lahko državljani Unije učinkovito podajali zakonodajne pobude takoj, ko bo Lizbonska pogodba stopila v veljavo; poudarja, da bi Komisija morala vključiti to pravico do pobude v svoje politike, ne glede na končni status pogodbe, vendar upa, da to ne bo potrebno;

2.   ugotavlja, da pravice državljanov Unije, da se svobodno gibajo in prebivajo na ozemlju držav članic, ni mogoče obravnavati ločeno od drugih pravic in temeljnih načel Evropske unije, kot je prosto gibanje delavcev in svoboda opravljanja storitev; zato poziva države članice, naj umaknejo obstoječe ovire, postavljene v skladu s pristopnimi pogodbami, da se tako vsakemu državljanu omogoči, da izvršuje vse svoje pravice;

3.   z vidika temeljnih načel Pogodbe ES o prostem pretoku, nediskriminaciji in pravicah državljanov priporoča, naj Komisija še naprej uporablja vsa razpoložljiva sredstva, da čim prej doseže umik preostalih prehodnih ureditev, ki so bile uvedene za nove države članice;

4.   je zaskrbljen nad slabim izvajanjem obstoječih direktiv, zlasti direktive o prostem gibanju, kar povzroča številne težave pri svobodnem gibanju in drugih pravicah državljanov Unije, ter poziva vse strani, naj pravilno in v celoti prenesejo in izvajajo pravni red Skupnosti;

5.   poziva Komisijo, naj sestavi seznam ovir, s katerimi se srečujejo državljani Unije, ki želijo popolnoma in neovirano izvrševati svobodo gibanja oseb in druge uveljavljene ugodnosti državljanov Unije, ter naj rezultate vključi v preglednico dosežkov, da zagotovi temeljito in učinkovito odpravljanje teh ovir;

6.   glede na ugotovitve raziskave Flash Eurobarometer št. 213 iz leta 2007, po kateri le 31 % sodelujočih meni, da so dobro obveščeni o svojih pravicah kot državljani Unije, meni, da je nujno treba sprejeti učinkovit pristop k informiranju in komuniciranju, da se tako ozavesti državljane Unije o njihovih pravicah in dolžnostih ter da se jim pomaga pri sprejetju aktivne vloge v postopku odločanja Evropske unije, s čimer bi omogočili dejansko udejanjenje participativne demokracije;

7.   z obžalovanjem ugotavlja, da peto poročilo o državljanstvu Unije ne vsebuje nobenih konkretnih predlogov o tem, kako lahko državljani uresničujejo svoje pravice, in o dolžnosti držav članic, da varujejo te pravice v praksi; poziva, naj bo šesto poročilo v zvezi s tem bolj proaktivno;

8.   izraža razočaranje, ker se Komisija ob pripravi petega poročila ni posvetovala s civilno družbo, in pričakuje, da bo to storila ob pripravi šestega poročila, k čemur se je tudi zavezala;

9.   poziva Komisijo, naj ponovno preuči program Evropa za državljane, da bi izboljšala komuniciranje s povprečnim državljanom Unije in zagotovila obsežno razširjanje informacij; ugotavlja, da je sicer pomembna strukturna podpora skupinam strokovnjakov in raziskovalnim inštitutom s sedežem v Bruslju, vendar takšne organizacije storijo le malo pri obveščanju tistih posameznikov, ki še niso seznanjeni z ustreznimi informacijami; poziva Komisijo, naj finančna sredstva preusmeri na regionalne in lokalne organizacije civilne družbe in socialnih partnerjev, ki nimajo sedeža v Bruslju, ter v prihodnosti uvede programe, podobne zelo uspešnemu programu "Mladi v akciji 2007–2013", ki bodo lokalnim in regionalnim oblastem v pomoč pri obveščanju prebivalcev o njihovih pravicah kot državljanov Unije; ker predlogi za večjezičnost ne bi smeli biti omejeni na glavne uradne jezike držav članic, poziva države članice, naj razširijo informacije o državljanstvu Unije tudi v regionalnih in manjšinskih jezikih;

10.   ob upoštevanju med drugim nizkega števila državljanov Unije, ki prebivajo v državah članicah, ki niso države njihovega izvora, in izvršujejo pasivno ali aktivno volilno pravico na evropskih ali občinskih volitvah v svojem kraju prebivanja, ter praktičnih ovir, s katerimi se potencialni volivci vse prepogosto soočajo pri izvrševanju svojih pravic, meni, da bi evropske volitve leta 2009 morali videti kot priložnost za pripravo in izvajanje vseevropskega akcijskega načrta, s katerim bi izboljšali evropsko identiteto državljanov Unije in jih ozavestili o njihovih pravicah;

11.   poziva k večjemu sodelovanju žensk v političnem življenju in v postopku odločanja z namenom evropskega povezovanja; meni, da bi morale imeti ženske v ta namen koristi od okrepljenih kampanj za osveščanje, da bi v celoti uveljavljale svoje pravice kot državljanke Unije in bile dejavnejše v političnih skupinah, v političnem življenju in v okviru dejavnosti lokalnih skupnosti državečlanice, v kateri prebivajo;

12.   poudarja, da je treba sprožiti boljše in učinkovitejše informativne kampanje, ki bi med mladimi spodbujale poznavanje državljanstva Unije, kot so denimo vzpostavitev "programa državljanstva" v šolah in univerzah, da bi se tako mlajše generacije pripravile na aktivno državljanstvo;

13.   meni, da morajo države članice vključiti evropsko razsežnost v šolske programe osnovnih in srednjih šol;

14.   poziva evropske univerze, naj sprejmejo vse finančne ukrepe, ki so v njihovi moči, da povečajo odstotek študentov, ki sodelujejo pri izmenjavah v okviru programa Erasmus;

15.   poziva Komisijo, naj predloži nadaljnje prečiščene in obrazložene direktive, ki bodo izboljšale prosto gibanje državljanov Unije in njihove pravice na drugih področjih, med drugim pri poklicni mobilnosti, prenosljivosti pokojnin in socialnih pravic ter pri vzajemnem priznavanju diplom in poklicnih kvalifikacij;

16.   opozarja, da je popolno izvrševanje pravice do gibanja in prebivanja na ozemlju Evropske unije mogoče le, če je ob drugih ukrepih vzpostavljen tudi učinkovit sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij; zato poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti državljanom Unije, ki pridobijo poklicne kvalifikacije v eni od držav članic, omogočijo dostop do enakega poklica v drugi državi članici in možnost njegovega opravljanja pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane te države členice;

17.   poziva države članice, naj pregledajo svoje zakone o državljanstvu in preučijo možnosti za olajšanje pridobivanje državljanstva in s tem uživanja vseh pravic, da bi se tako odpravila diskriminacija med državljani in nedržavljani, zlasti za državljane Unije;

18.   meni, da je zaželeno spodbujati izmenjavo izkušenj o sistemih naturalizacije, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, da bi dosegli večjo usklajenost med merili in postopki pridobivanja državljanstva Unije – brez poseganja v pristojnost posameznih držav članic, da določijo načine pridobivanja in izgube državljanstva – ter da bi se tako omejila diskriminacija, ki jo povzročajo različni pravni sistemi;

19.   meni, da so osebe brez državljanstva s stalnim prebivališčem v državah članicah v posebnem položaju znotraj Evropske unije; je zaskrbljen, ker jim nekatere države postavljajo neupravičene zahteve za pridobitev državljanstva ali zahteve, ki v ta namen niso nujne; zato poziva zadevne države članice, naj sistematično uvedejo pravične rešitve, ki bodo temeljile na priporočilih mednarodnih organizacij; meni, da bi morale imeti osebe brez državljanstva s stalnim prebivališčem v državah članicah volilno pravico na lokalnih volitvah;

20.   opozarja države članice, lokalne oblasti in priseljence, da je treba enakovredno uresničevati vse vidike skupnih osnovnih načel Sveta o politiki vključevanja priseljencev v Evropski uniji (14615/04);

21.   meni, da je vključevanje priseljencev nujen pogoj za izvrševanje njihovih pravic v državi članici, kjer prebivajo; zato poziva države članice, naj čim prej popolnoma izvršijo priporočila Komisije iz sporočila z dne 1. septembra 2005 z naslovom "Skupni program za vključevanje - Okvir za vključevanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo" (KOM(2005)0389);

22.   meni, da imajo EU in države članice skupno odgovornost, da spodbujajo vključevanje Romov kot državljanov Unije, da se jim tako v celoti omogoči prejemanje ugodnosti spodbud, ki jih dalje EU za vse pobude, katerih namen je spodbujanje njihovih pravic in vključitev njihovih skupnosti, tako na področju izobraževanja kot tudi na področjih zaposlovanja in civilnega sodelovanja;

23.   poudarja, da državljanstvo Unije vključuje dolžnosti in ne le pravic; posebej opozarja na nujnost delovanja v skladu z zakoni države, v kateri ima zadevni državljan Unije stalno prebivališče, ter na nujnost spoštovanja kultur drugih;

24.   poudarja, da jezikovne težave ali težave v zvezi s komunikacijskimi spretnostmi ne bi smele biti razlog, da se jim odrečejo socialne pravice, do katerih je posameznik upravičen kot državljan države članice, vključno s pravico do socialnih prejemkov, ki jih dodeljujejo državni ali lokalni organi;

25.   poziva Komisijo, naj preuči vlogo in ravnanje državnih služb za dobrobit otrok, da bi zagotovili spoštovanje načel enakosti in nediskriminacije med državljani Unije; poudarja, da bi moralo biti staršem dovoljeno, da se s svojimi otroki pogovarjajo v lastnem maternem jeziku, ter da nacionalnost ali jezik ne bi smela biti razlog, da bi se staršem preprečil dostop do svojih otrok;

26.   ponovno poziva države članice, naj spoštujejo pravico državljanov Unije, da potujejo znotraj EU z veljavno nacionalno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom, ter naj jim takšnega gibanja ne omejujejo iz varnostnih ali drugih razlogov, zlasti v zračnem in pomorskem prometu;

27.  27 poziva države članice in lokalne oblasti, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe, s katerimi bi pripomogle h gibanju državljanov Unije med državami članicami, zlasti glede praktičnih vprašanj, na primer izdajanja dovoljenj za prebivanje in delovnih dovoljenj ter prenosa registracij vozil, priznavanja zavarovalnih polic posameznika in vozil, ki se izdajo v drugi državi članici, prenosa zdravstvenih kartotek, jasnih pravil o povračilu zdravstvenih stroškov, ki so nekatera od številnih področij, ki pogosto ne delujejo ustrezno kljub prizadevanjem, da bi jih uskladili na ravni EU; poziva Komisijo, naj zbere vse pomembne informacije in jih da na razpolago državljanom Unije;

28.   predlaga vzpostavitev evropskega prostora pravice, da bi tako lahko z uporabo skupnih pravil na področju mednarodnega zasebnega prava zagotovili učinkovito zaščito čezmejnih vidikov državljanstva, povezanih z osebnim in družinskim življenjem; v ta namen poziva Komisijo, naj razvije dosleden pristop in predloži potrebne zakonodajne predloge;

29.   poziva Komisijo, naj zagotovi sredstva za usposabljanje lokalnih in regionalnih javnih uslužbencev iz držav članic, ki se ukvarjajo s priseljenci znotraj EU, za osnove zakonodaje ES, ki velja na njihovem področju, ter naj upravam pomaga pri odgovarjanju na vprašanja, ki se tičejo morebitnih razlik in konfliktov med nacionalno zakonodajo ter zakonodajo ES; v ta namen pozdravlja spletno omrežje za reševanje težav SOLVIT, ki ga zagotavlja Komisija, ter poziva, naj se ga še okrepi in spodbuja njegovo uporabo; upa, da bodo države članice s povečanjem človeških in finančnih virov pomagale podpreti nacionalne centre SOLVIT; poziva lokalne in regionalne oblasti ter države članice, naj sodelujejo pri izmenjavi dobrih praks in pri iskanju učinkovitih načinov za obravnavanje vprašanja migrantov znotraj Skupnosti;

30.   meni, da bi bilo treba portal Europe Direct bolj približati vsem državljanom, in priporoča, naj Komisija v ta namen usklajuje medijsko kampanjo na ravni EU; poziva Komisijo, naj spremlja širjenje spletišč, ki zadevajo omrežji Europe Direct in SOLVIT, in se osredotoči na ključne informacije ter stike na posebnih referenčnih spletiščih;

31.   poziva Komisijo, naj razvije evropsko listino za pravice potrošnikov, ki bo državljanom ponudila zlahka dostopne informacije o njihovih najbolj pogostih težavah;

32.   pozdravlja "akcijski načrt Komisije o integriranem pristopu za zagotavljanje pomoči državljanom in podjetjem na enotnem trgu" (SEC(2008)1882), da se v vsaki državi članici prepreči drobljenje kontaktnih točk in spodbudi vzpostavljanje enotnih kontaktnih točk za storitve in blago, kot poudarja Direktiva o storitvah(4);

33.   opozarja države članice in lokalne oblasti, da koncept državljanstva Unije vključuje načelo nediskriminacije za vse državljane Unije, ne le za državljane določene države članice; poziva Komisijo, naj pospeši analizo položaja priseljencev znotraj EU in sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da dejansko uživajo pravice kot državljani Unije;

34.   ponovno opozarja, da je svoboda gibanja temelj državljanstva Unije in je zato zelo zaskrbljen nad tem, da še nobena država pravilno in v popolnosti ne izvršuje direktive o prostem gibanju;

35.   pozdravlja pobudo Komisije za spodbujanje poznavanja novih pravil iz direktive o prostem gibanju, vključno s priročnikom "Kako najbolje izkoristiti ugodnosti, ki jih ponuja Direktiva 2004/38/ES", vendar obžaluje, da je 16 000 izvodov tega priročnika, objavljenega v 19 jezikih, premalo v primerjavi s skupnim številom ljudi, ki prebivajo v EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo te informacije široko dostopne lokalnim in regionalnim oblastem, ki so prvi vir informacij za številne državljane, poleg tega pa se največ težav in kršitev pravic državljanov Unije zgodi ravno na lokalni ravni;

36.   poudarja, da ima pravica prostega gibanja in bivanja, ki je polno vključena v državljanstvo Unije, zelo velik vpliv na družinsko življenje ter izbiro izobraževanja in poklica pri ženskah; zato poziva Komisijo, naj upošteva posebne potrebe žensk na tem področju;

37.   opozarja na določbe direktive o prostem gibanju, ki državljanom Unije dajejo pravico do prebivanja v drugi državi članici, če niso breme za sistem socialnih pomoči; vendar meni, da bi države članice morale delovati v skladu s sodbami Sodišča Evropskih skupnosti(5), v katerih je podana razlaga za izraz "dovolj sredstev" za namene te direktive;

38.   poziva Komisijo, naj skrbno oceni, ali zakoni in praksa držav članic ne posegajo v pravice, ki jih državljanom Unije podeljujeta Pogodba ES in direktiva o prostem gibanju, zlasti glede pojmovanja izraza "dovolj sredstev", "nesorazmernega bremena sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici", "resnih razlogov v zvezi z javnim redom ali javno varnostjo" in "nujnih razlogov v zvezi z javno varnostjo"; poleg tega poziva Komisijo, naj se prepriča o obstoju in delovanju materialnih in postopkovnih jamstev, pa tudi mehanizmov sodnega varstva ter možnosti zahtevati sodno varstvo proti izgonu; opozarja, da je treba ozko razlagati vsakršno omejitev temeljne pravice prostega gibanja;

39.   poziva države članice, naj pri izvajanju pravice do prostega gibanja državljanom Unije in njihovim družinskim članom ne nalagajo neupravičenih upravnih obremenitev, če niso izrecno predpisane z direktivo o prostem gibanju ter so v nasprotju s pravom Skupnosti in neupravičena ovira pri uveljavljanju svoboščine, ki jo neposredno dodeljuje Pogodba ES, neupoštevaje potek upravnih postopkov; opozarja države članice, da so dolžne sprožiti upravne postopke, ki so vezani na uveljavljanje pravice do prostega gibanja;

40.   poziva države članice, naj ne sprejemajo zakonodaje, ki bi državljanom Unije nalagala nesorazmerne ali diskriminatorne sankcije, kot je zaporna kazen v primeru izgona z ozemlja države članice gostiteljice, upoštevanje predhodnega nezakonitega prebivanja državljana Unije v drugi državi članici kot obteževalne okoliščine pri njegovem kaznivem dejanju ali izgon kot avtomatična posledica kazenske obsodbe;

41.   toplo pozdravlja namen Komisije, da v stockholmski program vključi ukrepe, namenjen obravnavanju težav, s katerimi se srečujejo državljani Unije tekom svojega življenjskega ciklusa v EU; poziva Komisijo, naj v tem okviru predlaga ustrezne ukrepe, med drugim na področju civilnega prava, da se končno začne izvrševati načelo enakega obravnavanja ne le v zvezi z blagom, kapitalom in storitvami, temveč tudi v zvezi z osebami, brez oblik diskriminacije iz člena 13 Pogodbe ES, saj sedanje stanje predstavlja oviro za prosto gibanje ter nasprotuje skupnim evropskim vrednotam enakosti in nediskriminacije;

42.   poudarja, da je zagotavljanje aktivne in pasivne volilne pravice na lokalnih volitvah države prebivanja nujno za učinkovitost vsake politike vključevanja;

43.   poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsi državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, ki ni njihova država, imeli potrebne informacije o volilni pravici na lokalnih in evropskih volitvah;

44.   obžaluje nizko število državljanov Unije, ki prebivajo v drugi državi članici in izkoristijo pravico, da volijo ali so voljeni na evropskih ali lokalnih volitvah tam, kjer imajo prebivališče; opaža praktične ovire, s katerimi se potencialni volivci prepogosto srečujejo pri uresničevanju svojih pravic; ob upoštevanju bližajočih se evropskih volitev leta 2009 poziva Komisijo, države članice in lokalne oblasti, naj sprožijo vseevropske učinkovite informacijske kampanje o volilnih pravicah državljanov Unije in dajo praktične nasvete o njihovem uresničevanju na lokalni ravni;

45.   poziva države članice, naj v nacionalnih in lokalnih sredstvih javnega obveščanja, vključno s televizijo, radiom in internetom, sprožijo informacijske kampanje v uradnih jezikih EU, s katerimi bi državljane Unije informirali o njihovi aktivni in pasivni volilni pravici ter o postopkih registracije, ki bi morali biti čim bolj preprosti;

46.   pozdravlja pobudo Komisije za spremembo Direktive Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani(6), z uvedbo ukrepov za zmanjšanje stroškov kandidatom in državam članicam;

47.   poziva k nujnim reformam volilnih postopkov za evropske volitve v vseh državah članicah, da bi jih poenotili in našli načine za promocijo aktivnega državljanstva Unije, ter po zaključku teh reform poziva k izvajanju ustreznih informacijskih kampanj;

48.   ugotavlja, da so za državljane Unije, ki živijo v drugi državi članici, velika neskladja v zvezi z volilnimi pravicami pri nacionalnih parlamentarnih volitvah v njihovi matični državi članici; obžaluje, da je številnim državljanom Unije tako vzeta volilna pravica v matični državi članici in v novi državi članici; poziva države članice k sodelovanju, da bodo volivci, ki prebivajo v drugi državi članici, lahko uresničevali vse volilne pravice v državi članici, v kateri prebivajo, in sicer tako, da zagotovijo zadostno število volišč po vsem ozemlju in olajšajo vpis volivcev v volilni imenik; države članice poziva tudi, naj sprejmejo pravne predpise, ki so potrebni za zagotovitev volilne pravice za vse državljane Unije, ki v času, ko potekajo nacionalne parlamentarne volitve, potujejo skozi državo članico, ki ni njihova matična država članica;

49.   meni, da je ustanavljanje in širitev političnih strank na evropski ravni najučinkovitejši instrument za spodbujanje pasivne in aktivne volilne pravice državljanov Unije, ki prebivajo v državi, katere niso državljani; zato upa na okrepitev evropskih strank, tudi s pomočjo večje finančne podpore;

50.   poziva Komisijo, Svet in države članice, naj izboljšajo dejansko učinkovitost člena 19 Pogodbe ES tako, da zagotovijo pravico vseh državljanov Unije, da so člani političnih strank v državi članici, v kateri prebivajo;

51.   meni, da državljanstvo Unije daje enake pravice vsem državljanom Unije, ne glede na to, ali prebivajo v Uniji ali v tretji državi; poziva Komisijo, naj preuči položaj državljanov Unije, ki prebivajo zunaj ozemlja EU, in naj sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi uveljavitev njihovih državljanskih pravic;

52.   opozarja, da so na podlagi člena 20 Pogodbe ES državljani Unije, ki so na ozemlju tretje države, v kateri ni predstavništva njihove matične države članice, upravičeni do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli države članice pod istimi pogoji kot državljani zadevne države članice, ter poudarja načelnost take določbe, saj je njen namen potrditi zunanjo razsežnost državljanstva Unije;

53.   pozdravlja akcijski načrt za obdobje 2007–2009, ki ga je Komisija predstavila v svojem sporočilu z dne 5. decembra 2007 z naslovom "Učinkovita konzularna zaščita v tretjih državah: prispevek Evropske unije" (KOM(2007)0767); poziva države članice in Komisijo, naj nadaljujejo z izvajanjem priporočil Zelene knjige Komisije z dne 28. novembra 2006 o diplomatski in konzularni zaščiti državljanov Unije v tretjih državah (KOM(2006)0712) in resolucije Parlamenta na isto temo z dne 11. decembra 2007(7);

54.   poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, da v svoje nacionalne potne liste poleg nacionalnih informacij natisnejo člen 20 Pogodbe ES, k čemur so pozvali Barnierjevo poročilo in sklepi Sveta z dne 15. junija 2006; poziva Komisijo, naj uradom za izdajanje potnih listov v vsaki državi članici zagotovi brošuro, ki opredeljuje te pravice, in splošen pregled ukrepov v podporo členu 20 Pogodbe ES; prosi, naj se brošura razdeli posameznikom, ki pridejo po nov potni list; poziva Komisijo, naj vzpostavi spletno stran na strani "Europa", na kateri bo objavila praktične informacije o konzularni zaščiti in olajšala dostop do obvestil s priporočili za potovanje držav članic, kakor je pozival akcijski načrt Komisije iz leta 2007;

55.   poziva Komisijo, naj vzpostavi brezplačno evropsko telefonsko številko, ki naj bo prikazana v potnem listu poleg člena 20 Pogodbe ES, s pomočjo katere lahko v nujnem primeru državljani Unije v svojem jeziku dobijo podatke o konzulatih držav članic, da se tako zagotovi pomoč, ki jo potrebujejo;

56.   poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta nadaljnje direktive in druge ukrepe, da bi okrepila pravni red Skupnosti na področju diplomatske in konzularne zaščite, in uvedeta pravno zavezujoča pravila za izvajanje člena 20 Pogodbe ES;

57.   poziva Unijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za zaščito svojih državljanov v tretjih državah, vključno z ukrepi, s katerimi bi se preprečilo, da bi bil državljan Unije obsojen na smrtno kazen;

58.   poziva države članice, naj ravnajo v skladu z obveznostmi iz člena 20 Pogodbe ES, torej naj določijo potrebna vzajemna pravila ter začnejo mednarodna pogajanja, ki so potrebna za zagotovitev zaščite državljanov Unije zunaj Evropske unije, pri čemer naj se posebna pozornost posveti odobritvi zavezujočih protokolov ukrepanja, ki jim morajo konzularne službe v tretjih državah slediti v nujnem primeru ali v primeru varnostne ali humanitarne krize;

59.   pozdravlja nedavno sprejetje smernic Sveta o izvajanju koncepta vodilne države za konzularne zadeve(8) za določitev vodilne države v primeru hujših kriznih razmer in poziva k širši razlagi člena 20 Pogodbe ES o konzularni in diplomatski zaščiti, ki se jo dejansko nudi državljanom Unije;

60.   poziva Komisijo, naj nadaljuje pogajanja v imenu vseh držav članic in državljanov Unije za potovanja v tretje države brez vizumov; ugotavlja, da je nepravično, da za nekatere državljane EU velja vizumska obveznost, drugi pa lahko potujejo v okviru nacionalnih programov za odpravo vizumov;

61.   meni, da bi bila Komisija zaradi statusa pravice do vložitve peticije kot temeljne pravice državljanov Unije prisiljena, da predloži vsaj zadostne razloge, zakaj ne upošteva priporočil Parlamenta;

62.   poziva Svet in Komisijo, naj tesneje sodelujeta z Odborom za peticije Parlamenta in Evropskim varuhom človekovih pravic, da bo lahko vsak državljan Unije učinkoviteje uresničeval svoje pravice;

63.   pozdravlja ustanovitev Agencije Evropske unije za temeljne pravice in sprejetje Sklepa Sveta 2007/252/ES z 19. aprila 2007 o vzpostavitvi posebnega programa Temeljne pravice in državljanstvo za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Temeljne pravice in pravosodje(9), katerega namen je spodbuditi razvoj evropske družbe, ki bo temeljila na spoštovanju temeljnih pravic, vključno s pravicami, ki izvirajo iz državljanstva Unije;

64.   poziva nacionalne parlamente, naj se vse bolj vključujejo v razvijanje območja svobode, varnosti in pravice; sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in institucijami EU bi moralo olajšati prilagoditev nacionalne zakonodaje in praks pri izvrševanju prava EU in povečati komunikacijo z državljani, da bi se tako bolje zavedali pravic, ki so vezane na status državljana Unije;

65.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(2) UL C 325, 19.12.2008, str. 76.
(3) Sklep predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta Evropske unije, z dne 19. decembra 1995 o zaščiti državljanov Evropske unije s strani diplomatskih in konzularnih predstavništev (UL L 314, 28.12.1995, str. 73).
(4) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(5) Med drugimi zadevami: C-424/98, Komisija proti Italijanski republiki, in C-184/99, Grzelczyk.
(6) UL L 329, 30.12.1993, str. 34.
(7) UL C 323 E, 18.12.2008, str. 120.
(8) UL C 317, 12.12.2008, str. 6.
(9) UL L 110, 27.4.2007, str. 33.


Statistika Skupnosti glede zunanje trgovine ***II
PDF 187kWORD 33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti glede zunanje trgovine z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 (15248/2/2008 – C6-0065/2009 – 2007/0233(COD))
P6_TA(2009)0205A6-0126/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (15248/2/2008 – C6-0065/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0653),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A6-0126/2009)

1.   sprejme skupno stališče;

2.   ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, 23.9.2008, P6_TA(2008)0414.


Določitev vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora ***II
PDF 192kWORD 33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (15079/2/2008 – C6-0005/2009 – 2007/0064(COD))
P6_TA(2009)0206A6-0048/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (15079/2/2008 – C6-0005/2009) (1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0194),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0048/2009),

1.   odobri skupno stališče;

2.   ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

4.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, čim bo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, akt podpiše in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 33 E, 10.2.2009, str. 30.
(2) Sprejeta besedila, 17.6.2008, P6_TA(2008)0285.


Naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih ***I
PDF 77kWORD 38k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo do naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih (KOM(2008)0838 – C6-0473/2008 – 2008/0245(COD))
P6_TA(2009)0207A6-0134/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0838),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 162 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0473/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6-0134/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih

P6_TC1-COD(2008)0245


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 397/2009.)


Vizumski zakonik Skupnosti ***I
PDF 264kWORD 46k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem zakoniku Skupnosti (KOM(2006)0403 – C6-0254/2006 – 2006/0142(COD))
P6_TA(2009)0208A6-0161/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0403),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 62(2)(a) in (b)(ii) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0254/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0161/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. aprila 2009 z namenom sprejetja z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)

P6_TC1-COD(2006)0142


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 810/2009.)


Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje ***I
PDF 265kWORD 39k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (KOM(2008)0401 – C6-0279/2008 – 2008/0152(COD))
P6_TA(2009)0209A6-0105/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0401),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0279/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0105/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   upošteva izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o znaku EU za okolje

P6_TC1-COD(2008)0152


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. ....)

PRILOGA

IZJAVA KOMISIJE

Komisija ne glede na to, ali bo uredba o znaku za okolje sprejeta, potrjuje, da namerava še pred koncem leta 2009 predložiti predlog uredbe o znaku za okolje za ribiške proizvode, ki bo temeljil zlasti na merilih trajnostnega ribištva.

Študija iz člena 6(5a) uredbe o znaku za okolje, ki se nanaša na dodatne vidike, kot so predelava, predpakiranje, pakiranje in prevoz, na podlagi katere bo ocenjena izvedljivost razširitve področja uporabe uredbe o znaku za okolje na živila, vključno z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva, ne bo vplivala na oziroma posegala v sprejetje te uredbe.


Prostovoljno sodelovanje organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ***I
PDF 261kWORD 36k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (KOM(2008)0402 – C6-0278/2008 – 2008/0154(COD))
P6_TA(2009)0210A6-0084/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0402),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0278/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6–0084/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES

P6_TC1-COD(2008)0154


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. ....)


Izvajanje načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost *
PDF 526kWORD 320k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (KOM(2008)0426 – C6-0291/2008 – 2008/0140(CNS))
P6_TA(2009)0211A6-0149/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0426),

–   ob upoštevanju člena 13(1) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0291/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0149/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Pravica do enakosti pred zakonom in zaščita proti diskriminaciji za vse ljudi predstavlja univerzalno pravico, ki jo priznava Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, sporazumi Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencija ZN o pravicah invalidov, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropska socialna listina, katerih podpisnice so [vse] države članice. Zlasti Konvencija ZN o pravicah invalidov vključuje odrekanje razumnih prilagoditev v svoji opredelitvi diskriminacije.
(2)  Pravica do enakosti pred zakonom in zaščita proti diskriminaciji za vse ljudi predstavlja univerzalno pravico, ki jo priznavajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Sporazumi Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, Konvencija ZN o pravicah invalidov, člen 14 in izbirni protokol 12 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropska socialna listina, katerih podpisnice so [vse] države članice. Zlasti Konvencija ZN o pravicah invalidov vključuje odrekanje razumnih prilagoditev v svoji opredelitvi diskriminacije.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Načelo enakosti in prepoved dikriminacije sta splošni načeli mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava, ki zavezujeta EU in njene države članice v vseh zadevah v njihovi pristojnosti. Ta direktiva prispeva k doseganju tega cilja in k premagovanju diskriminacije, ki ni združljiva s tem ciljem.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)  Ta direktiva je sredstvo, s pomočjo katerega Skupnost izpolnjuje svoje obveznosti po konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov, in si jo je treba v skladu s tem tudi razlagati.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 c (novo)
(2c)  V skladu s členom 5 politične deklaracije, ki je bila dogovorjena na koncu svetovne konference Združenih narodov o staranju v Madridu leta 2002, je bilo sklenjeno, da se ponovno poudari zaveza k prizadevanju za odstranitev vseh vrst diskriminacije, tudi diskriminacije zaradi starosti; priznanje, da bi morale osebe, ko se starajo, uživati izpolnjeno, zdravo in varno življenje, v katerem bi se dejavno vključevali v gospodarsko, družbeno, kulturno in politično življenje svoje družbe; k povečanju priznanja dostojanstva starejših oseb; in k odpravi vseh oblik zanemarjanja, zlorabe in nasilja.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 d (novo)
(2d)  Telesno in duševno zdravje ter dobro počutje so bistveni za kakovost življenja posameznikov in družbe ter so temeljni dejavniki v ciljih lizbonske strategije Evropske unije.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva temeljna načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Člen 10 Listine priznava pravico do svobode misli, vesti in vere; člen 21 prepoveduje diskriminacijo, vključno na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; člen 26 pa priznava pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti:
(3)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva temeljna načela, ki jih priznavata zlasti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s členoma 9 o pravici do svobode misli, vesti in vere ter člena 10 o svobodi izražanja, kakor tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Člen 10 Listine priznava pravico do svobode misli, vesti in vere; člen 20 določa, da so vsi enaki pred zakonom; člen 21 prepoveduje diskriminacijo, vključno na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; člen 24 daje posebne pravice otrokom; člen 26 pa priznava pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti:
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Evropsko leto invalidov 2003, evropsko leto enakih možnosti za vse 2007 in evropsko leto medkulturnega dialoga 2008 so izpostavila vztrajnost diskriminacije, vendar tudi prednosti različnosti.
(4)  Evropsko leto invalidov 2003, Evropsko leto enakih možnosti za vse 2007 in Evropsko leto medkulturnega dialoga 2008 so izpostavila vztrajnost neposredne in posredne, raznovrstne diskriminacije in diskriminacije prek povezave, vendar tudi potrebo po spodbujanju prednosti različnosti.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Raznolikost evropske družbe je osrednji dejavnik kulturnega, političnega in družbenega povezovanja Unije in jo je treba spoštovati.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Diskriminacija na osnovi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti lahko omaja doseganje ciljev Pogodbe ES, zlasti doseganje visoke ravni zaposlovanja in socialnega varstva, boljšega življenjskega standarda ter večje kakovosti življenja, ekonomske in socialne kohezije in solidarnosti. Poleg tega lahko oslabi cilj razvijanja Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Skupnost je sprejela tri pravne instrumente na podlagi člena 13(1) Pogodbe ES za preprečevanje diskriminacije zaradi spola, rase in narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti ter boj proti njej. Ti instrumenti so dokazali pomembnost zakonodaje v boju proti diskriminaciji. Zlasti Direktiva 2000/78/ES vzpostavlja splošni okvir za enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti. Vendar ostajajo med državami članicami razlike glede stopnje in oblike zaščite pred diskriminacijo, ki temelji na teh razlogih, izven področij zaposlovanja.
(8)  Skupnost je sprejela niz direktiv na podlagi člena 13(1) Pogodbe ES za preprečevanje diskriminacije zaradi spola, rase in narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti ter boj proti njej. Te direktive so dokazale pomembnost zakonodaje v boju proti diskriminaciji. Direktiva 2000/43/ES vzpostavlja okvir zoper diskriminacijo, ki temelji na rasi ali narodnosti, na trgu dela in zunaj njega. Direktiva 2004/113/ES vzpostavlja okvir za enako obravnavanje moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. Direktiva 2000/78/ES vzpostavlja splošni okvir za enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti. Direktiva ne zajema drugih področij.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Zato mora zakonodaja prepovedati diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na celi vrsti področij izven trga dela, vključno s socialno zaščito, izobraževanjem in dostopom do blaga in storitev, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi. Predvideti mora ukrepe za enak dostop invalidov do zajetih področij.
(9)  Zato bi morala zakonodaja prepovedati neposredno in posredno diskriminacijo, raznovrstno diskriminacijo in diskriminacijo prek povezave na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali spola na celi vrsti področij izven trga dela, vključno s socialno zaščito, izobraževanjem in dostopom do blaga in storitev, kot na primer stanovanj, prevoza, združenj in zdravstvenih storitev, in preskrbo z njimi. Predvideti bi morala ukrepe za enak dostop do zajetih področij za osebe določene vere ali prepričanja, invalide, osebe določene starosti ali spolne usmerjenosti ali osebe s kombinacijo teh posebnih značilnosti, in osebe, ki so z njimi povezane.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  V tej direktivi bi bilo treba blago pojmovati v smislu določb Pogodbe ES v zvezi s prostim pretokom blaga. Storitve bi bilo treba pojmovati v smislu člena 50 Pogodbe ES.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)  Invalidi se pogosto srečujejo z diskriminacijo v obliki nedostopnega javnega prevoza in grajenega okolja, pa tudi nedostopnih komunikacijskih in informacijskih sredstev. Države članice morajo sprejeti ukrepe, da bodo zagotovile dostopnost na teh področjih in da bo tako začelo veljati načelo enakega obravnavanja.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pristojnosti držav članic na področjih izobraževanja, socialne varnosti in zdravstvenega varstva. Prav tako ne bi smela posegati v bistveno vlogo in široka pooblastila držav članic pri zagotavljanju, naročanju in organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena.
(11)  Ta direktiva ne posega v izvajanje pristojnosti držav članic na področju izobraževanja in socialne zaščite, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom. Prav tako ne posega v bistveno vlogo in široka pooblastila držav članic pri zagotavljanju, naročanju in organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Diskriminacija pomeni neposredno in posredno diskriminacijo, nadlegovanje, navodila, da se nekoga diskriminira, ter zavrnitev razumne prilagoditve.
(12)  Diskriminacija pomeni neposredno in posredno diskriminacijo, raznovrstno diskriminacijo, nadlegovanje, navodila, da se nekoga diskriminira, ter zavrnitev razumne prilagoditve.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
.(12a) Invalidi so osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami, tako vedenjskimi kot okoljskimi, lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovale v družbi
Sprememba 82
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)  Zaradi preobremenitev za mikropodjetja bi jih bilo treba posebno zaščititi po vzoru zakona o državljanskih pravicah (Civil Rights Act) v ZDA
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 c (novo)
(12c)  Kot diskriminacija šteje tudi zavrnitev zdravstvene oskrbe samo na osnovi starosti.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 d (novo)
(12d)  Diskriminacija na podlagi invalidnosti vključuje diskriminacijo na podlagi tega, da osebo spremlja ali ji pomaga izšolan pes vodnik ali pes pomočnik, usposobljen v skladu s standardi federacije za pse vodnike ali mednarodne organizacije za pse pomočnike.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 e (novo)
(12e)  Učinkovit dostop brez diskriminacije je mogoče nuditi na različne načine, tudi s pomočjo koncepta "oblikovanje za vse" ter tako, da se invalidom olajša uporaba pripomočkov, vključno s pomočjo za mobilnost in dostop, kamor spadajo izšolani psi vodiči in drugi psi pomočniki.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 f (novo)
(12f)  Sprememba iz člena 4 je bistvena, če se spremeni blago ali storitve ali narava obrti, poklica ali podjetja do take mere, da ponudnik blaga ali storitev dejansko zagotavlja popolnoma drugo vrsto blaga ali storitev.
Spremembi 10 in 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Pri uresničevanju načela enakega obravnavanja ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost si mora Skupnost v skladu s členom 3(2) Pogodbe ES prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk, zlasti ker so ženske pogosto žrtev raznovrstne diskriminacije.
(13)  Ta direktiva upošteva tudi raznovrstno diskriminacijo. Glede na to, da lahko do diskriminacije pride na podlagi dveh ali več razlogov iz členov 12 in 13 Pogodbe ES, si mora Skupnost pri uresničevanju načela enakega obravnavanja v skladu s členoma 3(2) in 13 Pogodbe ES prizadevati za odpravo neenakosti zaradi spola, rase ali narodnosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, vere, prepričanja ali starosti, ali zaradi kombinacije teh razlogov, in za spodbujanje enakosti ne glede na kombinacijo osebnih značilnosti, ki se nanašajo na omenjene dejavnike. Za obravnavanje primerov raznovrstne diskriminacije bi morali biti na razpolago učinkoviti sodni postopki. Nacionalni sodni postopki bi morali zagotoviti zlasti, da tožnik lahko obravnava vse vidike raznovrstne diskriminacije v enem postopku.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Različno obravnavanje na podlagi starosti in invalidnosti je lahko dovoljeno, če je to objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem in če so načini za uresničevanje tega cilja primerni in nujni. Takšno različno obravnavanje lahko vključuje na primer posebne starostne pogoje glede dostopa do nekaterih vrst blaga ali storitev, kot so alkoholne pijače, orožje ali vozniško dovoljenje. Spodbujanje gospodarskega, kulturnega in družbenega vključevanja mladih, starejših oseb ali invalidov se šteje za legitimni cilj. Ukrepi, povezani s starostjo in invalidnostjo, ki ustvarjajo boljše pogoje od tistih, ki veljajo za druge ljudi, denimo brezplačni ali cenejši dostop do prevoza, muzejev ali športnih objektov, so zato skladni z načelom nediskriminacije.
Sprememba 83
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Aktuarni dejavniki in dejavniki tveganja, povezani z invalidnostjo in starostjo se uporabljajo pri zagotavljanju zavarovalniških, bančnih in drugih storitev. Teh se ne bi smelo šteti za diskriminatorne, kadar so dejavniki odločilni za oceno tveganja.
(15)  Aktuarni dejavniki in dejavniki tveganja, povezani z invalidnostjo in starostjo se uporabljajo pri zagotavljanju zavarovalniških, bančnih in drugih storitev. Teh se ne bi smelo šteti za diskriminatorne, kadar so dejavniki bistveni za oceno tveganja, in kadar ponudnik storitve lahko dokaže občutno višje tveganje z uporabo aktuarskih načel in statističnih ali zdravstvenih podatkov. Podatki bi morali biti natančni, novi in pomembni ter biti na voljo na zahtevo. Aktuarski dejavniki in dejavniki tveganja bi morali odražati pozitivne spremembe pri pričakovani življenjski dobi in aktivnem staranju, pa tudi pri povečani mobilnosti in dostopnosti za invalide. Medicinski podatki so omejeni na objektivne in preverjene medicinske podatke ter nesporno medicinsko znanje, ki ustrezajo standardom zbiranja medicinskih podatkov.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah v imenu države, regionalnih ali lokalnih oblasti in drugih organov, ki jih ureja javno pravo, veljajo načela iz Pogodbe in zlasti načelo prostega pretoka blaga, načelo svobode ustanavljanja in načelo svobode opravljanja storitev ter načela, ki iz teh izhajajo, kot so načelo enakega obravnavanja, načelo nediskriminacije, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo preglednosti. Pravne zahteve za usklajevanje postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev so opredeljene v Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev1, tako da oddaja javnega naročila v državi članici v imenu držav članice, regionalnih ali lokalnih oblasti in drugih organov, ki jih ureja javno pravo, mora biti v skladu z načeli Pogodbe ES, zlasti z načelom enakega obravnavanja, ne glede na spol, raso ali narodnost, invalidnost, spolno usmerjenost, vero ali prepričanje ali starost, in načelom nediskriminacije. Vseeno pa veljajo za javna naročila nad določeno vrednostjo določbe za usklajevanje nacionalnih postopkov za oddajo takih naročil s strani Skupnosti, da se tako zagotovi, da je postopek oddaje javnih naročil odprt za konkurenco. Države članice bi morale razlagati te usklajevalne določbe v skladu z načeli enakega obravnavanja ne glede na spol, raso, narodnost, invalidnost, spolno usmerjenost, vero, prepričanje ali starost ter v skladu z drugimi določbami Pogodbe.
_____________
1 UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Vsi posamezniki uživajo svobodo sklepanja pogodb, vključno s svobodo izbire pogodbenega partnerja za posel. Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za gospodarske posle, ki jih izvajajo posamezniki, za katere ti posli ne predstavljajo njihove poklicne ali komercialne dejavnosti.
(16)  Vsi posamezniki uživajo svobodo sklepanja pogodb, vključno s svobodo izbire pogodbenega partnerja za posel. V smislu dostopa do dobrin in storitev ter preskrbe z njimi je pomembno spoštovati zaščito zasebnega in družinskega življenja in poslovanja v tem okviru. Posli med fizičnimi osebami, ki nastopajo kot zasebniki, zato niso zajeti v tej direktivi, ko ti posli za pogodbene stranke ne predstavljajo poklicne ali komercialne dejavnosti.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Pri prepovedi diskriminacije je pomembno spoštovati druge temeljne pravice in svoboščine, vključno z zaščito zasebnega in družinskega življenja in poslov, ki se izvajajo v zvezi s tem, svobodo veroizpovedi in svobodo združevanja. Ta direktiva ne posega v nacionalne zakone o zakonskem ali družinskem statusu, vključno z reproduktivnimi pravicami. Prav tako ne posega v laično naravo države, državnih ustanov ali organov ali izobraževanja.
(17)  Pri prepovedi diskriminacije je pomembno spoštovati druge temeljne pravice in svoboščine, vključno s svobodo veroizpovedi, svobodo združevanja, svobodo izražanja in svobodo tiska. Ta direktiva ne posega v laično naravo države, državnih ustanov ali organov ali izobraževanja. Direktiva ne spreminja delitve pristojnosti med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, vključno z zakonsko in družinsko zakonodajo ter zakonodajo o zdravstvenem varstvu.
Sprememba 85
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Države članice so pristojne za organizacijo in vsebino izobraževanja. Sporočilo Komisije o pristojnostih za 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje na področju šolstva opozarja na potrebo, da se posebna pozornost nameni prikrajšanim otrokom in otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Nacionalna zakonodaja lahko zlasti ureja razlike pri dostopu do izobraževalnih ustanov na podlagi vere ali prepričanja. Države članice lahko tudi dovolijo ali prepovejo nošenje ali razkazovanje verskih simbolov v šolah.
(18)  Države članice so pristojne za organizacijo in vsebino izobraževanja. Zagotoviti bi morale učinkovito zaščito pred diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sporočilo Komisije o pristojnostih za 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje na področju šolstva opozarja na potrebo, da se posebna pozornost nameni prikrajšanim otrokom in otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Države članice lahko samo na podlagi objektivnih razlogov dovolijo razlike pri dostopu do izobraževalnih ustanov na podlagi vere ali prepričanja, ko se od posameznikov zahteva, naj delujejo v dobri veri in v skladu z moralnimi načeli organizacije, pod pogojem, da to ne upravičuje diskriminacije na kateri koli drugi podlagi ter da so druge izobraževalne ustanove geografsko dostopne in predstavljajo razumno alternativo, da bi preprečili posredno diskriminacijo. Države članice zagotovijo, da zaradi tega ne bo prišlo do odrekanja pravice do izobrazbe.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
(19)  Evropska unija v svoji Deklaraciji št. 11 o statusu cerkva in nekonfesionalnih organizacij, ki je priloga Sklepne listine Amsterdamske pogodbe, izrecno priznava, da spoštuje in ne vpliva na status cerkva in verskih združenj ali skupnosti, ki ga imajo na podlagi nacionalne zakonodaje v državah članicah, in da enako spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij. Ukrepi, s katerimi se omogoči invalidom učinkovit nediskriminatoren dostop do področij, ki so zajeta s to direktivo, imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju polne enakosti v praksi. Nadalje so lahko v nekaterih primerih potrebni posamezni ukrepi razumnih prilagoditev, da se zagotovi takšen dostop. V nobenem primeru se ne zahtevajo ukrepi, ki bi naložili nesorazmerno breme. Pri oceni, ali je breme nesorazmerno, bi se upoštevali številni dejavniki, vključno z velikostjo, viri in naravo organizacije. Načelo razumne prilagoditve in načelo nesorazmernega bremena sta določena v Direktivi/2000/78/ES in v Konvenciji ZN o pravicah invalidov.
(19)  Evropska unija v svoji Deklaraciji št. 11 o statusu cerkva in nekonfesionalnih organizacij, ki je priloga Sklepne listine Amsterdamske pogodbe, izrecno priznava, da spoštuje in ne vpliva na status cerkva in verskih združenj ali skupnosti, ki ga imajo na podlagi nacionalne zakonodaje v državah članicah, in da enako spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Ukrepi, s katerimi se invalidom omogoči učinkovit nediskriminatoren dostop do področij, zajetih s to direktivo, imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju polne enakosti v praksi. Nadalje so lahko v nekaterih primerih potrebni posamezni ukrepi razumnih prilagoditev, da se zagotovi takšen dostop. V nobenem primeru se ne zahtevajo ukrepi, ki bi naložili nesorazmerno breme. Pri oceni, ali je breme nesorazmerno, bi bilo potrebno upoštevati, ali je zadevni ukrep neizvedljiv in nevaren ter ga ni mogoče narediti izvedljivega in varnega z razumnimi spremembami pravil, politik ali praks, z odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir ali ovir v prometu, ali z zagotovitvijo dodatne pomoči ali storitev. Za razumne prilagoditve niso nujno potrebne bistvene strukturne spremembe stavb, katerih struktura je izrecno zaščitena z nacionalnim pravom zaradi njihove zgodovinske, kulturne ali arhitekturne vrednosti. Načelo razumne prilagoditve in načelo nesorazmernega bremena sta določena v Direktivi/2000/78/ES in v Konvenciji ZN o pravicah invalidov.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
(21)  Prepoved diskriminacije ne sme vplivati na ohranjanje ali sprejetje s strani držav članic ukrepov, katerih namen je preprečevanje ali nadomestilo za neugodnosti, ki jih utrpi skupina oseb določene vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Taki ukrepi lahko dovolijo organizacije oseb določene vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kjer je glavni cilj promoviranje posebnih potreb teh oseb.
(21)  Prepoved diskriminacije ne sme vplivati na ohranjanje ali sprejetje s strani držav članic ukrepov, katerih namen je preprečevanje ali nadomestilo za neugodnosti, ki jih utrpijo osebe določene vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali osebe s kombinacijo značilnosti, ki se nanašajo na te posebne dejavnike, in osebe, ki so z njimi povezane. S to prepovedjo se lahko povežejo ukrepi, katerih cilj je spodbujati enako obravnavo in enake možnosti, ki upoštevajo načelo enakosti spolov, in pozitivni ukrepi, katerih cilj je odgovoriti na posebne potrebe oseb ali kategorij oseb, ki zaradi svojih značilnosti potrebujejo strukture, storitve in pomoč, ki jih druge osebe ne potrebujejo. Taki ukrepi spremljajo ustanavljanje neodvisnih organizacij oseb določene vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kjer je glavni cilj promoviranje posebnih potreb teh oseb.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 25
(25)  Učinkovito izvajanje načela enakega obravnavanja zahteva ustrezno sodno varstvo pred viktimizacijo.
(25)  Učinkovito izvajanje načela enakega obravnavanja zahteva ustrezno sodno varstvo pred viktimizacijo. Učinkovito zakonsko zaščito pravic posameznikov mora spremljati dejavno spodbujanje nediskriminacije in enakih možnosti.
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 26
(26)  V svoji resoluciji o nadaljnjem spremljanju Evropskega leta enakih možnosti za vse (2007) je Svet pozval k polnemu vključevanju civilne družbe, vključno z organizacijami, ki zastopajo osebe, pri katerih obstaja tveganje diskriminacije, socialnih partnerjev in zainteresiranih skupin pri oblikovanju politik in programov, katerih cilj je preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakosti in enakih možnosti na evropski in na nacionalni ravni.
(26)  V svoji resoluciji o nadaljnjem spremljanju Evropskega leta enakih možnosti za vse (2007) je Svet pozval k polnemu vključevanju civilne družbe, vključno z organizacijami, ki zastopajo osebe, pri katerih obstaja tveganje diskriminacije, socialnih partnerjev in zainteresiranih skupin pri oblikovanju politik in programov, katerih cilj je preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakosti in enakih možnosti na evropski in na nacionalni ravni. V ta namen Komisija in države članice bi morale poskrbeti, da se javnost in zainteresirane osebe na primerne, ustrezne in dostopne načine (kot so znakovni jezik ali posebne spletne strani za slabovidne osebe) seznanijo z določbami, ki jih predvideva ta direktiva, in določbami, ki že veljajo na tem področju, z informacijskimi kampanjami in s kampanjami v tiskanih medijih, katerih cilj je tudi odpravljanje stereotipov.
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 31 a (novo)
(31a)  Pri razlaganju pomena razlogov za diskriminacijo sodišča bi se moralo upoštevati mednarodne in evropske instrumente človekovih pravic, vključno s priporočili in pravno prakso svojih nadzornih organov, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 1
Ta direktiva opredeljuje okvir za boj proti diskriminaciji na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti s ciljem uresničevati v državah članicah načelo enakega obravnavanja, razen na področju zaposlovanja in dela.
1.  Ta direktiva opredeljuje okvir za boj proti diskriminaciji, vključno z raznovrstno diskriminacijo, na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti s ciljem uresničevati v državah članicah načelo enakega obravnavanja, razen na področju zaposlovanja in dela.
2.  Za raznovrstno diskriminacijo gre, ko ta temelji na:
(a) kombinaciji različnih razlogov, tj. na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali
(b) enem ali več razlogov iz odstavka 1, pa tudi na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:
(i) na podlagi spola (v kolikor sporna zadeva spada v materialno področje uporabe Direktive 2004/113/ES in te direktive),
(ii) na podlagi rase ali narodnosti (v kolikor sporna zadeva spada v materialno področje uporabe Direktive 2000/43/ES in te direktive) ali
iii) na podlagi državljanstva (v kolikor sporna zadeva spada v področje uporabe člena 12 Pogodbe ES).
3.  V tej direktivi je treba raznovrstno diskriminacijo in različne podlage razlagati v skladu z navedenim.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2
2.  V smislu odstavka 1:
2.  V smislu odstavka 1:
(a)  Šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji iz katerega koli razloga iz člena 1.
(a) šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba, ali osebe, ki so s to osebo povezane ali pa se to za njih domneva, obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji na podlagi enega ali več razlogov iz člena 1;
(b)  Šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar bi bile zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse osebe določene vere ali prepričanja, določene invalidnosti, določene starosti ali določene spolne usmerjenosti v posebej neugodnem položaju v primerjavi z drugimi osebami, razen če ta predpis, merilo ali praksa objektivno temelji na zakonitem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.
(b) šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar bi bile zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse osebe določene vere ali prepričanja, določene invalidnosti, določene starosti ali določene spolne usmerjenosti ali osebe, ki so s takimi osebami povezane ali pa se to za njih domneva, v posebej neugodnem položaju v primerjavi z drugimi osebami, razen če ta predpis, merilo ali praksa objektivno temelji na zakonitem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3
3.  Nadlegovanje šteje za obliko diskriminacije v smislu odstavka 1, kadar ima nezaželeno vedenje, povezano s katerim koli od razlogov iz člena 1, učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe in ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.
3.   Brez poseganja v svobodo govora nadlegovanje šteje za obliko diskriminacije v smislu odstavka 1, kadar ima nezaželeno vedenje, povezano s katerim koli od razlogov iz člena 1, učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe in ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. V tem smislu se pojem nadlegovanja lahko opredeli v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso držav članic.
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4
4.  Navodilo, naj se osebe diskriminirajo iz katerih koli razlogov iz člena 1, šteje za diskriminacijo v smislu odstavka 1.
4.  Navodilo ali zahteva, ki temelji na hierarhičnem odnosu, naj se osebe diskriminirajo iz katerih koli razlogov iz člena 1, šteje za diskriminacijo v smislu odstavka 1.
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Diskriminacija na podlagi domnev o veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti posameznika ali na podlagi povezanosti z osebami določene vere ali prepričanja, invalidno osebo, osebo določene starosti ali določene spolne usmerjenosti se šteje za diskriminacijo v smislu odstavka 1.
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 5
5.  Zavrnitev razumnih prilagoditev v določenem primeru, predvidenem s členom 4 (1)(b) te direktive, kar zadeva invalide, šteje za diskriminacijo v smislu odstavka 1.
5.  Zavrnitev razumnih prilagoditev v določenem primeru, predvidenem s členom 4(1)(b) te direktive, kar zadeva invalide ali osebe, ki so z njimi povezane, kjer je prilagoditev potrebna, da te osebe lahko zagotovijo osebno pomoč invalidu, šteje za diskriminacijo v smislu odstavka 1.
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 6
6.  Ne glede na odstavek 2 lahko države članice določijo, da razlike pri obravnavanju zaradi starosti ne predstavljajo diskriminacije, če jih v okviru nacionalnega prava, upravičuje legitimen cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja primerna in potrebna. Zlasti ta direktiva ne preprečuje določitve določene starosti za dostop do socialnih prejemkov, izobraževanja in nekaterega blaga ali nekaterih storitev.
6.  Ta direktiva ne izključuje razlik pri obravnavanju zaradi starosti, če je to objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem in če so sredstva za doseganje tega cilja primerna, sorazmerna, potrebna in učinkovita.
Spremembi 87 in 44
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 7
7.  Ne glede na odstavek 2 države članice pri zagotavljanju finančnih storitev lahko dovolijo sorazmerne razlike pri obravnavanju, kadar je za zadevni izdelek, uporaba starosti ali invalidnosti odločilni dejavnik pri oceni tveganja na podlagi ustreznih in točnih aktuarnih ali statističnih podatkov.
7.  Ne glede na odstavek 2 za namen te direktive velja, da pri zagotavljanju finančnih storitev sorazmerne razlike ne veljajo za diskriminacijo, kadar je za zadevni izdelek, uporaba starosti ali invalidnosti odločilni dejavnik pri oceni tveganja na podlagi ustreznih aktuarnih načel, točnih statističnih podatkov ali medicinskega znanja. Podatki bi morali biti natančni, novi in relevantni ter biti na voljo na zahtevo in na dostopen način. Aktuarni dejavniki in dejavniki tveganja bi morali odražati pozitivne spremembe pri pričakovani življenjski dobi in aktivnem staranju, pa tudi pri povečani mobilnosti in dostopnosti za invalide. Ponudnik storitev mora biti sposoben objektivno dokazati znatno večje tveganje in zagotoviti, da je razlika v obravnavanju objektivno in razumno upravičena z legitimnim ciljem ter da so sredstva za dosego tega cilja sorazmerna, potrebna in učinkovita.
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 8
8.  Ta direktiva ne posega v splošne ukrepe, določene z nacionalnim pravom, ki so v demokratični družbi potrebni zaradi javne varnosti, vzdrževanja javnega reda in preprečevanja kaznivih dejanj, za varovanje zdravja in varstvo pravic in svoboščin drugih.
8.  Ta direktiva ne posega v splošne ukrepe, določene z nacionalnim pravom, ki so v demokratični družbi potrebni in sorazmerni zaradi javne varnosti, vzdrževanja javnega reda in preprečevanja kaznivih dejanj, za varovanje zdravja in varstvo pravic in svoboščin drugih.
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 8 a (novo)
8a.  Ta direktiva priznava, da je pravica do zasebnosti sredstvo za boj proti diskriminaciji iz tega člena.
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d
(d) dostopom do blaga in drugih storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi.
(d) dostopom do blaga in drugih storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji in prevozom, in preskrbo z njimi.
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
(da) članstvom in sodelovanjem v združenjih, vključno s koristmi, ki jih zagotavljajo take organizacije.
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2
Pododstavek (d) se uporablja za posameznike, kadar opravljajo poklicno ali komercialno dejavnost.
Pododstavek (d) ne velja za posle med fizičnimi osebami, za katere ti posli ne predstavljajo komercialne ali poklicne dejavnosti.
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 2
2.  Ta direktiva ne posega v nacionalne zakone o zakonskem ali družinskem statusu in reproduktivnih pravicah.
2.  Ta direktiva ne spreminja delitve pristojnosti med Evropsko unijo in njenimi državami članicami.
Spremembi 89 in 51
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 3
3.  Ta direktiva ne posega v pristojnosti držav članic za učno vsebino, dejavnosti in organizacijo njihovih izobraževalnih sistemov, vključno z zagotavljanjem izobraževanja za osebe s posebnimi potrebami. Države članice lahko predvidijo razlike pri obravnavanju pri dostopu do izobraževalnih ustanov na podlagi vere ali prepričanja.
3.  Ta direktiva ne velja za učno vsebino, dejavnosti in organizacijo nacionalnih izobraževalnih sistemov, pri čemer države članice zagotavljajo invalidom pravico do izobraževanja brez diskriminacije in na podlagi enakih možnosti. Države članice ravno tako zagotovijo, da se pri določanju, katere vrste izobraževanja in usposabljanja so primerne, spoštuje mnenje invalida. Države članice lahko dovolijo razlike pri dostopu do izobraževalnih ustanov na podlagi vere ali prepričanja, da se ohranijo posebne značilnosti in moralna načela takšnih ustanov ter številnost izobraževalnih sistemov, če to ne predstavlja kršitve pravice do izobraževanja in ne upravičuje diskriminacije na kateri koli drugi podlagi. Države članice zagotovijo, da zaradi tega ne bo prišlo do odrekanja pravice do izobrazbe.
Spremembi 95 in 52
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 4
4.  Ta direktiva ne vpliva na nacionalno zakonodajo, ki zagotavljajo laično naravo države, državnih ustanov ali organov ali izobraževanja ali ki zadevajo status in dejavnosti cerkva in drugih organizacij, ki temeljijo na veri ali prepričanju. Prav tako ne posega v nacionalno zakonodajo, ki spodbuja enakost med moškimi in ženskami.
4.  Ta direktiva se ne uporablja za nacionalno pravo, ki zagotavlja laično naravo države, državnih ustanov ali organov ali izobraževanja ali ki zadeva status, dejavnosti in pravni okvir cerkva in drugih organizacij, ki temeljijo na veri ali prepričanju, kadar to ne spada v pristojnost EU. Kadar dejavnosti cerkva ali drugih organizacij, ki temeljijo na veri ali prepričanju, spadajo v pristojnost EU, zanje veljajo določbe Unije o nediskriminaciji. Prav tako ne posega v nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakost med spoloma.
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 5
5.  Ta direktiva ne zajema razlik pri obravnavanju, ki temeljijo na narodnosti, in ne posega v določbe in pogoje v zvezi z vstopom v in prebivanjem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva na ozemlju držav članic, in v katero koli obravnavanje, ki izhaja iz pravnega statusa zadevnih državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva.
5.  Ta direktiva ne zajema razlik pri obravnavanju, ki temeljijo na narodnosti, in ne posega v določbe in pogoje v zvezi z vstopom v in prebivanjem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva na ozemlju držav članic, in v katero koli obravnavanje, ki izhaja iz pravnega statusa zadevnih državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva. Diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, ki je predstavljena kot razlikovanje pri obravnavanju na podlagi narodnosti, se obravnava kot diskriminacija v smislu člena 1.
Sprememba 91
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Področji oglaševanja in medijev sta izvzeti iz področja uporabe te direktive.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Da bi zagotovili skladnost z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva invalide:
1.  Da bi zagotovili skladnost z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva invalide, pri čemer se invalidnost razume v smislu njene opredelitve v Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov, in ljudi s kroničnimi boleznimi:
Sprememba 97
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
a) se ukrepi, potrebni, da se invalidnim osebam omogoči učinkovit nediskriminatoren dostop so socialne zaščite, socialnih ugodnosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dostop do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanjiin prevozom, predvidijo na podlagi vnaprejšnjih predvidevanj, vključno z ustreznimi spremembami ali prilagoditvami.Taki ukrepi ne bi smeli nalagati nesorazmernega bremena niti zahtevati temeljite spremembe socialne zaščite, socialnih pravic, zdravstvenega varstva, izobraževanja ali zadevnega blaga in storitev niti zahtevati zagotovitve njihovih alternativ;
a) se ukrepi, potrebni, da se invalidom omogoči učinkovit nediskriminatoren dostop do socialne zaščite, socialnih ugodnosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dostop do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, telekomunikacijami in elektronskimi komunikacijami, informacijami, vključno s tistimi v dostopnih oblikah, finančnimi storitvami, kulturo in prostim časom, stavbami, ki so odprte za javnost, načini prevoza ter drugimi javnimi prostori in zmogljivostmi,predvidijo na podlagi vnaprejšnjih predvidevanj, vključno z ustreznimi spremembami ali prilagoditvami.Kjer ni mogoče zagotoviti učinkovitega nediskriminatornega dostopa zaradi prakse, politike ali postopkov, se sprejme ukrepe, zato da ni več takega učinka.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
b) ne glede na obveznost zagotoviti učinkovit nediskriminatoren dostop in po potrebi v določenem primeru zagotoviti razumne prilagoditve, razen če ne nalagajo nesorazmernega bremena.
(b) za namene tega odstavka, učinkovit nediskriminatoren dostop pomeni prepoznavanje in odstranitev preprek in ovir ter preprečevanje novih preprek in ovir, ki onemogočajo dostop invalidom do blaga, storitev in zmogljivosti, ki so na voljo splošni javnosti, ne glede na naravo ovire ali invalidnosti. V skladu z določbami te direktive in ne glede na ukrepe, izbrane za odpravo preprek ali ovir, se invalidom – če je le mogoče – učinkovit nediskriminatoren dostop zagotovi pod enakimi pogoji kot neinvalidom, omogoči pa se jim tudi lažja uporaba pripomočkov, vključno s pomočjo za mobilnost in dostop, kot so izšolani psi vodiči in drugi psi pomočniki. Ko z razumnimi prilagoditvami kljub vsem prizadevanjem ni mogoče zagotoviti učinkovitega nediskriminatornega dostopa pod enakimi pogoji, se v skladu z določbami direktive poišče primerna alternativa za dostop. Za namene te določbe "razumna prilagoditev" pomeni alternativne ukrepe, ki so potrebni, da bi v določenem primeru invalidom omogočili dostop do pravic, oziroma njihovo uživanje ali uveljavljanje na enaki podlagi, kot to velja za druge pravice s področja uporabe te direktive, kakor je opredeljeno v členu 3(1).
Sprememba 98
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2
2.  Za namene presoje, ali biukrepi, potrebni za skladnost s prvim odstavkom, pomenilinesorazmerno breme, jetreba upoštevatizlasti velikost, vire organizacije, njeno naravo, ocenjene stroške, življenjski ciklus blaga in storitev in možne koristi boljšega dostopa za invalide.Breme ni nesorazmerno, če ga zadosti kompenzirajo obstoječi ukrepi v okviru politike enakega obravnavanja, ki jo izvaja zadevna država članica.
2.  Ukrepi za učinkovit nediskriminatoren dostop ne bi smeli nalagati nesorazmernega bremena niti zahtevati temeljitih sprememb.Za namene presoje, ali bizadevni ukrep povzročilnesorazmerno breme, bi bilo treba upoštevati, ali je zadevni ukrep neizvedljiv ali nevaren in ga ni mogoče narediti izvedljivega in varnega z razumnimi spremembami pravil, politik ali praks, z odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir ali ovir v prometu, ali z zagotovitvijo dodatne pomoči ali storitev. Sprememba je bistvena, če spremeni blago in storitve ali naravo obrti, poklica ali podjetja do take mere, da ponudnik blaga ali storitev dejansko zagotavlja popolnoma drugo vrsto blaga ali storitev. Za razumne prilagoditve niso nujno potrebne bistvene strukturne spremembe stavb, katerih struktura je izrecno zaščitena z nacionalnim pravom zaradi njihove zgodovinske, kulturne ali arhitekturne vrednosti.Breme se nešteje zanesorazmerno, če ga v zadostni meri kompenzirajo obstoječi ukrepi v zadevni državi članici.Načelo razumne prilagoditve in načelo nesorazmernega bremena bi bilo treba razlagati v smislu Direktive 2000/78/ES in Konvencije ZN o pravicah invalidov.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3
3.  Ta direktiva ne posega v določbe prava Skupnosti ali nacionalne predpise, ki obravnavajo dostopnost do določenega blaga ali storitev.
3.  Ta direktiva ne posega v določbe prava Skupnosti ali nacionalne predpise, ki obravnavajo dostopnost do določenega blaga ali storitev. Institucije EU in države članice pa, kjerkoli je to mogoče, sprejmejo ukrepe za spodbujanje ponudnikov storitev in blaga, zlasti izdelkov, da načrtujejo dostopne rešitve, denimo s pomočjo javnih naročil. Dostopni izdelki in storitve so tisti, ki so načrtovani tako, da jih lahko uporabljajo vsi uporabniki.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 5
Da bi bila v praksi zagotovljena popolna enakost, načelo enakega obravnavanja ne preprečuje državam članicam, da bi ohranile ali sprejele posebne ukrepe, katerih cilj je preprečevati ali kompenzirati za prikrajšanost, povezano z vero ali prepričanjem, invalidnostjo, starostjo ali spolno usmerjenostjo.
Da bi bila v praksi zagotovljena popolna enakost, načelo enakega obravnavanja ne preprečuje državam članicam, da bi ohranile ali sprejele posebne ukrepe, katerih cilj je preprečevati ali kompenzirati za prikrajšanost, povezano z vero ali prepričanjem, invalidnostjo, starostjo ali spolno usmerjenostjo, ali da bi dovolile, da se takšni ukrepi sprejmejo v javnem, zasebnem ali prostovoljnem sektorju.
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da so vsem osebam, ki menijo, da jim je bila storjena krivica, ker ni bilo uporabljeno načelo enakega obravnavanja, na voljo sodni in/ali upravni postopki, in, kjer države članice menijo, da je ustrezno, poravnalni postopki, tudi potem, ko se je razmerje, v katerem je domnevno prišlo do diskriminiranja, že končalo.
1.  Države članice zagotovijo, da so vsem osebam, ki menijo, da jim je bila storjena krivica, ker ni bilo uporabljeno načelo enakega obravnavanja, dejansko na voljo sodni in/ali upravni postopki, in, kjer države članice menijo, da je ustrezno, poravnalni postopki, tudi potem, ko se je razmerje, v katerem je domnevno prišlo do diskriminiranja, že končalo.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Države članice v nacionalnih pravnih sistemih uvedejo potrebne ukrepe za zagotovitev dejanske in učinkovite odškodnine ali povračila, kakor to določijo države članice, za izgubo in škodo, ki jo je oškodovana oseba utrpela zaradi diskriminacije v smislu te direktive, na način, ki je odvračilen in v sorazmerju z utrpljeno škodo.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2
2.  Odstavek 1 ne preprečuje državam članicam, da sprejmejo za tožnike ugodnejše predpise o dokaznem bremenu.
2.  Odstavek 1 ne preprečuje državam članicam, da sprejmejo za tožnike ugodnejše predpise.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Spodbujanje enakosti
Države članice aktivno spodbujajo enakost med osebami ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, ko oblikujejo in izvajajo zakone in druge predpise, politike in dejavnosti na področjih uporabe te direktive.
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 10
Države članice zagotovijo, da so osebe, ki jih to zadeva, opozorjene na predpise, sprejete na podlagi te direktive in na že veljavne predpise, na ustrezne načine na celotnem ozemlju.
Države članice zagotovijo, da so osebe, ki jih to zadeva, opozorjene na predpise, sprejete na podlagi te direktive in na že veljavne predpise, na ustrezne načine, vključno prek interneta, na celotnem ozemlju.
Države članice za krepitev načela enakega obravnavanja organizirajo ad hoc informacijske kampanje in kampanje ozaveščanja ter usposabljanja.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 11
Države članice s ciljem spodbujati načelo enakega obravnavanja spodbujajo dialog z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, zlasti nevladnimi organizacijami, ki imajo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in prakso legitimen interes prispevati k boju proti diskriminaciji na podlagi razlogov in na področjih, zajetih s to direktivo.
Države članice s ciljem spodbujati načelo enakega obravnavanja spodbujajo dialog z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, zlasti nevladnimi organizacijami, takšna posvetovanja pa vključujejo tudi nadzor izvajanja direktive.
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1
1.  Države članice določijo organ ali organe za spodbujanje enakega obravnavanja vseh oseb ne glede na njihovo vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Ti organi so lahko sestavni del agencij, ki so na državni ravni zadolžene za varovanje človekovih pravic ali zaščito pravic posameznikov, vključno s pravicami po drugih aktih Skupnosti, vključno z direktivama 2000/43/ES in 2004/113/ES.
1.  Države članice določijo neodvisno delujoči in ustrezno financirani organ ali organe za spodbujanje enakega obravnavanja vseh oseb ne glede na njihovo vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Države članice zagotovijo, da imajo organ ali organi pristojnosti na področjih, ki jih obsega ta direktiva in na področjih zaposlovanja in dela iz Direktive 2000/78/ES. Ti organi so lahko sestavni del agencij, ki so na državni ravni zadolžene za varovanje pravic po drugih aktih Skupnosti, vključno z direktivami 2000/43/ES, 2000/78/ES in 2004/113/ES.
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 2 – alinea -1 (novo)
– olajševanje upravnih in sodnih postopkov, povezanih z diskriminacijo, kadar njena žrtev prebiva v drugi državi članici kot tožena oseba, in sicer tako da stopijo v stik z ustreznim organom ali organi v državi članici tožene osebe,
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 2 – alinea -1a (novo)
– zagotavljanje dostopa tožniku do pravne pomoči v skladu z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o zboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih1, kadar je to potrebno.
_____________
1 UL L 26, 31.1.2003, str. 41.
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 2 – alinea 2
– izvajanje neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo,
nadziranje in izvajanje neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo, vključno glede uporabe protidiskriminacijske zakonodaje,
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 2 – alinea 3 a (novo)
– sodelovanje in izmenjavanje informacij z Agencijo EU za temeljne pravice in drugimi ustreznimi organi EU.
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice tem organom zagotovijo zadostna sredstva, da bodo lahko izvajali svoje naloge učinkovito in na dostopen način.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 13 – točka a
a) se odpravijo vsi zakoni in drugi predpisi, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja;
(a) se takoj odpravijo vsi zakoni in drugi predpisi, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja;
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 14
Države članice določijo predpise o sankcijah, ki se uporabljajo, če so kršene določbe domačega prava, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Sankcije lahko obsegajo plačilo odškodnine, ki ne sme biti omejena z določitvijo vnaprejšnje zgornje meje, in morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.
Države članice določijo predpise o sankcijah, ki se uporabljajo, če so kršene določbe domačega prava, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Sankcije lahko obsegajo plačilo odškodnine, ki ne sme biti omejena z določitvijo vnaprejšnje zgornje meje, in morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne ter morajo privesti do prenehanja diskriminatornega ravnanja in odprave njegovih učinkov.
Spremembi 59 in 77
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 2
2.  Da se upoštevajo posebne okoliščine, lahko države članice po potrebi določijo, da je treba obveznost v zvezi zagotavljanjem učinkovitega dostopa, kakor je opredeljeno v členu 4, izpolniti [najpozneje štiri leta po sprejetju].
2.  Da bi države članice lahko izpolnile zahtevo po zagotavljanju učinkovitega nediskriminatornega dostopa do obstoječih infrastruktur, politik ali postopkov v okviru pomena člena 4(1)(a), imajo lahko po potrebi na voljo dodatno obdobje 10 let [od datuma za prenos], da izpolnijo to obveznost.
Države članice, ki želijo uporabiti to dodatno obdobje, o tem obvestijo Komisijo najpozneje do datuma iz odstavka 1 ter navedejo razloge.
Države članice, ki želijo izkoristiti dodatno obdobje, Komisiji predložijo načrt za postopno izpolnjevanje zahtev iz člena 4(1)(a), vključno s cilji, sredstvi in časovnim razporedom. Vsaka država članica, ki se odloči uporabiti dodatno obdobje,polletno poroča Komisiji o ukrepih, ki jih sprejema za učinkovit nediskriminatoren dostop, in o napredku pri izvajanju člena 4(1)(a). Komisija polletno poroča Svetu.
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1
1.  Države članice in nacionalni organi za enakost predložijo Komisiji najpozneje do ..., po tem pa vsakih pet let vse informacije, ki jih Komisija potrebuje, da lahko za Evropski parlament in Svet pripravi poročilo o uporabi te direktive.
1.  Države članice predložijo Komisiji najpozneje do ..., po tem pa vsakih pet let vse informacije, ki jih Komisija potrebuje, da lahko za Evropski parlament in Svet pripravi poročilo o uporabi te direktive.
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Najpozneje v ... letih po začetku veljavnosti te direktive mora začeti veljati celosten pravni okvir Skupnosti v zvezi z nediskriminacijo, ki je v obliki ene same direktive in ki na podlagi člena 13 Pogodbe ES združuje in nadomešča vse obstoječe direktive, med njimi to direktivo. Ta nova direktiva predpisuje enako raven zaščite za vse vrste diskriminacije.
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 2
2.  V poročilu Komisije so primerno upoštevana stališča socialnih partnerjev in zadevnih nevladnih organizacij, kakor tudi Agencije EU za temeljne pravice. V skladu z načelom integriranja enakosti spolov vsebuje poročilo med drugim oceno učinkov sprejetih ukrepov na ženske in moške. Glede na prejete informacije vsebuje poročilo, če je potrebno, predloge za spremembe in posodobitve te direktive.
2.  V poročilu Komisije so primerno upoštevana stališča socialnih partnerjev in zadevnih nevladnih organizacij, kakor tudi Agencije EU za temeljne pravice. Poročilo vključuje pregled sedanjih praks v državah članicah v skladu s členom 2(7) v zvezi z uporabo starosti ali invalidnosti kot faktorja pri izračunavanju premij in dajatev. V skladu z načelom integriranja enakosti spolov vsebuje poročilo med drugim oceno učinkov sprejetih ukrepov na ženske in moške. To poročilo obsega tudi informacije o raznovrstni diskriminaciji, pri čemer ni zajeta samo diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja, spolne usmerjenosti, starosti in invalidnosti, ampak tudi diskriminacija na podlagi spola, rase ali narodnosti. Glede na prejete informacije vsebuje poročilo, če je potrebno, predloge za spremembe in posodobitve te direktive.

Polletna ocena dialoga med EU in Belorusijo
PDF 123kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o polletni oceni dialoga med EU in Belorusijo
P6_TA(2009)0212B6-0177/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Belorusiji, zlasti resolucije z dne 15. januarja 2009(1) o strategiji EU za Belorusijo,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 16. marca 2009, s katerimi se ohrani začasna odprava prepovedi izdaje vizumov beloruskim uradnikom, vključno s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom, in podaljšajo omejitveni ukrepi,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 3. decembra 2008 o pobudi o vzhodnem partnerstvu (KOM(2008)0823),

–   ob upoštevanju izjave Evropske komisije z dne 21. novembra 2006 o pripravljenosti Evropske unije za obnovo odnosov z Belorusijo in njenim narodom v okviru evropske sosedske politike,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker je Svet v svojih zgoraj omenjenih sklepih z dne 16. marca 2009 potrdil svojo pripravljenost poglobiti odnose z Belorusijo, odvisno od njenega napredka k demokraciji, človekovim pravicam in pravni državi, ter ji pomagati pri doseganju teh ciljev,

B.   ker je Svet po oceni dogodkov v Belorusiji, ki so sledili odločitvi o začasni odpravi omejitev potovanj za nekatere beloruske uradnike, sprejeti oktobra 2008, v skladu s pogoji iz skupnega stališča Sveta 2008/844/SZVP(2) sklenil, da ohrani odpravo teh omejitev za obdobje devetih mesecev,

C.   ker je Svet sklenil podaljšati omejitvene ukrepe za nekatere beloruske uradnike za obdobje enega leta, kot določa skupno stališče 2006/276/SZVP,

D.   ker je EU še vedno zaskrbljena nad razmerami na področju človekovih pravic v Belorusiji in nedavnimi primeri kršitev na tem področju,

E.   ker je Komisija kot odziv na pozitivne ukrepe Belorusije že začela okrepljen dialog s to državo na področju energije, okolja, carin, prometa in varnosti hrane ter izrazila pripravljenost za nadaljnjo razširitev obsega tehničnih pogovorov, ki bodo koristni za obe strani, pod pogojem, da kakršni koli načrti o izgradnji nove jedrske elektrarne nezahodnega tipa na meji z EU niso vključeni v ta dialog,

F.   ker je Svet vključil Belorusijo v svojo pobudo o vzhodnem partnerstvu, ki jo je sprožila Komisija v zgoraj omenjenem sporočilu z dne 3. decembra 2008, da bi okrepila sodelovanje s številnimi vzhodnoevropskimi državami,

G.   ker je beloruski minister za zunanje zadeve Sergej Martinov dejal, da je Belorusija naklonjena pobudi o vzhodnem partnerstvu in namerava v njej sodelovati,

H.   ker je Odbor za zaščito novinarjev pozval beloruske oblasti, naj obnovijo akreditacijo Andrzeju Poczobutu, lokalnemu poročevalcu največjega poljskega dnevnika Gazeta Wyborcza, in raziščejo nadlegovanje njega in njegove družine v zahodnem mestu Grodno zaradi njegove kritike vladne politike; ker je bila dne 17. marca 2009 Andzreju Poczobutu izrečena globa v višini 148 EUR zaradi poročanja o srečanju združenja Poljakov v Belorusiji,

1.   podpira odločitev Sveta o podaljšanju omejitvenih ukrepov za nekatere beloruske uradnike za obdobje enega leta in o hkratni ohranitvi odprave omejitev za potovanja za nekatere beloruske uradnike za obdobje devetih mesecev;

2.   je še vedno zaskrbljen nad razmerami na področju človekovih pravic v Belorusiji in nedavnimi primeri kršitev na tem področju, z veseljem pa pričakuje začetek dialoga z Belorusijo o človekovih pravicah v bližnji prihodnosti;

3.   pozdravlja večji dialog med EU in Belorusijo na visoki ravni, vključno z dvostranskimi stiki, in okrepljeno tehnično sodelovanje na pobudo Komisije, ki sta način za doseganje medsebojnega razumevanja in priložnost za obravnavo zadev in vprašanj skupnega interesa;

4.   je prepričan, da je treba poglobitev političnega dialoga med EU in Belorusijo pogojevati z odpravo omejevanja svobode in zaustavitvijo nasilja nad udeleženci v protestih opozicije in borci za človekove pravice; s tem v zvezi poziva k takojšnji izpustitvi podjetnikov Mikalaja Avtuhoviča, Jurija Lijavonava in Uladimera Asipenke ter mladega opozicijskega aktivista Arcena Dubskega, kakor tudi k pregledu obsodb glede omejevanja svobode, s katerimi je bilo januarja 2008 11 demonstrantom omejeno gibanje;

5.   pozdravlja in še naprej spodbuja nadaljevanje sodelovanja Belorusije z Uradom za demokratične institucije in človekove pravice v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na področju volilne zakonodaje;

6.   vztraja, da je treba demokratično belorusko opozicijo in civilno družbo vključiti v dialog med EU in Belorusijo;

7.   poziva belorusko vlado, naj izkoristi naslednjih devet mesecev ter pokaže bistven napredek na področjih:

   reforme beloruske volilne zakonodaje, da se zagotovi zajamčeno zastopstvo pripadnikov opozicije v volilnih komisijah na vseh ravneh ter da se zagotovi preglednost in odgovornost pri štetju glasov;
   zagotavljanja enakih pravic za vse medijske hiše z odpravo prepovedi razširjanja neodvisnih tiskanih medijev prek distribucijskih omrežij Sajuzdruk (mreža kioskov) in državne poštne službe Belpošta, ki sta v lasti države; razveljavitve členov 367, 368, 369 in 369-1 kazenskega zakonika, ki se pogosto zlorabljajo za preganjanje novinarjev zaradi njihove poklicne dejavnosti; poenostavitve postopka za pridobitev akreditacije za vse novinarje, vključno z uradnimi predstavniki tujih medijskih hiš;
   zagotavljanja svobode združevanja in zbiranja z razveljavitvijo člena 193-1 kazenskega zakonika, ki predvideva kazensko odgovornost za dejavnosti v imenu neregistriranih javnih združenj, političnih strank in ustanov; spoštovanja svobodne veroizpovedi;
   zagotavljanja političnih pravic in svoboščin s prenehanjem politično motiviranega odpuščanja z delovnih mest in univerz; prenehanja preganjanja študentov, ki so bili izključeni z univerz zaradi svojih državljanskih stališč, zaradi izogibanja služenju vojaškega roka; pregleda nedavnih primerov prisilnega vojaškega nabora več mladih aktivistov, na primer Franka Vjačorke, Ivana Šyle in Zmicra Hvedaruka, kar je enakovredno ugrabitvi talcev s strani države;

8.   poziva belorusko vlado, da nemudoma sprejme moratorij za vse smrtne obsodbe in usmrtitve, da bi odpravila smrtno kazen v skladu z Resolucijo Generalne skupščine ZN 62/149 z dne 18. decembra 2007, nemudoma spremeni vse smrtne obsodbe zapornikov v zaporne kazni, uskladi domačo zakonodajo z obveznostmi, ki jih ima država na podlagi mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, in zagotovi strogo spoštovanje mednarodno priznanih standardov poštenega sojenja;

9.   poziva beloruske oblasti, da priznajo Združenje Poljakov, ki ga vodi Angelika Borys, ki je bila ponovno izvoljena za predsednico na kongresu Združenja Poljakov dne 15. marca 2009;

10.   poziva Svet in Komisijo, naj v primeru, če bo Belorusija v obdobju devetih mesecev izpolnila omenjena merila, razmislita o trajni odpravi prepovedi potovanj ter o sprejetju ukrepov za olajšanje gospodarskega in socialnega razvoja ter pospešitev procesa ponovnega vključevanja Belorusije v evropsko družino demokratičnih narodov;

11.   poziva Svet in Komisijo, naj z dodatnimi ukrepi liberalizirata vizumske postopke za beloruske državljane, saj je to ključno za izpolnitev glavnega cilja politike Evropske unije do Belorusije, namreč da ta država postane del evropskih in regionalnih procesov ter da procesa demokratizacije ne več mogoče obrniti v nasprotno smer; v zvezi s tem ju poziva, naj preučita možnost zmanjšanja vizumskih stroškov za državljane Belorusije ob vstopu v schengensko območje in možnost poenostavitve postopka za pridobitev vizuma;

12.   poziva Komisijo, da v celoti in učinkovito izkoristi možnosti za podporo civilne družbe in demokratičnega razvoja v Belorusiji iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice(3); poziva Komisijo, da redno in izčrpno obvešča Parlament o načinu porabe sredstev iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

13.   poziva Komisijo, naj dodeli finančno pomoč neodvisni beloruski televizijski postaji Belsat, ter poziva belorusko vlado, naj to postajo uradno registrira; poziva belorusko vlado, naj v znak dobre volje in pozitivnih sprememb omogoči beloruski Evropski univerzi za humanistične vede v izgnanstvu v Vilni (Litva), da se zakonito vrne v Belorusijo z resničnimi zagotovili, da bo lahko svobodno delovala in zaživela v Minsku pod pogoji, ki bodo primerni za njen prihodnji razvoj, in ji tekom leta 2009 zlasti omogoči ponovno vzpostavitev knjižnice v Minsku z zagotovitvijo prostorov in pogojev za odprtje obširnih zbirk v beloruščini, ruščini, angleščini, nemščini in francoščini, ki bodo dostopne vsem;

14.   poziva Svet in Komisijo, naj razmislita o ukrepih za izboljšanje gospodarskega ozračja, trgovine, vlaganj, energetske in prometne infrastrukture ter čezmejnega sodelovanja med EU in Belorusijo, da bi pripomogli k dobremu počutju in blaginji državljanov Belorusije in povečali njihove zmožnosti za komunikacijo z EU in prosto potovanje v EU;

15.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, parlamentarnim skupščinam Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope, sekretariatu Skupnosti neodvisnih držav ter parlamentu in vladi Belorusije.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0027.
(2) Skupno stališče Sveta 2008/844/SZVP z dne 10. novembra 2008 o spremembi Skupnega stališča 2006/276/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim uradnikom Belorusije (UL L 300, 11.11.2008, str. 56).
(3) Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (UL L 386, 29.12.2006, str. 1).


Evropska zavest in totalitarizem
PDF 120kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu
P6_TA(2009)0213RC-B6-0165/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju Resolucije št. 206(III)A o genocidu, ki jo je dne 9. decembra 1948 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov,

–   ob upoštevanju členov 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju Okvirnega sklepa 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi(1),

–   ob upoštevanju Resolucije št. 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov,

–   ob upoštevanju svoje deklaracije z dne 23. septembra 2008 o razglasitvi 23. avgusta za evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma(2),

–   ob upoštevanju svojih številnih resolucij o demokraciji in spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, vključno z resolucijo z dne 12. maja 2005 ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945(3), resolucijo z dne 23. oktobra 2008 o spominu na žrtve namerno povzročene lakote (holodomor)(4) in resolucijo z dne 15. januarja 2009 o Srebrenici(5),

–   ob upoštevanju komisij za resnico in pravičnost, ustanovljenih v različnih delih sveta, ki ljudem, ki so živeli v številnih nekdanjih avtoritarnih in totalitarnih režimih, pomagajo preseči razlike in doseči spravo,

–   ob upoštevanju izjav, ki so jih predsednik Parlamenta in politične skupine dali 4. julija 2006, sedemdeset let po državnem udaru generala Franca v Španiji,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker se zgodovinarji strinjajo, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno in ker ne obstajajo objektivna zgodovinska poročila; ker poklicni zgodovinarji ne glede na to uporabljajo znanstvena orodja za preučevanje preteklosti in poskušajo biti čim bolj nepristranski,

B.   ker noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine in ker ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni,

C.   ker se uradnih političnih razlag zgodovinskih dejstev ne bi smelo vsiljevati z večinskimi odločitvami v parlamentih; ker parlament ne more sprejemati zakonodaje za preteklost,

D.   ker je osrednji cilj procesa evropskega združevanja zagotoviti, da se spoštujejo temeljne pravice in načela pravne države, in ker so bili s členoma 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji zagotovljeni primerni mehanizmi za uresničitev tega cilja,

E.   ker lahko napačne razlage zgodovine spodbujajo politike izključevanja in tako napeljujejo k sovraštvu in rasizmu,

F.   ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope, da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu,

G.   ker je bilo v totalitarnih in avtoritarnih režimih dvajsetega stoletja v Evropi pregnanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone žrtev; ker je vseeno treba priznati holokavst za edinstven primer v zgodovini,

H.   ker je bil nacizem glavna zgodovinska izkušnja Zahodne Evrope in ker so v srednje- in vzhodnoevropskih državah izkusili tako komunizem kot nacizem; ker je treba spodbujati razumevanje za dvojno diktatorsko zapuščino teh držav,

I.   ker je bilo evropsko združevanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili dve svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, bilo pa je tudi način preseganja globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem, združevanjem, končanjem vojne in zagotavljanjem demokracije v Evropi,

J.   ker je bil proces evropskega združevanja uspešen in je naposled pripeljal do Evropske unije, ki združuje države srednje in vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnimi režimi od konca druge svetovne vojne do zgodnjih devetdesetih let, in ker je pred tem pristop Grčije, Španije in Portugalske, ki so trpele pod dolgotrajnimi fašističnimi režimi, pomagal utrditi demokracijo v južnem delu Evrope,

K.   ker Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo priznala nacizma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in če ne bo izvedla poštenih in poglobljenih razprav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju,

L.   ker leta 2009 ponovno združena Evropa praznuje 20. obletnico razpada komunistične diktature v srednji in vzhodni Evropi in padca berlinskega zidu, kar bi morala biti priložnost za krepitev zavesti o preteklosti in priznanje vloge demokratičnih pobud državljanov, kot tudi spodbuda za krepitev občutka skupnosti in združenosti,

M.   ker je pomembno tudi, da pomnimo tiste, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini in ki bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe,

N.   ker je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jih je iz kakršnega koli razloga prikrajšal za svobodo, jih mučil ali ubijal,

1.   izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju;

2.   obnavlja svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic;

3.   poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave; ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje;

4.   opozarja, da so se zadnji zločini proti človečnosti in dejanja genocida v Evropi dogajali še julija 1995 ter da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim ali totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost;

5.   poudarja, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave;

6.   obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave; poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb, čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo izrabljalo za politične namene;

7.   odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi; žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje;

8.   izjavlja, da je evropsko združevanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope, da se zavežejo skupni prihodnosti, in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje;

9.   poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine, ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije;

10.   je prepričan, da bi ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje;

11.   glede tega poziva Svet in Komisijo, naj podpreta in zagovarjata dejavnosti nevladnih organizacij, kot je organizacija Memorial v Ruski federaciji, ki se aktivno ukvarjajo z raziskovanjem in zbiranjem dokumentov, povezanih z zločini iz stalinističnega obdobja;

12.   ponovno izraža svojo dosledno podporo okrepljenemu mednarodnemu pravosodju;

13.   poziva k vzpostavitvi platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za totalitarno zgodovino, in k ustanovitvi vseevropskega dokumentacijskega/spominskega centra za žrtve vseh totalitarnih režimov;

14.   poziva h krepitvi obstoječih zadevnih finančnih instrumentov, da bi podprli strokovne zgodovinske raziskave, povezane z zgoraj opisanimi vprašanji;

15.   poziva k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin;

16.   je prepričan, da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove;

17.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav kandidatk, vladam in parlamentom držav, pridruženih Evropski uniji, ter vladam in parlamentom držav članic Sveta Evrope.

(1) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0439.
(3) UL C 92 E, 20.4.2006, str. 392.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0523.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0028.


Vloga kulture v razvoju evropskih regij
PDF 106kWORD 35k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o vlogi kulture v razvoju evropskih regij
P6_TA(2009)0214RC-B6-0166/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 24. maja 2007 o prispevku sektorjev kulture in ustvarjalnosti k doseganju lizbonskih ciljev(1),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Kultura (2007–2013)(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o evropski kulturni agendi v času globalizacije(4),

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker postaja kulturna duša Evrope vedno bolj pomembna za združevanje evropskih državljanov z različnimi kulturnimi in jezikovnimi pripadnostmi, istočasno pa tudi za spoštovanje teh razlik;

B.   ker so evropske kulture strateški dejavniki v razvoju Evrope na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni osrednjih evropskih institucij;

C.   ker mesta in regije postajajo evropski akterji, saj si delijo evropsko idejo in prispevajo k razvoju Evropske unije,

D.   ker se zdi, da so kulturni projekti, ki temeljijo na pobudah civilne družbe, učinkoviti pri krepitvi in razvoju regij,

E.   ker so regionalne konference odlična priložnost za civilno družbo za predstavitev projektov in predlogov, izmenjavo najboljše prakse in vodenje dialoga med odgovornimi stranmi,

1.   poudarja, da strategije za regionalni in lokalni razvoj, ki vključujejo kulturo, ustvarjalnost in umetnost, veliko prispevajo k boljši kakovosti življenja v evropskih regijah in mestih, saj spodbujajo kulturno raznolikost, demokracijo, udeležbo in medkulturni dialog;

2.   poziva Komisijo, naj predstavi zeleno knjigo, v kateri bodo navedeni možni ukrepi v zvezi z dejavnostmi sodobne kulture, namenjeni krepitvi kulturnega razvoja evropskih regij;

3.   poziva Komisijo, naj podpre regionalne konference in v podporo vključi regionalne organe in lokalne organizacije civilne družbe;

4.   poziva k izvajanju ukrepov in kampanj za dvig ozaveščenosti o vlogi kulturnih projektov v regionalnem razvoju;

5.   poziva zadevne strani, naj si prizadevajo za hitro in učinkovito izvajanje teh projektov;

6.   od Komisije pričakuje, da bo Parlamentu čim prej predstavila študijo o vplivu kulture na regionalni in lokalni ravni, skupaj s sklepi in ukrepi, ki jih Komisija namerava sprejeti na osnovi te študije;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Odboru regij.

(1) UL C 311, 21.12.2007, str. 7.
(2) UL L 372, 27.12.2006, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0123.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0124.


Priporočilo Svetu o novem sporazumu EU/Rusija
PDF 259kWORD 105k
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 2. aprila 2009 o novem sporazumu med Evropsko unijo in Rusijo (2008/2104(INI))
P6_TA(2009)0215A6-0140/2009

Evropski parlament,

-   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o odnosih med EU in Rusijo, ki ga je v imenu skupine ALDE pripravil Janusz Onyszkiewicz (B6-0373/2007),

-   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani(1), ki je začel veljati 1. decembra 1997 in bi prenehal veljati leta 2007, če njegova veljavnost ne bi bila samodejno podaljšana,

-   ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 26. maja 2008 o začetku pogajanj o novem sporazumu z Rusko federacijo in obnovitve pogajanj decembra 2008,

-   ob upoštevanju ciljev EU in Rusije iz skupne izjave po srečanju na vrhu v Sankt Peterburgu 31. maja 2003 o tem, da se oblikuje skupen gospodarski prostor, skupen prostor svobode, varnosti in pravice, prostor sodelovanja na področju zunanje varnosti in prostor raziskav in izobraževanja, ki bo vključeval kulturne vidike, ter časovnih načrtov, ki so bili sprejeti za tem,

-   ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo z dne 25. maja 2006 o poenostavitvi izdajanja vizumov državljanom Evropske unije in Ruske federacije(2),

–   ob upoštevanju Evropske energetske listine, podpisane 17. decembra 1991, in Pogodbe o energetski listini, ki je sledila in jo je bilo mogoče podpisati po 17. decembru 1994, veljati pa je začela aprila 1998, ter je pravno zavezujoča za vse pogodbene strani, ki so ratificirale Pogodbo o energetski listini, in tiste, ki niso zavrnile sodelovanja pri začasni uporabi Pogodbe o energetski listini do začetka veljave v skladu s členom 45(2), ter energetskega dialoga med EU in Rusijo, ki je bil vzpostavljen na šestem vrhu med EU in Rusijo v Parizu 30. oktobra 2000,

–   ob upoštevanju Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje ("Konvencija iz Espooja"),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2008 o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda v Baltiškem morju, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo(3),

–   ob upoštevanju motnje oskrbe Evropske unije z ruskim plinom januarja 2009, kot je doslej še ni bilo,

-   ob upoštevanju posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo ter tega, da niso pripeljala do oprijemljivih rezultatov,

–   ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ter protokolov k tej konvenciji,

-   ob upoštevanju pogajanj o pristopu Ruske federacije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO),

-   ob upoštevanju številnih verodostojnih poročil ruskih in mednarodnih nevladnih organizacij o nenehnih hudih kršitvah človekovih pravic v Rusiji, sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede Čečenije in številnih tovrstnih zadev, ki so v postopku pred tem sodiščem,

-   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ruski federaciji, zlasti resolucij z dne 18. decembra 2008 o napadih na zagovornike človekovih pravic in sojenju za umor Ane Politkovske(4), z dne 13. marca 2008 o Rusiji(5), z dne 10. maja 2007 o vrhu EU-Rusija, ki bo 18. maja 2007 v Samari(6), z dne 19. junija 2008 o vrhunskem srečanju EU-Rusija v Hanti Mansijsku 26. in 27. junija 2008(7), z dne 25. oktobra 2006 o odnosih med EU in Rusijo po umoru ruske novinarke Ane Politkovske(8), z dne 14. novembra 2007 o vrhu EU-Rusija(9) ter z dne 13. decembra 2006 o vrhu EU-Rusija v Helsinkih 24. novembra 2006(10),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2005 o odnosih EU-Rusija(11),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2007 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Rusijo(12), v kateri navaja, da bi morale biti razmere na področju človekovih pravic v Rusiji sestavni del politične agende EU in Rusije ter da mora obsežno gospodarsko sodelovanje med Rusijo in EU temeljiti na visokih demokratičnih standardih in načelih tržnega gospodarstva,

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2008 o razmerah v Gruziji(13),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o zunanjih odnosih na področju energetike(14),

-   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje(15) in o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem(16),

-   ob upoštevanju skupne izjave stalnega partnerskega sveta EU in Rusije o svobodi, varnosti in pravici z dne 22. novembra 2007,

-   ob upoštevanju skupne izjave parlamentarne skupščine Sveta Evrope in parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) o volitvah v rusko dumo 2. decembra 2007,

-   ob upoštevanju člena 114(3) in člena 83(5) svojega Poslovnika,

-   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0140/2009),

A.   ker so odnosi Unije z Rusijo bistvenega pomena za pragmatično sodelovanje; ker je Rusija stalna članica varnostnega sveta ZN, članica G8, tretja največja trgovinska partnerica EU, četrta največja trgovinska partnerica euroobmočja in ključna dobaviteljica energije za EU; ker EU z Rusijo nima le skupnih gospodarskih in trgovinskih interesov, temveč tudi cilj ukrepanja v mednarodnem okolju, pa tudi odgovornost za svetovna vprašanja in vprašanja o skupnem evropskem sosedstvu; ker bi morali okrepljeno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo temeljiti na vzajemnem zaupanju in skupnih vrednotah demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države ter na sodelovanju pri mednarodnih vprašanjih ter ker so posledično ključni element stabilnosti, varnosti in blaginje za vso Evropo; ker morajo odnosi EU z Rusijo temeljiti na medsebojnem spoštovanju in na spoštovanju suverenosti narodov v njunem sosedstvu,

B.   ker EU temelji na skupnih vrednotah, kot so demokracija, spoštovanje človekovih pravic in pravna država, in ker mora biti celovito spoštovanje teh vrednot ena osrednjih prednostnih nalog pri prizadevanju za okrepljeno sodelovanje s tretjimi državami,

C.   ker sodelovanje med EU in Rusijo ugodno vpliva na mednarodno stabilnost; ker mora Rusija prav tako nositi odgovornost in prispevati k finančni in politični stabilnosti ter občutku varnosti v Evropi in svetu, zlasti s sprejetjem in ohranjanjem odgovornega in mirnega pristopa do skupnega sosedstva med EU in Rusijo; ker EU že sodeluje z Rusijo pri vprašanjih Afganistana, Bližnjega vzhoda in Balkana, ter z ZN in OVSE pri oblikovanju skupnih stališč in pristopov k drugim pomembnim vprašanjem varnosti, kot so širjenje jedrskega orožja, nadzor orožja in razoroževanje, boj proti terorizmu, trgovina z mamili, organizirani kriminal, podnebne spremembe ter svetovna gospodarska in finančna kriza,

D.   ker izjave nove administracije ZDA, zlasti podpredsednika Joea Bidena in ministrice za zunanje zadeve Hilary Clinton, glede politike do Rusije kažejo pripravljenost v okviru nove in odprte politike ZDA na sodelovanje za stabilnejši in varnejši svet,

E.   ker sta nesorazmerni protinapad Rusije po vstopu gruzijskih čet v Južno Osetijo, ki se je ob uporabi oklepnikov in zračnih sil razširil na druge dele gruzijskega ozemlja, in neizzvana vojaška operacija v Abhaziji, med katero je prišlo do napadov in zasedbe gruzijskih morskih pristanišč, zaključila pa se je s priznanjem obeh separatističnih enklav Južne Osetije in Abhazije, postavila pod vprašaj pripravljenost Rusije, da bi skupaj z EU vzpostavila skupni prostor varnosti v Evropi; ker mora nadaljnje oblikovanje partnerstva med EU in Rusijo vključevati pomemben dialog o varnosti, ki bo temeljil na zavezah obeh partneric k njunim skupnim vrednotam, spoštovanju mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti ter zavezanosti Helsinški listini in upoštevanju iz nje izhajajočih obveznosti,

F.   ker pogajanja o novem sporazumu za okrepitev sodelovanja med EU in Rusko federacijo nikakor ne upravičujejo še vedno nerešenih razmer v Gruziji, medtem ko ostaja obveznost Rusije, da v celoti izvaja sporazuma, ki sta bila v zvezi s konfliktom v Južni Osetiji in Abhaziji podpisana 12. avgusta in 8. septembra 2008, saj bi moralo biti njuno spoštovanje nujni pogoj za uspešen zaključek pogovorov, ki bi morali vključevati odpoved vseh strani kar zadeva uporabo orožja proti sosednjim državam,

G.   ker se stališča o Kosovu in skupnem sosedstvu, zlasti po dogodkih v Gruziji, razhajajo bolj, kot kadar koli doslej,

H.   ker je sklenitev sporazuma o prihodnjem sodelovanju izjemno pomembna za nadaljnji razvoj in okrepitev sodelovanja med obema partnericama; ker mora politika EU do Rusije temeljiti na enotnosti in solidarnosti in bi morala EU imeti skupen pristop in nastopati enotno; ker morajo države članice EU obveščati druge države članice, ki jih morda zadevajo dvostranski sporazumi ali spori z Rusijo, in se z njimi pravočasno posvetovati,

I.   ker mora biti novi vsestranski sporazum, ki naj bi nadomestil sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju, bolj kakovosten in se mora v njem odražati vsa širina sodelovanja, nova realnost 21. stoletja ter skladnost z načeli mednarodnih odnosov in spoštovanjem demokratičnih načel in človekovih pravic,

J.   ker je Pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, ki jo je leta 1990 podpisalo 16 držav članic Nata in šest držav članic Varšavskega pakta in ki je bila spremenjena leta 1999, najpomembnejši sporazum o razorožitvi v zgodovini, kar zadeva konvencionalno orožje; ker so to pogodbo ratificirale Rusija, Belorusija in Ukrajina, vendar jo je Nato zamrznil; ker je Rusija pogodbo medtem odložila,

K.   ker so bile nedavne parlamentarne in predsedniške volitve v Rusiji izvedene v razmerah, ki so daleč od evropskih standardov glede dostopa mednarodnih opazovalcev volitev, možnosti opozicijskih strank za organiziranje in razporeditev kandidatov, pravičnosti in neodvisnosti medijev ter nevtralnosti javnih organov, kar je pomenilo resno odstopanje od obveznosti Rusije kot članice Sveta Evrope in OVSE,

L.   ker je Ruska federacija članica Sveta Evrope in se je zato obvezala njegovim ciljem, ki so predvsem podpora demokraciji in spoštovanje človekovih pravic ter utrjevanje demokracije in stabilnosti v Evropi; ker mora EU odločno zagovarjati načelo, po katerem je spoštovanje pravne države in obstoječih zavez bistvenega pomena za uspeh partnerstva med EU in Rusijo,

M.   ker številna poročila nevladnih organizacij in neodvisnih izvedencev kažejo, da zakon o nevladnih organizacijah iz leta 2006 in drugi ukrepi ruske vlade, vključno z zakonodajo proti skrajnežem in razširitvijo državnega nadzora na pomembne dele medijev, resno ogrožajo svobodo izražanja ter omejujejo človekove pravice in dejavnosti civilne družbe v Rusiji,

N.   ker nadaljnje pridržanje političnih zapornikov in kaznovanje zagovornikov človekovih pravic nasprotujeta zavezi Ruske federacije h krepitvi pravne države v Rusiji in odpravi "pravnega nihilizma",

O.   ker so parlamentarna skupščina Sveta Evrope in številne neodvisne organizacije za varstvo človekovih pravic izrazile resno zaskrbljenost glede standardov pravosodnega sistema v Rusiji, vključno s premajhno neodvisnostjo sodstva, neomogočanjem poštenega sojenja obdolžencem v politično spornih zadevah, nadlegovanjem in preganjanjem zagovornikov ter vrnitvijo sojenja in pridržanja političnih zapornikov v ruski kazenski sistem,

P.   ker Ruska federacija še vedno ne kaže pripravljenosti, da bi učinkovito odpravila nenehne zlorabe in prakso nekaznovanja za kazniva dejanja kljub temu, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v številnih sodbah Rusijo spoznalo kot odgovorno za resno sistematično kršenje človekovih pravic, tudi za izvensodne usmrtitve, mučenje in prisilna izginotja,

Q.   ker bi morala biti temeljna načela, ki bi urejala gospodarske in trgovinske odnose med EU in Rusko federacijo: vzajemnost, trajnost, preglednost, predvidljivost, zanesljivost, nediskriminatornost in dobro upravljanje; ker mora biti novi sporazum pravno zavezujoč in predvidevati jasne mehanizme za reševanje sporov,

R.   ker nedavna kriza pri dobavi plina Evropski uniji, zaradi katere so milijoni državljanov Bolgarije, Slovaške in drugih držav EU ostali brez ogrevanja in tople vode pri izredno nizkih zimskih temperaturah, vzbuja resno zaskrbljenost glede zanesljivosti ruske oskrbe z energijo,

S.   ker odnosi med EU in Rusijo na področju energetske varnosti ponujajo velike možnosti za pozitivno in konstruktivno vzajemno soodvisnost, pod pogojem, da partnerstvo temelji na načelih nediskriminacije in pravične obravnave ter na enakih tržnih pogojih, kot je predvideno v pogodbi o energetski listini; ker je nedavna plinska kriza dokazala potrebo po sprejetju in upoštevanju nabora pravil, ki morajo temeljiti vsaj na sedanji pogodbi o energetski listini; ker varni odnosi na področju energetike med EU in Rusijo v enaki meri temeljijo na pregledni trgovini z energijo v tranzitnih državah; ker so energetske politike Rusije v praksi zaznamovali primeri monopolnih zlorab in prisile, zlasti zavračanja pravic do tranzita za tretje države, prekinitev dobave in kršitev lastninskih pravic,

T.   ker je Evropski svet v Bruslju 15. in 16. junija 2006 priporočil, naj se pogajanja o tranzitnem protokolu k evropski energetski listini zaključijo, da bodo pogodbo o energetski listini lahko ratificirale vse podpisnice listine, in je priporočil še, naj se Komisijo pozove, da še zlasti zaradi nedavne krize s plinom določi elemente za energetski dogovor z Rusijo, ki bo dopolnil obstoječi in zavezujoči sporazum o partnerstvu in sodelovanju oz. bo sprejet v okviru sporazuma, ki bo nasledil sporazum o partnerstvu in sodelovanju; ker je Pogodba o energetski listini že pravno zavezujoča za vse države članice EU in Rusijo kot podpisnico v skladu s členom 45,

U.   ker sta tesno sodelovanje na področju energetske politike in opredelitev dolgoročne energetske strategije predpogoja za uravnotežen razvoj gospodarstva v EU in Rusiji,

V.   ker EU v odnosih z Rusijo pogosto ni uspela nastopati enotno; ker bi moral v okviru Sveta obstajati delujoč mehanizem, za katerega bi bil pristojen visoki predstavnik, ki bi državam članicam omogočal pravočasno medsebojno posvetovanje o vseh dvostranskih vprašanjih z Rusijo, ki bi utegnila vplivati na druge države članice ali celotno EU,

W.   ker je sedanja gospodarska kriza, ki močno vpliva na Rusijo in EU, priložnost za nov začetek dvostranskih odnosov na osnovi boljšega in odkritejšega vzajemnega razumevanja, ki se izogiba sumom in pomanjkljivostim iz preteklosti ter zagotavlja temelj za opredelitev in krepitev resničnih skupnih vrednot,

1.   na Svet in Komisijo naslavlja naslednja priporočila in ju prosi, naj jih upoštevata pri pogajanjih:

   (a) še naprej je treba vztrajati pri širokem, vsestranskem in pravno zavezujočem sporazumu, ki bi temeljil na skupni zavezanosti človekovim pravicam ter bi zajemal celotno polje sodelovanja med obema stranema in predstavljal napredek glede na sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju tako z vidika dosega zavez kot z zajetih področij; vztrajati je treba pri tem, da mora sporazum vključevati mehanizme za izvrševanje pomembnih delov sporazuma;
   (b) vztrajati je treba pri dejstvu, da je Rusija s kršitvijo suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije ter s svojo vlogo v plinskem sporu z začetka leta 2009 resno ogrozila odnose med EU in Rusijo ter pogajanja o novem sporazumu;
   (c) vztrajati je treba pri tem, da morajo odnosi EU z Rusijo temeljiti na spoštovanju določb mednarodnega prava ter vseh zavezujočih sporazumov in pogodb, ki jih priznavajo Rusija in države članice EU, vključno z Temeljno listino ZN, EKČP in Pogodbo o energetski listini, pa tudi določb in zavez, ki veljajo za članice OVSE in Sveta Evrope;
   (d) vztrajati je treba pri dejstvu, da lahko tesno partnerstvo, okrepljeno sodelovanje ter dobrososedski odnosi med EU in Rusijo, pa tudi nova politika administracije ZDA do Rusije oblikujejo trdne temelje in pogoje za stabilnost, varnost in blaginjo v Evropi in po svetu; v tem okviru je treba pozdraviti izjave administracije ZDA o velikih možnostih za sodelovanje z Rusijo;
   (e) vzpostaviti je treba mehanizem posvetovanj, za katerega bo pristojen visoki predstavnik, ki bo državam članicam omogočal, da se bodo lahko pravočasno posvetovale med seboj o vsaki dvostranski zadevi z Rusijo – sporazumu ali sporu – ki bi lahko imela posledice za drugo državo članico ali EU kot celoto, kar bo omogočalo čim bolj usklajeno stališče EU z zagotavljanjem, da se bodo pomisleki vsake države članice v celoti upoštevali in se bo izključila možnost, da bi lahko ena država članica kasneje blokirala pogajanja;
   (f) vztrajati je treba pri okrepitvi vloge parlamentarnega odbora za sodelovanje v novem sporazumu, da se okrepi parlamentarna razsežnost sodelovanja med EU in Rusijo;
   (g) znova je treba poudariti zaveze, o katerih so se na mednarodni ravni dogovorile države članice EU in Rusija, zlasti kot članice Sveta Evrope in OVSE, seznaniti rusko vlado z zaskrbljenostjo zaradi razmer na področju človekovih pravic in oženja prostora za rusko civilno družbo, jo pozvati, naj podpre svobodo izražanja in združevanja, predpise, ki urejajo civilno družbo, pa uskladi s prevzetimi evropskimi in mednarodnimi zavezami, ter ji priporočiti, naj sprejme hitre in učinkovite ukrepe, ki bi organizacijam za človekove pravice in neodvisnim dobrodelnim organizacijam, ki spodbujajo kulturne vezi med Rusijo in državami članicami EU, omogočili delovanje v ugodnih pogojih, ustavi zastraševanje in nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic in se vzdrži strogih upravnih ukrepov zoper navedene organizacije;
   (h) rusko vlado je treba pozvati, naj v celoti spoštuje medijsko svobodo ter neodvisnim medijem zagotovi politične in ekonomske pogoje za normalno delovanje; rusko vlado je treba tudi pozvati, naj konča nenehno nasilje nad novinarji in njihovo preganjanje;
   (i) treba je opozoriti na javno zavezo predsednika Medvedjeva o krepitvi pravne države v Rusiji in izraziti zaskrbljenost nad neodvisnostjo ruskega sodnega in pravnega sistema;
   (j) zavzeti je treba stališče, da redna šestmesečna posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah vse od začetka njihovega izvajanja leta 2005 niso dala oprijemljivih rezultatov ter da jih je treba preoblikovati, da bi bilo mogoče doseči pomemben in v rezultat usmerjen dialog o vprašanjih človekovih pravic in pravic manjšin v Rusiji in EU ter o sodelovanju med EU in Rusijo glede vprašanj človekovih pravic v mednarodnih forumih;
   (k) zato je treba vztrajati pri temeljitem pregledu posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah, vključno z dodelitvijo formalne vloge neodvisnim nevladnim organizacijam iz Rusije in EU, vključitvijo uradnikov iz vseh ustreznih služb ruske vlade in prenehanjem izdajanja ločenih sporočil ruske vlade;
   (l) organe Ruske federacije je treba pozvati, naj zagotovijo ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnega življenjskega sloga, kulture in jezika avtohtonih prebivalcev, ki prebivajo znotraj meja te države;
   (m) rusko vlado je treba pozvati, naj v celoti izvaja odločitve Evropskega sodišča o človekovih pravicah, in omogoči, da bodo vsi, ki so v preteklosti zakrivili zlorabe, prevzeli odgovornost zanje, hkrati pa poskrbi za prenehanje kršitev, ki se dogajajo;
   (n) treba je izraziti močno zaskrbljenost nad razmerami v Čečeniji, ker Kadirov režim ni uspel vzpostaviti miru in sprave, ampak je ravno nasprotno povzročila še več strahu in zatiranja, s čimer je zatrl civilno družbo ter zadušila vsako odprto in demokratično mnenje, poleg tega pa si je treba prizadevati za resnično politično rešitev;
   (o) poudariti je treba, da "programa podpore ruskih rojakov", ki ga podpirajo organi Ruske federacije, ni dovoljeno zlorabljati kot instrument za krepitev političnega vpliva v določenih državah članicah EU;
   (p) še naprej je treba zagotavljati podporo pristopu Rusije k STO in podpirati nadaljnje odpiranje ruskega gospodarstva; popolno spoštovanje pravil STO s strani Rusije je treba šteti za nujen predpogoj in minimalni standard za vzpostavitev območja proste trgovine med EU in Rusijo, ki ostaja dolgoročni cilj;
   (q) ob izrazu zadovoljstva nad nedavnimi spremembami poziva k nadaljnjim izboljšavam zakonodaje in njenega izvrševanja na področju varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine za večjo konkurenčnost in bolj privlačno naložbeno klimo, za kar bi bilo treba regulativne sisteme približevati najvišjim mednarodnim standardom in normam; ruske oblasti je treba nujno pozvati, naj pred prihajajočim članstvom Rusije v STO IV. del civilnega zakonika o pravicah intelektualne lastnine in ustrezna postopkovna pravila za njegovo izvrševanje uskladijo s pravili STO in mednarodnimi sporazumi, zlasti s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), ter naj zagotovijo njihovo celovito izvajanje, da se omogoči učinkovit boj proti ponarejanju in piratstvu;
   (r) vztrajati je treba pri tem, da mora biti Pogodba o energetski listini kot obstoječa pogodba, ki pravno zavezuje Rusijo in vse države članice EU, osnova za odnose na področju energetike in da se načela iz Pogodbe o energetski listini in tranzitnega protokola k njej vključijo v nov sporazum, ter znova poziva Rusijo, naj z ratifikacijo Pogodbe o energetski listini ter podpisom in ratifikacijo tranzitnega protokola okrepi svojo zavezanost pristopu, temelječemu na pravilih, pri čemer je treba upoštevati mnenje Parlamenta, da bi morale imeti partnerice možnost, da se pogajajo o zapisu, ki bi glede obsega sodelovanja in področij, ki jih to zajema, presegal Pogodbo o energetski listini, čeprav sporazum v nobenem primeru ne bi smel biti manj obsežen od tistega, ki so ga strani že podpisale v okviru trenutne pogodbe o energetski listini;
   (s) v okviru pogajanj za nov sporazum je treba zaključiti pogajanja o tranzitnem protokolu k Pogodbi o energetski listini in Rusijo pozvati, naj ga podpiše, da bi tako vzpostavili pravni okvir za urejanje tranzita energije med stranmi, ki bi izhajal iz tistega, kar je že določeno s Pogodbo o energetski listini;
   (t) poudariti je treba potrebo po ustrezni presoji vplivov na okolje za vse energetske infrastrukturne projekte, da se zagotovi izpolnjevanje mednarodnih standardov o varstvu okolja; v zvezi s tem je treba Rusko federacijo odločno pozvati, naj ratificira Konvencijo iz Espooja in Protokol o strateški presoji vplivov k tej konvenciji;
   (u) pozvati je treba k okrepitvi učinkovitosti dialoga med EU in Rusijo o energiji in njegove sposobnosti odzivanja na krizo, k povečanju preglednosti, vzajemnosti in varnosti naložb ter s tem k izboljšanju varnosti oskrbe z energijo, prav tako pa poudariti potrebo po vzpostavitvi mehanizmov za pregleden, na pravilih temelječ sistem in mehanizma za reševanje sporov na področju energetike;
   (v) opozoriti je treba na mehanizem za reševanje sporov iz Pogodbe o energetski listini, ki sta jo Rusija in Ukrajina že podpisali;
   (w) oblikovati je treba jasen kodeks ravnanja, ki bo urejal odnose med EU, Rusijo in državami skupnega sosedstva, vključno z določbami o spoštovanju suverene neodvisnosti vseh evropskih držav, zavezo k mirnemu reševanju sporov in odločenostjo, da je treba zamrznjene spore razrešiti;
   (x) obstoječ politični dialog je treba nadgraditi ter spodbuditi razpravo o "vprašanjih ohranjanja varnosti z uporabo sile", ki so pogosto jedro nesoglasij med EU in Rusijo, vendar nedvomno vplivajo na evropsko in svetovno varnost, pri čemer je treba poudariti potrebo po večstranskem nadzoru orožja in razoroževanju ter po režimih neširjenja orožja;
   (y) pozvati je treba rusko vlado, naj skupaj z EU in drugimi člani kontaktne skupine za Kosovo pozitivno prispeva k iskanju trajne politične rešitve za prihodnost Kosova in za nadaljnjo krepitev stabilnosti na zahodnem Balkanu;
   (z) rusko vlado je treba pozvati, naj pokaže odločenost za konstruktivno in mirno reševanje "vprašanja varnosti in stabilnosti v Abhaziji in Južni Osetiji" skupaj z Gruzijo in EU, kot je bilo dogovorjeno v sporazumu z dne 12. avgusta 2008; rusko vlado je treba pozvati, naj posreduje oprijemljiva zagotovila, da se Rusija ne bo zatekla k uporabi sile proti kateri od sosednjih držav;
   (aa) izraziti je treba zaskrbljenost nad odločitvijo ruske vlade, da prizna Abhazijo in Južno Osetijo kot suvereni državi, da podpiše sporazume o vojaški pomoči in sodelovanju z dejanskimi organi oblasti teh dveh gruzijskih provinc in da tam vzpostavi vojaške baze, saj to ogroža ozemeljsko celovitost Gruzije, pri kateri vztrajajo vse resolucije OZN o tem vprašanju; znova poziva Rusijo, naj prekliče svojo odločitev, in še zmeraj meni, da Rusije ni mogoče šteti za nepristranskega posrednika v mirovnem procesu; rusko vlado je treba pozvati, naj opazovalcem EU zagotovi popoln dostop do vseh območij, vključenih v konflikt, v skladu z mandatom Nadzorne misije EU;
   (ab) pri ruski strani je treba vztrajati pri možnosti potovanja brez vizumov, glede na Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001(17), v kateri je navedeno, da mora biti odločitev o oprostitvi od vizumske obveznosti sprejeta po tem, ko se natančno preuči vrsta meril, ki med drugimi zadevajo nezakonito priseljevanje, javni red in varnost ter zunanje odnose EU s tretjimi državami, upoštevati pa je treba tudi regionalno doslednost in vzajemnost, zavedajoč se, da odnose med Unijo in tretjimi državami z belega seznama opredeljuje posebna politična razsežnost glede zagotavljanja, da morajo te tretje države doseči ustrezno raven na področju demokratičnih vrednot in temeljnih pravic;
   (ac) vztrajati je treba pri tem, da morajo biti vizumske olajšave za študente, raziskovalce in poslovneže prednostna naloga, da bi tako spodbudili medsebojne stike med ljudmi; vendar pa je treba vztrajati tudi pri tem, da mora biti vsaka nadaljnja liberalizacija vizumskih režimov z Rusijo pogojena s temu primerno liberalizacijo vizumskih sporazumov z državami ESP, saj bi sicer prihajalo do neskladnosti;
   (ad) v skladu s sporazumom med EU in Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje je treba od ruskih oblasti dobiti jasno obvezo za zmanjšanje birokratskih ovir, ki enostransko veljajo za vse potnike, na primer zahteva po povabilu in registraciji ob prihodu; upoštevati je treba, da utegnejo spremembe ruskih vizumskih predpisov v zadnjih letih in prenehanje izdajanja vizumov za večkratni vstop za poslovneže negativno vplivati na poslovne in trgovinske stike med EU in Rusijo; upoštevati je treba tudi mnenje Parlamenta, da bi morala biti poenostavitev potovanj za imetnike ruskih potnih listov omejena le na osebe s prebivališčem v Rusiji;
   (ae) nujno je treba obravnavati problem tranzita preko Kaliningrada in vizumov zanj, po možnosti tako, da se za celotno Kaliningrajsko oblast vzpostavi režim obmejnega prometa;
   (af) vztrajati je treba pri tem, da morajo odnosi med EU in Rusijo temeljiti na načelih liberaliziranih in odprtih trgov ter vzajemnosti med partnericami glede pravic do naložb, zato je od ruske vlade treba zahtevati, da v zameno za tesne in koristne gospodarske vezi zagotavlja lastninske pravice tujim naložbenikom in pregleda zakonodajo o strateških sektorjih iz leta 2008, ki daje Rusiji precejšnjo svobodo pri diskriminaciji tujih naložbenikov, medtem ko je notranji trg EU za ruske naložbenike prosto odprt; zahtevati je treba, da se ruski predpisi o naložbah v strateških sektorjih obvezno uskladijo s sedanjimi in prihodnjimi obveznostmi Rusije v okviru STO, pa tudi s sedanjim sporazumom o partnerstvu in sodelovanju;
   (ag) v okviru pogajanj o pristopu k STO je treba ruske oblasti pozvati, naj ne odstopijo od nekaterih že doseženih in dogovorjenih obvez in v celoti spoštujejo sporazum med EU in Rusijo iz leta 2004 o pristopu k Svetovni trgovinski organizaciji, ukinejo naj vse diskriminatorne dajatve, zlasti za železniški tovorni promet, in postopoma odpravijo izvozne dajatve za surov les;
   (ah) Rusijo je treba pozvati, naj izpolni svojo zavezo o postopni ukinitvi plačil za prelete čez Sibirijo in podpiše sporazum, ki je bil na to temo dosežen na vrhunskem srečanju v Samari;
   (ai) z rusko vlado je treba obravnavati njene načrte o sklenitvi prostotrgovinskih sporazumov z nekaterimi državami, kar bi lahko vodilo v oblikovanje skupnega gospodarskega prostora z Rusijo;
   (aj) z rusko vlado je treba obravnavati več zadev, povezanih z ladijskim prometom, vključno s prostim prehodom skozi Baltijsko ožino, dostopom za ladje iz EU do prehoda do Azije prek severnega ruskega ozemlja ter morebitnih okoljskih nevarnosti med drugim zaradi povečanja tankerskega prometa v Baltiškem morju;
   (ak) z rusko vlado je treba obravnavati vprašanje zastojev na skupni meji z EU, ki ostajajo resna ovira za trgovinske in gospodarske odnose med EU in Rusijo;
   (al) Rusko federacijo je treba pozvati, naj konstruktivno sodeluje z EU pri reševanju statusa odcepljenih ozemelj, vključno s Pridnjestrjem, in prispeva h krepitvi suverenosti moldavske vlade, kar je nujen pogoj za stabilnost ključne mejne regije EU; poudariti je treba, da je napredek glede tega vprašanja odvisen od umika ruskih čet iz Moldavije, k čemur se je Rusija med drugim zavezala na vrhu OVSE v Istanbulu leta 1999;
   (am) ob priznavanju pozitivnih vidikov okrepitve znanstvenega sodelovanja med EU in Rusijo je treba pozvati k nadaljnjim celovitim analizam (z varnostjo povezanih) vplivov morebitne pridružitve Rusije k sedmemu okvirnemu programu;
   (an) obilkovati je treba neformalne smernice o tem, kako bi lahko načeli solidarnosti in vzajemne odgovornosti podprli odnose med EU in Rusijo s ciljem oblikovanja enotnejše in doslednejše politike do Rusije;

2.   prosi Svet in Komisijo, naj redno in temeljito obveščata Parlament in njegov Odbor za zunanje zadeve o napredku pogajanj, ter ju opozarja, da bo za sporazum o partnerstvu in sodelovanju potrebna odobritev Parlamenta;

3.   meni, da je pomembno okrepiti vzajemne pravne obveznosti s hitro sklenitvijo sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter s pristopom Rusije k STO;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, ter v vednost Komisiji in državni dumi ter vladi in predsedniku Ruske federacije.

(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 1.
(2) UL L 129, 17.5.2007, str. 27.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0336.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0642.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0105.
(6) UL C 76 E, 27.3.2008, str. 95.
(7) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0309.
(8) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 271.
(9) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 329.
(10) UL C 317 E, 23.12.2006, str. 474.
(11) UL C 117 E, 18.5.2006, str. 235.
(12) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 95.
(13) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0396.
(14) UL C 219 E, 28.8.2008, str. 206.
(15) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 64.
(16) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 53.
(17) Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).


Zdravstvena vprašanja v zvezi z elektromagnetnimi sevanji
PDF 218kWORD 64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o zdravstvenih vprašanjih v zvezi z elektromagnetnimi sevanji (2008/2211(INI))
P6_TA(2009)0216A6-0089/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 137, 152 in 174 Pogodbe ES, katerih cilj je zagotavljanje visoke ravni zdravja ljudi, varovanja okolja ter varnosti in zdravja pri delu,

–   ob upoštevanju Priporočila Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem (0 Hz do 300 GHz)(1) in poročila Komisije z dne 1. septembra 2008 o izvajanju tega priporočila (KOM(2008)0532),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj)(2),

–   ob upoštevanju Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme(3) ter ob upoštevanju posameznih usklajenih varnostnih standardov za mobilne telefone in bazne postaje,

–   ob upoštevanju Direktive 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o vmesnem pregledu Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010(5),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 10. marca 1999 o predlogu priporočila Sveta o omejevanju izpostavljenosti javnosti elektromagnetnim poljem (0 Hz do 300 GHz)(6),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0089/2009),

A.   ker so elektromagnetna polja tudi v naravi ter so bila torej na Zemlji vedno prisotna; ker pa je v zadnjih desetletjih izpostavljenost okolja elektromagnetnim poljem, ki jih povzroča človek, stalno naraščala zaradi povpraševanja po električni energiji, vse naprednejših brezžičnih tehnologij in sprememb v družbeni organiziranosti; ker je sedaj vsak državljan doma in na delovnem mestu izpostavljen raznovrstnim električnim in magnetnim poljem različnih frekvenc,

B.   ker brezžična tehnologija (mobilni telefon, WiFi/WiMAX, Bluetooth, telefon z bazno postajo DECT) ustvarja elektromagnetna polja, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi,

C.   ker večina evropskih državljanov, zlasti mladih v starosti med 10 in 20 let, uporablja mobilni telefon, ki je uporaben predmet in modni dodatek, in ker ostaja negotovost glede morebitnih tveganj za zdravje, zlasti za mlade, katerih možgani se še razvijajo,

D.   ker se je polemika v znanstveni skupnosti o morebitnih tveganjih za zdravje zaradi elektromagnetnih polj od 12. julija 1999 okrepila, ko so bile s Priporočilom 1999/519/ES določene mejne vrednosti izpostavljenosti javnosti elektromagnetnim poljem (0 Hz do 300 GHz),

E.   ker so, čeprav znanstvena skupnost ni dosegla natančnih sklepov, nekatere nacionalne ali regionalne vlade v najmanj 9 državah članicah Evropske unije, pa tudi na Kitajskem, v Švici in Rusiji, določile tako imenovane preventivne mejne vrednosti izpostavljenosti, torej nižje od vrednosti, ki jih zagovarjata Komisija in njen neodvisni znanstveni odbor, Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja(7),

F.   ker je treba ukrepe za omejevanje izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim sevanjem uravnotežiti z izboljšavami v kakovosti življenja v smislu varnosti in zanesljivosti, ki jih prinašajo naprave, ki oddajajo elektromagnetna sevanja,

G.   ker je med znanstvenimi projekti, ki zbujajo tako zanimanje kot polemiko, tudi epidemiološka raziskava Interphone, ki jo predvsem v okviru petega okvirnega programa za raziskave in razvoj(8) financira Evropska unija s sredstvi v višini 3 800 000 EUR, na njene zaključke pa čakamo že od leta 2006,

H.   ker kljub temu kaže, da so nekatera dognanja enotna, zlasti da posamezniki različno reagirajo na izpostavljenost mikrovalovom, opozorilo, da je treba prednostno izvesti preskuse izpostavljenosti v dejanskih pogojih, da bi ocenili netermične učinke, povezane z radiofrekvenčnimi polji, ter posebna občutljivost otrok pri izpostavljenosti elektromagnetnim poljem(9),

I.   ker je Evropska unija določila mejne vrednosti izpostavljenosti za zaščito delavcev pred učinki elektromagnetnih polj; ker bi bilo treba na podlagi previdnostnega načela take ukrepe sprejeti tudi za skupine prizadetega prebivalstva, kot so okoliški prebivalci in potrošniki,

J.   ker posebno poročilo Eurobarometra o elektromagnetnih poljih (št. 272a, junij 2007) kaže, da večina državljanov meni, da jih javni organi ne obveščajo ustrezno o ukrepih za zaščito pred elektromagnetnimi polji,

K.   ker je nujno nadaljevati raziskave vmesnih in zelo nizkih frekvenc, da bi lahko prišli do zaključkov glede njihovega vpliva na zdravje,

L.   ker Direktiva 2004/40/ES ne sme ogroziti slikanja z uporabo magnetne resonance, saj je to vrhunska tehnologija za raziskave, diagnostiko in zdravljenje bolezni, ki ogrožajo življenja pacientov v Evropi,

M.   ker varnostni standard za magnetno resonanco IEC/EN 60601-2-33 določa mejne vrednosti za elektromagnetna polja tako, da izključuje vsakršno nevarnost za paciente in delavce,

1.  1. poziva Komisijo, naj pregleda znanstveno podlago in ustreznost omejitev za elektromagnetna polja, kot so določene v Priporočilu 1999/519/ES, ter poroča Parlamentu; poziva, naj pregled opravi Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja;

2.   poziva, naj se ob ocenjevanju možnih vplivov elektromagnetnega sevanja na zdravje posebej preučijo biološki učinki, zlasti ker so nekatere študije odkrile, da so najškodljivejši učinki na najnižjih stopnjah; poziva k dejavnim raziskavam, ki bodo za potencialne zdravstvene težave razvile rešitve za izničenje ali zmanjšanje pulziranja in amplitudne modulacije frekvenc, ki se uporabljajo za prenos;

3.   poudarja, da bi morala Komisija hkrati s spremembami evropskih standardov za omejitve elektromagnetnih polj ali kot njihovo alternativo v sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic in zadevnimi industrijskimi sektorji (elektroenergetska podjetja, operaterji telefonije in proizvajalci električnih naprav, vključno z mobilnimi telefoni) oblikovati smernice o razpoložljivih tehnoloških možnostih za zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim poljem;

4.   ugotavlja, da industrija, zadevni upravljavci infrastrukture in pristojni organi že sedaj lahko vplivajo na določene dejavnike, na primer s sprejetjem določb o oddaljenosti med zadevnim krajem in oddajniki ali o višini relejne postaje glede na višino kraja ter o usmerjenosti oddajne antene glede na bivališča, z jasnim namenom, da se pomiri in bolje zaščiti prebivalstvo, ki živi v bližini teh naprav; poziva k optimalnemu postavljanju stebrov in oddajnikov, pa tudi k njihovi delitvi med ponudniki, da bi se omejilo širjenje neustrezno postavljenih stebrov in oddajnikov; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ustrezne smernice;

5.   poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj za dovoljenja za postavitev anten in repetitorjev uvedejo sistem "vse na enem mestu" in naj v svoje urbanistične načrte vključijo tudi regionalne načrte za postavljanje anten;

6.   poziva organe, pristojne za odobritev lokacij za antene mobilne telefonije, naj z operaterji v tem sektorju dosežejo sporazum o delitvi infrastrukture, da bi se zmanjšali njena količina in izpostavljenost prebivalstva elektromagnetnim poljem;

7.   priznava prizadevanja mobilnih komunikacij in drugih brezžičnih tehnologij, ki oddajajo elektromagnetna sevanja, za preprečevanje škode okolju, zlasti za boj proti podnebnim spremembam;

8.   meni, da je zaradi vse pogostejših sodnih postopkov ali ukrepov javnih organov, kot so moratoriji na postavitev nove opreme, ki oddaja elektromagnetna sevanja, v splošnem interesu, da se glede meril za postavitev novih anten GSM ali visokonapetostnih daljnovodov da prednost rešitvam, ki temeljijo na dialogu med industrijo, javnimi organi, vojaškimi organi ter združenji okoliških prebivalcev, ter se zagotovi, da bodo vsaj šole, jasli, domovi za starejše občane in zdravstvene ustanove oddaljeni od tovrstnih naprav za specifično razdaljo, določeno z znanstvenimi merili;

9.   poziva države članice, naj skupaj z operaterji v sektorju dajo javnosti na voljo zemljevide, ki prikazujejo izpostavljenost visokonapetostnim daljnovodom, radijskim frekvencam in mikrovalovom, zlasti tistim, ki jih ustvarjajo stebri za telekomunikacije, radijski repetitorji ter telefonske antene; poziva, naj se te informacije objavijo na spletni strani, tako da jih javnost lahko zlahka preveri, ter naj se posredujejo prek medijev;

10.   predlaga Komisiji, naj preuči možnost, da se sredstva iz vseevropskih energetskih omrežij uporabijo za raziskavo učinkov elektromagnetnih polj pri zelo nizkih frekvencah, zlasti pri električnih daljnovodih;

11.   poziva Komisijo, naj v parlamentarnem obdobju 2009–2014 vpelje ambiciozen program o elektromagnetni kompatibilnosti med umetno ustvarjenimi valovi in tistimi, ki jih naravno oddaja človeško telo, da bi opredelili, ali imajo mikrovalovi neželene posledice za zdravje ljudi;

12.   poziva Komisijo, naj predstavi letno poročilo o ravni elektromagnetnega sevanja v EU, njegovih virih in ukrepih EU za boljše varovanje zdravja ljudi in okolja;

13.   poziva Komisijo, naj najde rešitev za hitrejše izvajanje Direktive 2004/40/ES in naj s tem zagotovi, da bodo delavci prav tako ustrezno zaščiteni pred elektromagnetnimi polji, kot so na podlagi drugih dveh aktov Skupnosti zaščiteni pred hrupom(10) in vibracijami(11), ter naj v členu 1 navedene direktive uvede odstopanje za slikanje z uporabo magnetne resonance;

14.   obžaluje, da se že od leta 2006 nenehno prelaga objava zaključkov mednarodne epidemiološke raziskave Interphone, katere namen je raziskati, ali obstaja povezava med uporabo mobilnega telefona in nekaterimi vrstami raka, zlasti možganskimi tumorji, tumorji na slušnem živcu in na obušesni slinavki;

15.   v zvezi s tem opozarja, da je koordinatorka raziskave Interphone Elisabeth Cardis pozvala k previdnosti pri uporabi in na osnovi sedanjih spoznanj priporočila, naj otroci mobilne telefone uporabljajo zmerno ter naj se raje uporablja stacionarni telefon;

16.   meni, da je vsekakor naloga Komisije, ki je pomembno prispevala k financiranju te svetovne raziskave, da od odgovornih za projekt zahteva, naj utemeljijo, zakaj še ni končne objave, ter o njihovem morebitnem odgovoru nemudoma obvesti Parlament in države članice;

17.  Komisiji predlaga tudi, naj zaradi politične in proračunske učinkovitosti prerazporedi sredstva Skupnosti, namenjena za študije elektromagnetnih polj, v splošno kampanjo za ozaveščanje mladih Evropejcev o dobri praksi pri uporabi mobilnega telefona, kot je uporaba prostoročnih kompletov, čim krajši klici, izklop telefona, ko se ne uporablja (na primer med poukom) in uporaba telefonov na območjih z dobrim sprejemom;

18.   meni, da bi morale take kampanje za ozaveščanje mlade Evropejce seznanjati tudi z zdravstvenimi tveganji, povezanimi z napravami v gospodinjstvu, in s pomenom izklapljanja naprav, namesto da se jih pušča v stanju pripravljenosti;

19.   poziva Komisijo in države članice, naj povečajo financiranje raziskav in razvoja za oceno morebitnih dolgoročnih škodljivih vplivov radijskih frekvenc mobilne telefonije; poziva tudi, naj se poveča število javnih razpisov za raziskave škodljivih vplivov večkratne izpostavljenosti različnim virom elektromagnetnih polj, zlasti kadar gre za otroke;

20.   predlaga, naj se med naloge Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah uvrsti tudi vrednotenje znanstvene integritete, ki bo Komisiji v pomoč pri preprečevanju morebitnih tveganih položajev, navzkrižja interesov ali celo goljufij, do katerih bi lahko prišlo sedaj, ko je konkurenca za raziskovalce večja;

21.   poziva Komisijo, v odziv na zaskrbljenost javnosti v številnih državah članicah, naj si v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, kot so nacionalni strokovnjaki, nevladne organizacije in sektorji industrije, prizadeva za izboljšanje razpoložljivosti in dostopnosti najnovejših informacij na področju brezžičnih tehnologij in varnostnih standardov, ki bodo razumljive laikom;

22.   poziva Mednarodno komisijo za varstvo pred neionizirnimi sevanji in Svetovno zdravstveno organizacijo, naj bosta pri določanju standardov bolj pregledni in odprti za dialog z vsemi zadevnimi stranmi;

23.   obsoja nekatere zelo agresivne oglaševalske kampanje operaterjev telefonije v prednovoletnem času in ob drugih posebnih priložnostih, kot so prodaja mobilnih telefonov, namenjenih izključno otrokom, ali paketi z "brezplačnimi minutami", namenjeni mladostnikom;

24.   predlaga, naj Evropska unija v svojo politiko kakovosti zraka v zaprtih prostorih vključi študijo o brezžičnih napravah za dom, kot so WiFi dostop do interneta in telefon z bazno postajo DECT, ki so se v zadnjih nekaj letih razširile na javnih mestih in doma ter državljane izpostavile stalnemu oddajanju mikrovalov;

25.   zahteva, naj se zaradi neprestane težnje po kakovostnejšem obveščanju potrošnikov spremenijo tehnični standardi Evropskega odbora za standardizacijo v elektrotehniki in naj postane označevanje moči oddajanja obvezno za vsako brezžično napravo, ki oddaja mikrovalove;

26.   poziva Svet in Komisijo, naj v usklajevanju z državami članicami in Odborom regij spodbujata oblikovanje enotnega standarda, ki bo okoliškim prebivalcem ob širitvi mreže visokonapetostnih daljnovodov zagotavljal najmanjšo možno izpostavljenost;

27.   izraža veliko zaskrbljenost, da evropske zavarovalnice iz polic za zavarovanje odgovornosti navadno izključujejo tveganja, povezana z elektromagnetnimi polji, kar je dokaz, da že uporabljajo svojo različico previdnostnega načela;

28.   poziva države članice, naj sledijo zgledu Švedske in osebam, ki trpijo zaradi preobčutljivosti na elektromagnetna sevanja, priznajo invalidnost ter jim s tem omogočijo ustrezno zaščito in enake možnosti;

29.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Odboru regij ter Svetovni zdravstveni organizaciji.

(1) UL L 199, 30.7.1999, str. 59.
(2) UL L 159, 30.4.2004, str. 1.
(3) UL L 91, 7.4.1999, str. 10.
(4) UL L 374, 27.12. 2006, str. 10.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0410.
(6) UL C 175, 21.6.1999, str. 129.
(7) Mnenje z dne 21. marca 2007, sprejeto na 16. plenarnem zasedanju odbora.
(8) Program "Kakovost življenja", pogodba QLK4-1999-01563.
(9) Študija STOA iz marca 2001 o "fizioloških in okoljskih učinkih neionizirajočih elektromagnetnih sevanj", PE št. 297.574.
(10) Direktiva 2003/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup), (UL L 42, 15.2.2003, str. 38).
(11) Direktiva 2002/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij) (UL L 177, 6.7.2002, str. 13).


Boljše šole: agenda za evropsko sodelovanje
PDF 295kWORD 78k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o boljših šolah: agenda za evropsko sodelovanje (2008/2329(INI))
P6_TA(2009)0217A6-0124/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 149 in 150 Pogodbe ES o izobraževanju, poklicnem usposabljanju in mladini,

–   ob upoštevanju člena 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do izobraževanja,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. julija 2008 z naslovom "Krepitev kompetenc za 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu" (KOM(2008)0425),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom "Posodobljen strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju" (KOM(2008)0865),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2007 z naslovom "Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in inovacije – Osnutek skupnega poročila za leto 2008 Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010" (KOM(2007)0703),

–   ob upoštevanju desetletnega delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010(1) in naknadno objavljenih skupnih vmesnih poročil o napredku pri njegovem izvajanju,

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(2),

–   ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(3),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega Sveta z dne 13. in 14. marca 2008, zlasti dela o "vlaganju v ljudi in posodabljanju trga dela",

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o izobraževanju in usposabljanju kot ključnih gibalih lizbonske strategije(4),

–   ob upoštevanju poročila Mednarodne komisije o izobraževanju za 21. stoletje za Unesco,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. novembra 2008 – Pripraviti mlade na 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2004 o vlogi šol in šolske izobrazbe pri izboljšanju javnega dostopa do kulture(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2005 o možnostih za razvoj sistema evropskih šol(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o vlogi športa v izobraževanju(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vseživljenjskem učenju za znanje, ustvarjalnost in inovacije – Izvajanje delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010(11),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0124/2009),

A.   ker so države članice odgovorne za organizacijo, vsebino in reformo šolanja; ker so izmenjava informacij in dobre prakse ter sodelovanje pri skupnih izzivih odlična orodja za podporo reformam; ker ima Komisija pomembno vlogo pri olajševanju tega sodelovanja,

B.   ker so vsi nacionalni izobraževalni sistemi zaradi gospodarskih in družbenih sprememb v Evropski uniji, dejavnikov, ki vplivajo na enotni trg, ter novih priložnosti in zahtev globaliziranega gospodarstva, postavljeni pred skupne izzive, zato je sodelovanje na evropski ravni na področju izobraževanja in usposabljanja še toliko bolj nujno,

C.   ker lahko velike razlike v uspešnosti izobraževalnih sistemov v EU povzročijo večje razlike v gospodarskem in socialnem razvoju med državami članicami ter ogrozijo uresničevanje ciljev lizbonske strategije,

D.   ker je treba sprejeti sistematične ukrepe za večjo vlogo izobraževanja v "trikotniku znanja" (raziskave, inovacije in izobraževanje), ki ga Unija podpira v okviru dolgoročne strategije za prihodnji razvoj, konkurenčnost in socialno kohezijo, ter vključiti izobraževanje med prednostne naloge prihodnjega kroga pogajanj v sklopu lizbonskega procesa,

E.   ker so merila uspešnosti pomembno orodje za spodbujanje novih reform, saj omogočajo ocenitev napredka pri doseganju ustrezno opredeljenih skupnih ciljev,

F.   ker je Svet sprejel tri merila uspešnosti za leto 2010, ki zadevajo šolanje, o zgodnjem opuščanju šolanja, bralni pismenosti in dokončanju srednješolskega izobraževanja; ker je napredek pri uresničevanju teh meril uspešnosti še vedno nezadosten,

G.   ker sta pridobivanje temeljnega znanja in ključnih kompetenc vseh mladih ter izboljšanje ravni izobrazbe bistvena za doseganje ciljev programa lizbonske agende,

H.   ker stopnja izobrazbe mladine neposredno vpliva na njene poznejše zaposlitvene možnosti, družbeno udejstvovanje, nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje ter dohodek,

I.   ker izobraževanje žensk še zlasti vpliva na uspeh pri izobraževanju skupnosti; ker utegne nedokončano ali nezadostno izobraževanje deklet vplivati ne le nanje, temveč se prikrajšanost lahko prenese tudi na prihodnje generacije,

J.   ker nepravičnosti in zgodnje opuščanje šolanja povzročata visoke družbene in gospodarske stroške ter škodujeta socialni koheziji; ker vse oblike segregacije v šolah na splošno nižajo raven nacionalnih izobraževalnih sistemov,

K.   ker se opaža skrb vzbujajoče povečanje nasilja v šolah skupaj z rasizmom in ksenofobijo v šolskem okolju kot posledico dveh poglavitnih pojavov v izobraževalnih ustanovah – namreč večkulturnosti ter čedalje večje delitve razredov – kar spremlja pomanjkanje ustreznih mehanizmov posredovanja ali pomoči in povezovanja z učenci oziroma dijaki v izobraževalnem sistemu,

L.   ker vključujoči modeli izobraževanja spodbujajo vključevanje prikrajšanih skupin učencev in študentov s posebnimi učnimi potrebami ter povečujejo solidarnost med učenci iz različnih družbenih okolij,

M.   ker dobro razvito predšolsko izobraževanje bistveno prispeva k vključevanju prikrajšanih skupin (na primer otrok iz družin z nizkimi dohodki in otrok manjšin), pri čemer lahko pomaga zvišati splošne ravni znanja in spretnosti, zmanjša neenakosti v izobraževanju ter je bistveno za večjo pravičnost in znižanje stopnje osipa,

N.   ker imajo šole poglavitno vlogo pri izobraževanju in družbenem življenju otrok, kot tudi njihovem osebnem razvoju, ter pri prenosu znanja, spretnosti in vrednot, potrebnih za vključevanje v demokratično družbo ter aktivno državljanstvo,

O.   ker je v sedanji svetovni finančni in gospodarski krizi vloga izobraževanja ter usposabljanja bistvena za razvoj inovativnih spretnosti in znanja ter zagotavljanje prostega pretoka znanja, kar je najboljši način za oživitev gospodarstva ter utrditev trga delovne sile; vendar poudarja, da glavni namen oblikovanja politike na področju izobraževanja in usposabljanja ni izpolnitev tržnih potreb in meril za zaposljivost, temveč zagotovitev, da učenci in dijaki dosežejo splošno raven znanja v skladu z enotnimi izobraževalnimi merili, s pomočjo katerega se razvijejo v celovite osebnosti,

P.   ker morajo učni načrti ter metode učenja in ocenjevanja vsakemu učencu omogočiti pridobivanje ključnih kompetenc ter razvoj njegovih zmožnosti v celoti; ker so fizično in duševno dobro počutje otrok ter tudi prijetno učno okolje bistveni za pozitivne učne izide,

Q.   ker lahko splošna izobraženost, vključno na področjih, kot so umetnost in glasba, prispeva k večji osebni izpopolnitvi, samozavesti ter razvoju ustvarjalnosti in inovativnega razmišljanja,

R.   ker je treba odhodke za izobraževanje usmeriti predvsem na področja, zaradi katerih je napredek pri uspehu in razvoju učencev največji,

S.   ker se kakovost poučevanja priznava kot najpomembnejši dejavnik v šolskem okolju, ki vpliva na znanje učencev,

T.   ker lahko mobilnost in izmenjave pospešujejo medkulturne, jezikovne, socialne in s tem povezane kompetence, povečujejo spodbudo za učitelje in učence ter pomagajo izboljšati pedagoške sposobnosti učiteljev,

U.   ker so same šole le del skupine akterjev, ki si delijo skupno odgovornost za izobraževanje mladih,

V.   ker je treba v sistemih izobraževanja in usposabljanja vzpostaviti kulturo ocenjevanja, da se zagotovi učinkovit in dolgoročen nadzor nad njihovim razvojem,

W.   ker je Evropski parlament v svoji prej navedeni resoluciji z dne 8. septembra 2005 poudaril, da je treba prenoviti sistem upravljanja evropskih šol, da bi se lahko odzvali na današnje izzive, povezane zlasti s širitvijo in njenimi posledicami,

1.   pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije z dne 3. julija 2008 in področja, za katere se predlaga, da bi se na njih osredotočilo sodelovanje v prihodnje;

2.   pozdravlja prej navedeno sporočilo Komisije z dne 16. decembra 2008 in v njem predlagane ukrepe;

3.   odobrava stališče, da mora biti šolanje osrednja prednostna naloga v naslednjem ciklusu lizbonske strategije;

4.   pozdravlja soglasje držav članic, da sodelujejo pri šolanju na ključnih področjih; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo to priložnost in se učijo druga od druge;

Krepitev kompetenc vseh učencev

5.   poziva države članice, naj storijo vse, kar je mogoče, da vsem mladim zagotovijo temeljno znanje, ki je bistveno za nadaljnje učenje, in nadaljujejo prizadevanja za izvajanje Priporočila 2006/962/ES kot tudi prizadevanja za doseganje predhodno določenih meril uspešnosti;

6.   je zaskrbljen zaradi sedanjega trenda vedno slabše ravni branja, pisanja ter računanja učencev, ter poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi se te sposobnosti izboljšale;

7.   priporoča, da države članice dodatno preučijo strategije za zmanjšanje razlik med spoloma v zvezi s temeljnim znanjem;

8.   poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za zmanjšanje števila učencev, ki zgodaj opuščajo šolanje; poudarja, da je treba čim prej opredeliti ogrožene učence, jim zagotoviti dodatno podporo in učno pomoč po pouku ter jih podpirati pri prehodu iz ene šolske stopnje v drugo in zagotoviti prilagojene učne metode tistim, ki jih potrebujejo;

9.   ugotavlja, da imajo mladi v Uniji zaskrbljujoče majhno zmožnost koncentracije; zato poziva Komisijo, naj izvede študijo, da bi ugotovila, kaj je največji razlog za pomanjkanje koncentracije pri učencih in dijakih;

10.   meni, da morajo šole zagotoviti kakovostno izobraževanje za vse otroke in imeti ambiciozne cilje za vse učence ter hkrati omogočati vrsto učnih možnosti in dodatno podporo za upoštevanje potreb posameznih učencev;

11.   zato poziva države članice, naj zagotovijo, da bo njihova izobraževalna politika uravnotežena z vidika enakosti in kakovosti, s poudarkom na ukrepih socialnih olajšav za učence, dijake in študente iz prikrajšanih družin ter prilagajanjem učnega procesa njihovim potrebam, da bi imeli vsi enake možnosti dostopa do izobraževanja;

12.   poziva države članice, naj prikrajšanim skupinam omogočijo boljši dostop do poklicnega izobraževanja in univerzitetnega študija v skladu z najvišjimi standardi, tudi s pripravo in oglaševanjem ustreznih štipendijskih shem;

13.   zagovarja vključujoče modele izobraževanja, v katerih šolske skupnosti odražajo družbo v smislu raznolikosti, pri čemer se izogibajo vsakemu ločevanju;

14.   zato poziva države članice, naj si prizadevajo za popolno odpravo ločevanja romskih otrok po razredih / v ustanovah na osnovnošolski ravni ter nadzorujejo in odpravijo nezakonito dajanje romskih otrok v razrede za otroke z duševnimi motnjami;

15.   meni, da je za mlade pomembno, da se v osnovni in srednji šoli ter na univerzi pripravijo na prilagodljivost na spremenljivem trgu dela, saj se lahko zahteve delodajalcev hitro spreminjajo;

16.   poziva k posodobitvi in izboljšanju šolskih programov, da bi odražali družbeno, gospodarsko, kulturno in tehnično stvarnost ter bili tesno povezani z industrijskim in poslovnim svetom ter trgom delovne sile;

17.   vendar meni, da morajo biti reforme izobraževalnega sistema usmerjene zlasti v popoln in raznolik razvoj posameznika, ohranjanje spoštovanja človekovih pravic in socialne pravičnosti, vseživljenjsko učenje za osebni razvoj in poklicno napredovanje, varstvo okolja ter osebno in družbeno blagostanje; poleg tega v zvezi s tem meni, da je prilagoditev tako pridobljenega znanja zahtevam trga vsekakor prednostna naloga izobraževalnih sistemov, ne pa tudi njihov prvotni in ključni cilj;

18.   meni, da si morajo šole prizadevati ne le za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, ampak tudi vsem mladim omogočiti razvoj njihovih zmožnosti v celoti, v skladu z njihovimi osebnimi sposobnostmi; poudarja, da je treba ustvariti učno okolje, v katerem bodo lahko mladi pridobivali osnovno znanje o demokraciji, da se bodo lahko dejavno vključevali v civilno družbo;

19.   meni, da bi morali vsi otroci že od zgodnjega otroštva imeti možnost učenja glasbenih, umetniških, ročnih, športnih, družbenih in državljanskih znanj; zato je trdno prepričan, da morajo biti glasbena, umetnostna in športna vzgoja obvezen del učnega načrta;

20.   je prepričan, da bi se morali v skladu s sklepi Evropskega sveta v Barceloni leta 2002 otroci že od zgodnjega otroštva naprej učiti tujih jezikov; pozdravlja predlog o novem merilu uspešnosti, po katerem naj bi se vsaj 80 % učencev v nižjem srednješolskem izobraževanju učilo vsaj dva tuja jezika; poudarja, da se mora poučevanje tujih jezikov nadaljevati v višjem srednješolskem izobraževanju, da bodo mladi pridobili visoko stopnjo znanja jezikov; poziva države članice, naj razmislijo o možnosti zaposlitve več učiteljev jezikov, ki jim je jezik poučevanja materni jezik;

21.   poudarja pomen izobraževanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter medijske pismenosti; meni, da je treba učence in dijake poučevati o uporabi in delovanju novih sredstev komunikacije ter digitalne tehnologije;

22.   ceni prispevek neformalnega izobraževanja k poučevanju mladih o pomembnih vrednotah, ki dopolnjujejo tiste, ki jih pridobivajo v šolah, ter poziva šole, naj tesneje sodelujejo z izvajalci neformalnega izobraževanja, kot so mladinske organizacije;

Kakovostne šole in učitelji

23.   meni, da imajo vsi otroci pravico do kakovostnega izobraževanja, prvi in pomemben korak za zagotovitev te pravice pa bi bila Evropska listina o pravicah učencev;

24.   poziva države članice in pristojne regionalne vlade, naj vlagajo v predšolsko izobraževanje, da bi zagotovile visoko kakovost predšolskih ustanov ter ustanov za otroško varstvo z ustrezno usposobljenimi učitelji in vzgojitelji, ter naj zagotovijo, da bodo cenovno dostopne; podpira predlog o novem merilu uspešnosti glede stopnje udeležbe v predšolskem izobraževanju;

25.   meni, da mora biti javno šolstvo, ki prispeva k socialni pravičnosti in vključevanju v družbo, še naprej predvsem državno financirano; vendar pozdravlja pobude za razvoj uspešnega sodelovanja z zasebnim sektorjem in preučevanje novih možnosti za dopolnilno financiranje;

26.   meni, da je treba nameniti dodatno podporo javnim izobraževalnim ustanovam v slabšem finančnem položaju, zlasti tistim, ki se nahajajo v revnejših regijah EU;

27.   meni, da je kakovostno učno okolje, ki nudi sodobno infrastrukturo, opremo in tehnologijo, pogoj za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja v šolah;

28.   meni, da sta za kakovost izobraževanja in njegov uspeh potrebna tudi zahteven in strog program ter redno ocenjevanje učencev, ki so tako sami odgovorni za svoj uspeh;

29.   poziva države članice, naj šolam zagotovijo potrebno neodvisnost pri iskanju rešitev za posebne izzive, s katerimi se srečujejo na lokalni ravni, in tudi primerno prilagodljivost učnih načrtov, metod učenja in sistemov ocenjevanja, hkrati pa priznava potrebo po zagotovitvi primerljivosti sistemov kvalifikacij v vsej Evropi;

30.   meni, da je vrednotenje koristno orodje za izboljšanje kakovosti izobraževalnih sistemov; poudarja pa, da sistemi vrednotenja in ocenjevanja ne smejo biti usmerjeni le v kvantitativne rezultate in dosežke učencev in dijakov, kar bi ustvarilo družbeno hierarhijo izobraževalnih ustanov z izobraževalnimi sistemi različnih hitrosti, pač pa tudi v sam sistem in njegove metode, pri čemer je treba jasno upoštevati specifične družbeno-ekonomske razmere, v katerih deluje posamezna šola;

31.   meni, da sta kakovost izobraževanja in njegov uspeh v veliki meri odvisna tudi od spoštovanja avtoritete učiteljev v razredu;

32.   meni, da mora sestava pedagoških delavcev čim bolj odražati vedno večjo raznolikost evropskih družb, da se vsem učencem zagotovijo vzorniki; v zvezi s tem spodbuja k razmišljanju o pritegnitvi več moških v učiteljski poklic, zlasti na osnovnošolski ravni;

33.   je prepričan, da je treba zagotoviti kakovostno začetno izobraževanje učiteljev, ki temelji na teoriji in praksi, ter skladen postopek stalnega strokovnega razvoja in podporo, da bi imeli učitelji v vsej poklicni karieri posodobljeno znanje in spretnosti, potrebne v družbi, ki temelji na znanju; meni, da je treba politiki izobraževanja in zaposlovanja učiteljev oblikovati tako, da bosta pritegnili najprimernejše kandidate, pri čemer je treba učiteljem ponuditi ustrezne ravni priznavanja v družbi, status in nagrajevanje, ki ustrezajo pomembnosti njihovih nalog;

34.   meni, da je treba čim več učencem in učiteljem zagotoviti možnost sodelovanja v mobilnosti in šolskih partnerskih projektih; v zvezi s tem poudarja pomembnost programa Comenius; poudarja, da je treba še bolj zmanjšati upravne postopke za sodelujoče šole; pozdravlja vzpostavitev programa Comenius Regio; podpira predlog za razvoj novih meril uspešnosti za mobilnost;

35.   priporoča, da se učitelje (tudi učitelje umetnosti) spodbuja k čim večji uporabi evropskih in nacionalnih programov mobilnosti ter da mobilnost postane sestavni del njihovega usposabljanja in poklica;

36.   priporoča vključevanje staršev v šolsko življenje in povečanje ozaveščenosti o možnem vplivu življenjskih pogojev in zunajšolskih dejavnosti na pridobivanje spretnosti in znanja v šoli in priznava, da odprava neenakosti v izobraževanju zgolj na podlagi izobraževalne politike ni bila uspešna;

37.   močno priporoča vzpostavitev partnerstev med šolami in skupnostmi, da bi preprečili nasilje v šolah, ki grozi, da se bo razširilo v celotno družbo;

38.   meni, da bi morale vse šole spodbujati pridobivanje znanja za vključevanje v demokratično družbo s podpiranjem svetov učencev in z omogočanjem učencem, da sprejmejo odgovornost za šolo skupaj s starši, učitelji in šolskimi sveti;

39.   poziva države članice in Komisijo, naj tesno sodelujejo, da bi spodbujale izvajanje sistema evropskega šolanja v okviru izobraževalnih sistemov držav članic; poziva Komisijo, naj v delovanje mreže Eurydice vključi tudi evropske šole;

40.   poziva Komisijo, naj redno spremlja napredek, dosežen po objavi obeh zgoraj navedenih sporočil, da bi ocenila učinkovitost sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU, pri čemer naj posebno pozornost nameni pridobivanju ključnih spretnosti vsakega učenca;

o
o   o

41.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 142, 14.6.2002, str. 1.
(2) UL L 327, 24.11.2006, str. 45.
(3) UL L 394, 30.12.06, str. 10.
(4) UL C 300, 12.12.2007, str. 1.
(5) UL C 319, 13.12.2008, str. 20.
(6) UL C 98 E, 23.4.2004, str. 179.
(7) UL C 193 E, 17.8.06, str. 333.
(8) UL C 219 E, 28.8.2008, str. 300.
(9) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 131.
(10) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0422.
(11) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0625.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov