Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Pakistan o nekaterih vidikih zračnega prometa (KOM(2008)0081 – C6-0080/2009 – 2008/0036(CNS))

P6_TA(2009)0218 A6-0188/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2008)0081),

–   ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0080/2009),

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1)v svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0188/2009),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Islamski republiki Pakistan.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Sklepa Sveta o pristopu Evropske skupnosti k Pravilniku št. 61 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o določbah glede homologacije gospodarskih vozil v zvezi z njihovimi zunanjimi štrlečimi deli pred zadnjo steno kabine (KOM(2008)0675 – 7240/2009 – C6-0119/2009 – 2008/0205(AVC))

P6_TA(2009)0219 A6-0243/2009

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2008)0675 – 7240/2009),

–   ob upoštevanju zahteve za privolitev, ki jo je predložil Svet v skladu z drugo alineo člena 4(2) Sklepa Sveta 97/836/ES (C6-0119/2009)(1),

–   ob upoštevanju členov 75(1) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0243/2009),

1.   da privolitev k predlogu Sklepa Sveta;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sklep Sveta z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (Revidiran sporazum iz leta 1958) (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (kodificirana različica) (KOM(2008)0715 – C6-0479/2008 – 2008/0219(CNS))

P6_TA(2009)0220 A6-0248/2009

(Postopek posvetovanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0715),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0479/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0248/2009),

A.   ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Uredbe Sveta o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (kodificirana različica) (KOM(2008)0796 – C6-0018/2009 – 2008/0226(CNS))

P6_TA(2009)0221 A6-0249/2009

(Postopek posvetovanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0796),

–   ob upoštevanju členov 37 in 133 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0018/2009),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0249/2009),

A.   ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in določitvi vsebine prilog (14518/1/2008 – C6-0003/2009 – 2006/0008(COD))

P6_TA(2009)0222 A6-0207/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14518/1/2008 – C6-0003/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2006)0007) in (KOM(2007)0376),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2008)0648),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0207/2009),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. ..../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in določitvi vsebine njenih prilog

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 988/2009.)

(1) Sprejeta besedila, 9.7.2008, P6_TA(2008)0349.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (14516/4/2008 – C6-0006/2009 – 2006/0006(COD))

P6_TA(2009)0223 A6-0204/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14516/4/2008 – C6-0006/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2006)0016),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2008)0647),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0204/2009),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. ..../2009Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 987/2009.)

(1) Sprejeta besedila dne 9.7.2008, P6_TA(2008)0348.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o udeležbi Skupnosti pri evropskem metrološkem raziskovalnem programu, ki ga je sprejelo več držav članic (KOM(2008)0814 – C6-0468/2008 – 2008/0230(COD))

P6_TA(2009)0224 A6-0221/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0814),

–   ob upoštevanju člena 251(2), člena 169 in drugega odstavka člena 172 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6-0468/2008),

–   ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta, da bo v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES sprejel spremenjeni predlog, ki jo je izrazil v pismu z dne 7. aprila 2009,

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0221/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava bistveno spremeniti predlog ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Odločbe št. .../2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta o udeležbi Skupnosti pri evropskem meroslovnem raziskovalnem in razvojnem programu, ki ga izvaja več držav članic

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Odločbi št. 912/2009/ES.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (KOM(2008)0644 – C6-0373/2008 – 2008/0198(COD))

P6_TA(2009)0225 A6-0115/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0644),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0373/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za mednarodno trgovino (A6-0115/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi in okoljskimi storitvami ter življenjskimi okolji lokalnih skupnosti.

(2)  Gozdovi so dragocena dediščina, ki jo je treba varovati, ohranjati in, kjer je izvedljivo, obnavljati, končni cilj tega pa je ohranjanje biotske raznovrstnosti in funkcij ekosistemov, varovanje podnebja, varstvo pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in skupnosti, odvisnih od gozda.

(3)  Gozdovi so ekonomski vir in njihovo gojenje ustvarja blaginjo in delovna mesta. Gojenje gozdov pozitivno učinkuje tudi na podnebje, saj lahko gozdni proizvodi nadomestijo druge proizvode, ki porabijo več energije.

(4)  Zelo pomembno je, zlasti z vidika podnebja, da podpogodbeniki, ki poslujejo na trgu Skupnosti, tržijo samo zakonito pridobljen les, saj taki proizvodi zagotavljajo, da se pomembne funkcija, ki jo imajo gozdovi kot ponor ogljikovega dioksida, ne ogroža. Poleg tega uporaba zakonito pridobljenega lesa v gradbeništvu, na primer za gradnjo lesenih hiš, pomaga dolgoročno skladiščiti ogljikov dioksid.

(5)  Na gozdovih temelji zelo velik del družbenega in gospodarskega razvoja v državah v razvoju, saj predstavlja glavni vir dohodka za mnoge ljudi v teh državah. Zato je pomembno, da se tega razvoja in vira dohodka ne omejuje, temveč da se osredotoči na spodbujanje bolj trajnostnega razvoja gozdarstva v navedenih državah.

(6)  Zaradi vedno večjega povpraševanja po lesu in lesnih proizvodih po svetu skupaj z institucionalnimi in upravnimi pomanjkljivostmi, ki obstajajo v gozdarskem sektorju v več državah, ki pridobivajo les, zbujata nezakonita sečnja in z njo povezano trgovanje vse večjo skrb.

(7)  Očitno je, da sta pritisk na naravne gozdne vire in povpraševanje po lesu in lesnih proizvodih pogosto prevelika in da mora Skupnost zmanjšati posledice za gozdne ekosisteme, kjerkoli se njun vpliv pojavlja.

(8)  Nezakonita sečnja v kombinaciji z institucionalnimi in upravnimi pomanjkljivostmi v sektorju gozdarstva v velikem številu držav proizvajalk lesa je zelo razširjen in zaskrbljujoč mednarodni problem. Nezakonita sečnja pomeni veliko grožnjo za gozdove, saj povečuje njihovo krčenje in propadanje, to pa povzroča približno 20 % emisij CO2, pospešuje dezertifikacijo in nastajanje step, povečuje erozijo tal ter še zaostruje ekstremne vremenske pojave in povzročajo poplave, ogroža ▌biotsko raznovrstnost, povzroča škodo na življenjskem okolju domorodnih ljudstev in spodkopava trajnostno upravljanje gozdov ter razvoj. Poleg tega ima tudi družbene, politične in gospodarske posledice, ki pogosto spodkopavajo napredek na poti k ciljem dobrega upravljanja ter ogroža od gozda odvisne lokalne skupnosti in pravice domorodnih ljudstev.

(9)  Cilj te uredbe je ustaviti trgovino z nezakonito pridobljenim lesom in proizvodi iz njega v EU ter prispevati k ustavitvi krčenje in propadanje gozdov ter z njima povezanih emisij ogljika in izgube biotske raznovrstnosti, hkrati pa podpirati trajnostno gospodarsko rast, trajnostni človekov razvoj in spoštovanje domorodnih in lokalnih ljudstev. Ta uredba bi morala prispevati k izpolnjevanju obveznosti in zavez, ki so med drugim navedene v: Konvenciji o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 (KBR), Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami iz leta 1973 (CITES), Mednarodnih sporazumih o tropskem lesu (ITTA) iz let 1983, 1994 in 2006, Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 2002 (UNFCCC), Konvenciji Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji iz leta 1994, Deklaraciji o okolju in razvoju iz Ria iz leta 1992, Johannesburški deklaraciji in Načrtu izvajanja, sprejetih na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju 4. septembra 2002, v predlogih za ukrepanje Medvladnega sosveta za gozdov Združenih narodov, sprejetih na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov (Ungass) leta 1997 in Medvladnega foruma za gozdove Združenih narodov, v pravno nezavezujoči avtoritativni izjavi Konference Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED) o načelih za globalno soglasje o upravljanju, varstvu in trajnostnem razvoju vseh vrst gozdov iz leta 1992, v Agendi 21, kot jo je sprejel UNCED junija 1992, v resoluciji Ungass o "Programu za nadaljnje izvajanje Agende 21" iz leta 1997, Deklaraciji tisočletja iz leta 2000, Svetovni listini o naravi iz leta 1982, Deklaraciji konference Združenih narodov o človekovem okolju iz leta 1972, v akcijskem načrtu za človekovo okolje iz leta 1972, v resoluciji 4/2 Foruma Združenih narodov za gozdove, Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov iz leta 1979 ter Konvenciji Združenih narodov proti korupciji (UNCAC) iz leta 2003.

(10)  Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu(4) je kot prednostni nalogi določil proučitev možnosti za dejavne ukrepe za preprečevanje nezakonite sečnje lesa in boj proti njej ter nadaljevanje dejavne udeležbe Skupnosti in držav članic pri izvajanju svetovnih ter regionalnih resolucij in sporazumov o temah, povezanih z gozdovi.

(11)  Sporočilo Komisije z dne 21. maja 2003 o Akcijskem načrtu EU glede uveljavitve zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT) predlagala paket ukrepov za podporo mednarodnim prizadevanjem za rešitev problema nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja in kot prispevek k uresničevanju širšega cilja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi(5).

(12)  Svet in Evropski parlament, ki priznavata potrebo po tem, da Skupnost prispeva k svetovnim prizadevanjem za reševanje problema nezakonite sečnje in da v okviru trajnostnega razvoja podpira trajnostno zakonito sečnjo, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in zmanjšanje revščine, kot tudi socialno enakost in nacionalno suverenost, sta pozdravila navedeno sporočilo.

(13)  V skladu z namenom navedenega sporočila, to je zagotovitvijo, da samo lesni proizvodi, ki so bili pridobljeni v skladu z nacionalno zakonodajo države pridobivanja, vstopijo v Skupnost, se Skupnost pogaja za prostovoljne sporazume o partnerstvu z državami pridobivanja lesa (partnerske države), ki pogodbenicam nalagajo zakonsko zavezujoče obveznosti, da izvajajo shemo izdajanja dovoljenj in urejajo trgovanje z lesom in lesnimi proizvodi, ki so zajeti v sporazumih.

(14)  Skupnost bi si morala pri dvostranskih pogovorih z državami, ki so velike porabnice lesa, na primer ZDA, Kitajsko, Rusijo in Japonsko, prizadevati za obravnavanje problema nezakonite sečnje, približevanje usklajenim in ustreznim obveznostim za gospodarske subjekte na njihovem domačem trgu lesa ter vzpostavitev neodvisnega svetovnega sistema za obveščanje in registra nezakonite sečnje, pri katerem bi sodelovala na primer Interpol in ustrezen organ Združenih narodov, ki bi uporabljala najnovejšo tehnologijo satelitskega odkrivanja.

(15)  Subjekti iz držav z gozdovi mednarodnega ekološkega pomena bi morali imeti posebno odgovornost za trajnostno izkoriščanje lesa.

(16)  Zaradi razsežnosti in nujnosti problema bi bilo treba dejavno podpirati boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezanemu trgovanju, zmanjšati vpliv Skupnosti na gozdne ekosisteme, dopolniti in okrepiti pobudo prostovoljnih sporazumov o partnerstvu in izboljšati usklajenost med politikami, ki so umerjene v zmanjšanje revščine, ohranjanje gozdov in v doseganje visoke ravni varovanja okolja, vključno z bojem proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.

(17)  Vsi udeleženci v dobavni verigi bi morali po načelu preventivnega ukrepanja deliti odgovornost za odpravo tveganja, da bi se na trgu ponujali nezakonito pridobljeni les in lesni proizvodi.

(18)  Priznati bi bilo treba prizadevanja držav, ki so sklenile prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT s Skupnostjo, in načela, vključena vanje, zlasti v zvezi z opredelitvijo zakonitega pridobivanja lesa. Upoštevati bi bilo treba tudi, da se na podlagi sheme za izdajanje dovoljenj FLEGT v Skupnost izvažajo samo les in lesni proizvodi, ki so pridobljeni v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo. V ta namen bi bilo treba šteti, da so bili lesni proizvodi, navedeni v prilogah II in III k Uredbi Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost(6), ki izvirajo iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeniuredbi, pridobljeni zakonito, če so v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami. Načela, ki jih določajo prostovoljni partnerski sporazumi, zlasti v zvezi z opredelitvijo "zakonito pridobljenega lesa" morajo vključevati in zagotavljati trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo lokalnih skupnosti, odvisnih od gozda, varstvo domorodnih ljudstev in zaščito njihovih pravic.

(19)  Upoštevati bi bilo tudi treba, da Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) od pogodbenic konvencije zahteva, da dovoljenje CITES za izvoz izdajo samo za vrste, navedene na seznamu CITES, ki so bile odvzete v skladu z domačo zakonodajo države izvoznice. V ta namen bi bilo treba šteti, da so bili lesni proizvodi iz vrst, navedenih v prilogah A, B in C k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi(7), pridobljeni zakonito, če so v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.

(20)  Ob upoštevanju zapletenosti vprašanja nezakonite sečnje glede njenih temeljnih dejavnikov in učinkov, bi bilo treba spodbude za nezakonito ravnanje zmanjšati z osredotočanjem na ravnanje gospodarskih subjektov. Okrepitev zahtev in obveznosti ter izboljšanje učinkovitosti pravnih sredstev za pregon gospodarskih subjektov zaradi posedovanja nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov ter zaradi prodaje in dajanja na trg Skupnosti takega lesa in lesnih proizvodov, sta med najučinkovitejšimi rešitvami za odvračanje teh subjektov od trgovanja z nezakonitimi dobavitelji.

(21)  Ker ustrezna mednarodno sprejeta opredelitev ne obstaja, se kot glavna podlaga za opredelitev nezakonite sečnje uporablja zakonodaja države, v kateri je bil les pridobljen. Pri izvajanju standardov zakonitosti bi bilo treba natančneje upoštevati mednarodne standarde, med drugim tudi standarde Afriške organizacije za les, Mednarodne organizacije za tropski les, montrealskga procesa o merilih in kazalnikih za ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi v zmernem in borealnem pasu ter vseevropskega gozdnega postopka za merila in kazalnike trajnostnega upravljanja z gozdovi. Tako izvajanje standardov zakonitosti bi moralo prispevati k izvajanju mednarodnih zavez, načel in priporočil, vključno s tistimi o ublažitvi podnebnih sprememb, preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti, odpravljanju revščine, zmanjševanju dezertifikacije ter o varstvu in spodbujanju spoštovanja pravic domorodnih ljudstev ter lokalnih skupnosti in skupnosti, odvisnih od gozda. Država, ki pridobiva les, mora poskrbeti za popis celotne zakonite sečnje s podrobnostmi, kot so vrste dreves in najvišja proizvodnja lesa.

(22)  Mnogi lesni proizvodi so obdelani v številnih postopkih preden in potem ko so prvič dani na trg. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim bremenom, bi morala zahteva po vzpostavitvi celovitega sistema ukrepov in postopkov (sistem potrebne skrbnosti) za zmanjšanje tveganja dajanja na trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov veljati samo za tiste gospodarske subjekte, ki les in lesne proizvode dajo prvič na trg, ne pa za vse gospodarske subjekte, ki so vključeni v distribucijsko verigo. Za vse gospodarske subjekte v dobavni verigi pa bi morala veljati prevladujoča prepoved dajanja na trg lesa ali lesnih proizvodov iz nezakonitega vira ter obveza, da v zvezi s tem ravnajo s potrebno skrbnostjo.

(23)  Vsi gospodarski subjekti (trgovci in proizvajalci) v dobavni verigi lesa in lesnih proizvodov na trgu Skupnosti bi morali na proizvodih, ki jih nudijo, jasno navesti vir ali dobavitelja, od koder les izvira.

▌

(24)  Gospodarski subjekti, ki les in lesne proizvode dajo prvič na trg Skupnosti, bi si morali prek sistema potrebne skrbnosti║ z vso potrebno skrbnostjo prizadevati za zmanjšanje tveganja dajanja na trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov.

(25)  Sistem potrebne skrbnosti bi moral zagotoviti dostop do virov ter dobaviteljev lesa in lesnih proizvodov, ki se dajejo na trg Skupnosti, in do informacij glede skladnosti z veljavno zakonodajo.

(26)  Pri izvajanju te uredbe bi morale Komisija in države članice še zlasti upoštevati posebno ranljivost in omejena sredstva malih in srednje velikih podjetij (MSP). Izjemno pomembno je, da se MSP ne obremenjujejo z zapletenimi pravili, ki bi ovirala njihov razvoj. Komisija bi morala zato, kolikor je mogoče in na podlagi mehanizmov in načel iz prihajajočega Akta za mala podjetja, razviti poenostavljene sisteme obveznosti za MSP v okviru te uredbe, ne da bi bila pri tem ogrožena njen cilj in namen, ter MSP ponuditi ustrezne alternative, ki jim omogočajo poslovanje v skladu z zakonodajo Skupnosti.

(27)  ▌Za lažje izvajanje te uredbe in za spodbujanje razvoja dobre prakse bi bilo ustrezno priznati organizacije, ki so oblikovale zahteve za vzpostavitev sistemov potrebne skrbnosti. Seznam takšnih organizacij bi moral biti objavljen ▌.

(28)  Z istim namenom bi morala Evropska unija spodbujati zgoraj omenjene organizacije, naj skupaj z okoljskimi organizacijami in organizacijami za človekove pravice podpirajo sisteme potrebne skrbnosti in nadzor nad njimi.

(29)  Pristojni organi bi morali nadzorovati izpolnjevanje obveznosti, ki jih za gospodarske subjekte predpisuje ta uredba. V ta namen bi morali pristojni organi izvajati uradne kontrole, vključno s carinskimi pregledi, in po potrebi od gospodarskih subjektov zahtevati sprejetje korektivnih ukrepov.

(30)  Pristojni organi bi morali hraniti podatke o kontrolah in objavljati njihove povzetke v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju(8).

(31)  Ob upoštevanju mednarodnega značaja nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj ter z okoljskimi organizacijami, organizacijami za človekove pravice in upravnimi organi tretjih držav in/ali Komisijo.

(32)  Države članice bi morale zagotoviti, da se kršenje te uredbe kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

(33)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(9).

(34)  Zlasti bi bilo Komisiji potrebno podeliti pooblastila za sprejetje podrobnih pravil glede uporabe sistema potrebne skrbnosti in zlasti meril za oceno tveganja, da na trg pridejo nezakonito pridobljeni les in lesni proizvodi, za določitev meril za priznanje sistema potrebne skrbnosti, ki jih oblikujejo nadzorne organizacije, in za prilagoditev seznamov lesa in lesnih proizvodov, za katere se uporablja ta uredba, kadar je to potrebno zaradi tehničnih značilnosti, končnih uporabnikov ali postopkov proizvodnje lesa in lesnih proizvodov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

▌

(35)  Razvoj trajnostnega gozdarstva je nepretrgan proces, zato bi bilo treba to uredbo redno ocenjevati, posodabljati in spreminjati v skladu z rezultati novih raziskav. V ta namen bi morala Komisija redno analizirati najnovejše raziskave in razvoj, ki so na voljo, ter sklepne ugotovitve svojih analiz in predloge sprememb predstaviti v poročilu Evropskemu parlamentu.

(36)  Za zagotavljanje dobro delujočega notranjega trga z gozdnimi proizvodi bi morala Komisija redno analizirati vpliv te uredbe. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti posledicam uredbe za MSP, ki poslujejo na trgu Skupnosti. Zato bi morala Komisija v zvezi s tem redno izvajati raziskave in oceno učinka uredbe na notranji trg, s posebnim poudarkom na MSP, poleg njenih vplivov na trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Komisija bi morala poročilo o svoji analizi, sklepne ugotovitve in predloge ukrepov predstaviti Evropskemu parlamentu.

(37)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev te uredbe, in sicer dopolnitve in podpore obstoječemu okviru politike ter podpore boju proti nezakoniti sečnji in z njo povezanemu trgovanju, ga je zaradi njegovega obsega lažje doseči na ravni Skupnosti, ║lahko Skupnost ukrepe sprejme v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in cilj

Ta uredba določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode ali omogočajo njihovo dostopnost na trgu.

Gospodarski subjekti zagotovijo, da so na trgu dostopni le zakonito pridobljen les in lesni proizvodi.

Gospodarski subjekti, ki dajejo les in lesne proizvode na trg, uporabljajo sistem potrebne skrbnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 3

Obveznosti gospodarskih subjektov

1.  Gospodarski subjekti zagotovijo, da dajo na voljo na trg ali omogočijo dostopnost na trgu le zakonito pridobljenemu lesu in lesnim proizvodom.

2.  Gospodarski subjekti, ki dajejo les in lesne proizvode na trg, vzpostavijo sistem potrebne skrbnosti, ki vsebuje elemente iz člena 4║, ali uporabljajo sistem potrebne skrbnosti priznane nadzorne organizacije iz člena 6(1).

Obstoječi nacionalni zakonodajni nadzor in vsakršna prostovoljna veriga nadzornih mehanizmov, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, lahko služita kot podlaga za sistem potrebne skrbnosti.

3.  Gospodarski subjekti, ki omogočajo dostopnost lesa in lesnih proizvodov na trgu, vzdolž celotne dobavne verige:

4.  Za lesne proizvode, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 2173/2005, ki izvirajo iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, in so v skladu z navedeno uredbo ter njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da so bili zakonito pridobljeni v smislu te uredbe.

5.  Za lesne proizvode iz vrst, navedenih v prilogah A, B in C k Uredbi (ES) št. 338/97, ki so v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da so bili zakonito pridobljeni v smislu te uredbe.

Člen 4

Sistemi potrebne skrbnosti

1.  Sistem potrebne skrbnosti iz člena 3(2):

2.  Komisija sprejme ukrepe za izvajanje tega člena, da bi se zagotovila enotna razlaga pravil in učinkovito upoštevanje gospodarskih subjektov. Komisija zlasti vzpostavi merila za oceno, ali obstaja tveganje, da na trg pridejo nezakonito pridobljeni les in lesni proizvodi. Pri tem Komisija še zlasti upošteva poseben položaj in spodobnost MSP ter jim, kolikor je mogoče, ponudi prilagojene in poenostavljene alternative za poročanje in nadzorne sisteme, tako da ti sistemi ne postanejo preveliko breme zanje.

Na osnovi dejavnikov, povezanih s tipom proizvoda, virom ali zapletenostjo dobavne verige, se nekatere kategorije lesa in lesnih proizvodov ter dobaviteljev obravnavajo kot "zelo tvegani", kar od gospodarskih subjektov zahteva dodatne obveznosti potrebne skrbnosti.

Komisija pripravi register zelo tveganih virov lesa in lesnih proizvodov ali dobaviteljev.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2).

Pred sprejetjem dodatnih izvedbenih ukrepov se opravi posvetovanje z zadevnimi interesnimi skupinami.

3.  Posameznim državam članicam se ne sme preprečiti, da v zvezi z dostopom na trg lesa in lesnih proizvodov postavijo višje zahteve glede pridobivanja in izvora lesa, kot so določene v tej uredbi, ob spoštovanju trajnosti, varstva okolja, ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistema, varstva življenjskega okolja lokalnih skupnosti, varstva skupnosti, odvisnih od gozda, varstva in pravic domorodnih ljudstev ter človekovih pravic.

Člen 5

Označevanje

Države članice zagotovijo, da so do ...(10) ves les in lesni proizvodi, ki so na voljo na trgu, ustrezno označeni z informacijami, naštetimi v členu 3(3).

Člen 6

Priznanje nadzornih organizacij

1.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom, določenim v členu 12(3), kot nadzorno organizacijo prizna zasebni ali javni pravni subjekt, ki ima vzpostavljen sistem potrebne skrbnosti z elementi, navedenimi v členu 4(1).

2.  Javni pravni subjekt, ki zaprosi za priznanje iz odstavka 1, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

3.  Zasebni pravni subjekt, ki zaprosi za priznanje iz odstavka 1, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

4.  Nadzorna organizacija Komisiji skupaj s svojim zahtevkom za priznanje predloži naslednje informacije:

5.  V skladu s postopkom iz člena 12(3) Komisija odloči o odobritvi priznanja nadzorne organizacije v treh mesecih, potem ko nadzorna organizacija vloži zahtevek ali priporočila pristojnega organa države članice za priznanje organizacije.

Komisija ustreznemu organu v državi članici, ki je pristojen za določeno organizacijo, v 15 dneh od sprejetja odločitve pošlje odločitev o odobritvi priznanja nadzorne organizacije skupaj s kopijo zahtevka.

Pristojni organi države članicev rednih časovnih presledkih ali na podlagi utemeljenih pomislekov tretje strani izvajajo preglede, vključno s pregledi na terenu, s katerimi ugotavljajo, ali organizacije izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 1. Poročila o pregledih se dajo na voljo javnosti.

Če pristojni organi po teh pregledih ugotovijo, da nadzorne organizacije ne izpolnjujejo obveznosti iz odstavkov 1 in 2 ali odstavkov 1 in 3, o tem takoj obvestijo Komisijo in ji v zvezi s tem predložijo tudi vsa ustrezna dokazila.

6.  V skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(3) Komisija prekliče priznanje nadzorne organizacije, če se ugotovi, da zahteve iz odstavkov 1 in 2 ali odstavkov 1 in 3 niso več izpolnjene.

7.  Pristojni organi v dveh mesecih uradno obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi o priporočilu za odobritev, zavrnitev ali preklic priznanja nadzorne organizacije.

8.  Komisija sprejme ukrepe za izvajanje tega člena.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2).

Člen 7

Seznam nadzornih organizacij

Komisija objavi seznam priznanih nadzornih organizacij ▌v seriji C Uradnegalista Evropske unije in do njega omogoči dostop na svoji spletni strani. Seznam se redno posodablja.

Člen 8

Nadzorni inkontrolniukrepi

1.  Pristojni organi izvajajo kontrole za preverjanje, ali gospodarski subjekti spoštujejo obveznosti iz člena 3(1), (2) in (3) ter člena 4(1).

2.  Kontrole se izvajajo v skladu z letnim načrtom in/ali na podlagi utemeljenih pomislekov, ki jih izrazijo tretje strani, oziroma vselej, ko pristojni organ države članice poseduje informacije, ki zbujajo dvom o tem, ali gospodarski subjekt izpolnjuje obveznosti glede sistema potrebne skrbnosti, kot ga določa ta uredba.

3.  Kontrole lahko med drugim vključujejo:

4.  Pristojni organi so opremljeni z zanesljivim sistemom sledljivosti za spremljanje lesnih proizvodov, s katerimi se trguje na mednarodni ravni, ter z javnimi sistemi spremljanja za ocenjevanje učinkovitosti gospodarskih subjektov pri izpolnjevanju svojih obveznosti in za pomoč tem subjektom pri prepoznavanju dobaviteljev lesa in lesnih proizvodov z visokim tveganjem.

5.  Gospodarski subjekti nudijo vso potrebno pomoč za olajšanje izvajanja pregledov iz odstavka 1, zlasti kar zadeva dostop do objektov in dokumentacije ali evidenc.

6.  Če se po opravljenih kontrolah iz odstavka 1 domneva, da je gospodarski subjekt kršil obveznosti iz člena 3, lahko pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo začnejo s polno preiskavo in glede na stopnjo kršitve sprejmejo takojšnje ukrepe, ki lahko med drugim vključujejo:

7.  Takojšnji ukrepi pristojnih organov morajo biti take narave, da preprečijo nadaljevanje zadevne kršitve in omogočijo pristojnim organom, da končajo preiskavo.

8.  Ko se pristojni organi odločijo, da tehnični in upravljavski sistemi ter postopki potrebne skrbnosti in ocene tveganja ne zadostujejo, od gospodarskega subjekta zahtevajo izvršitev korektivnih ukrepov.

Člen 9

Evidence kontrol

1.  Pristojni organi hranijo evidence kontrol iz člena 8(1), v katerih so navedeni zlasti njihova vrsta in rezultati, vključno z vsemi zahtevanimi korektivnimi ukrepi. Evidence vseh kontrol se hranijo vsaj 10 let.

2.  Evidence iz odstavka 1 so na voljo javnosti na internetu v skladu z Direktivo 2003/4/ES.

Člen 10

Sodelovanje

1.  Pristojni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi tretjih držav ter Komisijo za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

2.  Pristojni organi izmenjujejo informacije glede rezultatov kontrol iz člena 8(1) s pristojnimi organi ostalih držav članic in Komisijo.

Člen 11

Pristojni organi

1.  Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo te uredbe. Ti organi imajo ustrezne pristojnosti za izvajanje te uredbe s spremljanjem njene uporabe, preiskovanjem domnevnih kršitev v sodelovanju s carinsko upravo in pravočasnim poročanjem organom pregona o kršitvah.

Države članice obvestijo Komisijo o imenih in naslovih pristojnih organov najpozneje do 31. decembra .... Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah imen ali naslovov pristojnih organov.

2.  Komisija na internetu objavi seznam pristojnih organov. Seznam se redno posodablja.

Člen 12

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za trgovanje z lesom║.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.  V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 13

Razvoj zahtev glede trajnostnosti

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do ...(11) predstavi zakonodajni predlog za standarde Skupnosti za ves les in lesne proizvode, ki izvirajo iz naravnih gozdov, katerih namen je dosegati najvišje zahteve glede trajnostnosti.

Člen 14

Svetovalna skupina

1.  Ustanovi se svetovalna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki zainteresiranih strani, med drugim tudi predstavniki lesne industrije, lastnikov gozdov, nevladnih organizacij in skupin potrošnikov, predseduje pa ji predstavnik Komisije.

2.  Predstavniki držav članic lahko sodelujejo na sestankih bodisi na lastno pobudo bodisi na povabilo svetovalne skupine.

3.  Svetovalna skupina sprejme svoj poslovnik, ki je javno objavljen na spletni strani Komisije.

4.  Komisija zagotovi svetovalni skupini potrebno tehnično in logistično podporo ter administrativno pomoč za njene sestanke.

5.  Svetovalna skupina prouči vsako vprašanje glede izvajanja te uredbe, ki ga lahko izpostavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo članov svetovalne skupine ali odbora, in izda mnenje o njem.

6.  Komisija posreduje mnenja svetovalne skupine odboru.

Člen 15

Spremembe

Komisija lahko dopolni seznam lesa in lesnih proizvodov iz Priloge ob upoštevanju tehničnih značilnosti, končnih uporabnikov in postopkov proizvodnje.

Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2).

Člen 16

Kazni

V primeru, da potekajo sodni postopki, gospodarski subjekti prenehajo nabavljati les in lesne proizvode na zadevnih območjih.

Denarne kazni predstavljajo vsaj petkratno vrednost lesnih proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo. V primeru ponavljajočih se hudih kršitev v obdobju petih let, se denarna kazen postopno zvišuje do višine najmanj osemkratne vrednosti lesnih proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo.

Brez poseganja v druge določbe zakonodaje Skupnosti v zvezi z javnimi sredstvi, države članice ne odobrijo državne pomoči v okviru nacionalnih sistemov pomoči ali skladov Skupnosti gospodarskim subjektom, ki so bili obsojeni zaradi hude kršitve te uredbe, dokler se ne uvedejo popravni ukrepi ter naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o določbah glede kazni do 31. decembra ... in jo nemudoma uradno obvestijo o vseh morebitnih naknadnih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

Člen 17

Poročanje

1.  Države članice Komisiji prvič do ...(12) in nato vsako drugo leto║pošljejo poročilo o uporabi te uredbe v preteklih dveh koledarskih letih.

2.  Na podlagi navedenih poročil Komisija pripravi poročilo, ki ga vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.  Komisija pri pripravi poročila iz odstavka 2 upošteva napredek v zvezi s sklepanjem in izvajanjem prostovoljnih partnerskih sporazumov znotraj partnerskega sporazuma o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), sklenjenih v skladu z Uredbo (ES) št. 2173/2005. Komisija na osnovi izkušenj iz delovanja prostovoljnih partnerskih sporazumov FLEGT in njihove učinkovitosti pri reševanju problema nezakonitega lesa sklene, ali je pregled te uredbe potreben.

Člen 18

Spremembe Direktive 2008/99/ES

Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja(13) se spremeni z začetkom veljavnosti od ...(14) kot sledi:

1.   členu 3 se doda naslednja točka:"

(ia) dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov na trg.

2.  Prilogi A se doda naslednja alinea:

–  Uredba (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode.

Člen 19

Pregled

Komisija do ...(15)* in nato vsakih pet let izvede pregled doseganja cilja in namena te uredbe ter poroča Evropskemu parlamentu o svojih sklepih in o predlogih za spremembe, ki jih pripravi na podlagi teh sklepov.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od …(16).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Les in lesni proizvodi, kot so razvrščeni v kombinirani nomenklaturi v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87(17), za katere se uporablja ta uredba

1.  Proizvodi iz prilog II in III Uredbe ║ (ES) št. 2173/2005, za katere se uporablja shema izdajanja dovoljenj FLEGT;

2.   celuloza in papir iz poglavij 47, 48 in 49 kombinirane nomenklature (KN), razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov;

3.   leseno pohištvo, oznake KN so 9403 30, 9403 40, 9403 50 00, 9403 60 in 9403 90 30;

4.   montažne zgradbe, oznaka KN je 9406 00 20;

5.   les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah, lesni sekanci ali iveri, žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike, oznaka KN je 4401;

6.   stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle, les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, oznaka KN je 4418;

7.   iverne plošče, usmerjene pramenske plošče in podobne lesene plošče, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi, oznaka KN je 4410;

8.   vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi, oznaka KN je 4411;

9.   zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih, oznaka KN je 4413 00 00;

10.   leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala ali podobne predmete in drugi izdelki iz lesa, oznaka KN je 4414 00;

11.   zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa; krste, oznaka KN je 4415;

12.   sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge, oznaka KN je 4416 00 00;

13.   drugi lesni proizvodi, ki so vključeni v poglavji KN 94 in 95, vključno z lesenimi igračami in športnimi pripomočki.

(1) UL C , , str. . (2) UL C , , str. . (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009. (4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1. (5) KOM(2003)0251, 21.5.2003. (6) UL L 347, 30.12.2005, str. 1. (7) UL L 61, 3.3.1997, str. 1. (8) UL L 41, 14.2.2003, str. 26. (9) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (10) * UL: dve leti od začetka veljavnosti te uredbe. (11) * UL: eno leto od začetka veljavnosti te uredbe. (12) * UL: Prosimo, vstavite datum 30. april tretjega leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe. (13) UL L 328, 6.12.2008, str. 28. (14) * UL: eno leto od datuma začetka veljavnosti te uredbe. (15) ** UL: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. (16) * ║UL: eno letood datuma začetka veljavnosti te uredbe. (17) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (KOM(2008)0775 – C6-0511/2008 – 2008/0220(CNS))

P6_TA(2009)0226 A6-0214/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0775),

–   ob upoštevanju člena 100 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0511/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0214/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 (1)  Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor in za kemično industrijo. (1)  Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor, kemično industrijo in energetsko industrijo. Motnje pri oskrbi s surovo nafto ter naftnimi derivati ali nezadostne zaloge bi lahko privedle do velikih finančnih izgub v podjetjih ter ohromile druge gospodarske sektorje in vsakdanje življenje državljanov Unije. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Surova nafta ostaja eden najpomembnejših primarnih virov energije in tako bo še prihodnja desetletja. Istočasno pa bo za države članice postalo vse težje zagotoviti stalno zalogo surove nafte po sprejemljivi ceni. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)  Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in povečana svetovna poraba naftnih derivatov povečujejo nevarnost težav z oskrbo. (2)  Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in rastoča svetovna poraba naftnih derivatov resno povečujejo nevarnost težav z oskrbo. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Poleg vzpostavitve ugodnih razmer za naložbe v iskanje in izkoriščanje zalog nafte v Evropski uniji in zunaj nje, ki so bistvenega pomena za dolgoročno zagotavljanje zalog nafte, je ustvarjanje zalog nafte zanesljivo sredstvo za premostitev kratkotrajnih motenj pri oskrbi. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 2 b (novo) (2b)  Raven odvisnosti držav članic od uvoza nafte za zadovoljevanje njihovih potreb po energiji je izjemno visoka. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Evropska unija je svetovni akter, zato bi morala biti njena politika glede krepitve zanesljivosti pri oskrbi z energijo del ciljev njene politike v odnosih z državami kandidatkami in sosednjimi državami. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 4 b (novo) (4b)  Komisija bi morala zagotoviti, da je pri odločitvah in ukrepih, ki jih sprejme Evropska unija po posvetovanju z Mednarodno agencijo za energijo, pod enakimi pogoji vključenih osem držav članic, ki niso članice te agencije1. 1 Bolgarija, Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovenija. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Komisija bi morala ustrezno predstavljati in podpirati interese držav članic, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo. Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 7 (7)  Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007 kažejo, da je vedno bolj pomembno in nujno, da Skupnost vzpostavi celostno energetsko politiko ter združi ukrepe, ki se uporabljajo na evropski ravni in na ravni držav članic. Zato je bistveno zbližatimehanizme za skladiščenje, ki se uporabljajo v različnih državah članicah. (7)  Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007 kažejo, da je vedno bolj pomembno in nujno, da Skupnost vzpostavi celostno energetsko politiko ter združi ukrepe, ki se uporabljajo na evropski ravni in na ravni držav članic. Zato je bistveno zagotoviti združljivost različnih mehanizmov za skladiščenje, ki se uporabljajo v različnih državah članicah. Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)  Sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 15. in 16. oktobra 2008 poudarjajo željo Unije po vzpostavitvi mehanizmov za solidarnost med državami članicami v primeru motenj pri oskrbi z energijo in predlagajo vzpostavitev vseh instrumentov, ki so za to potrebni. Učinkovit sistem za vzdrževanje zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov, usklajen na ravni Skupnosti, je prav tako pomemben dejavnik pri prenašanju načela energetske solidarnosti v prakso. Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 8 (8)  Razpoložljivost zalog nafte in zaščita dobave energije sta bistvena dejavnika javne varnosti držav članic in Skupnosti. Obstoj osrednjih organov ali služb za skladiščenje v Skupnosti omogoča približevanje k tem ciljem. Da bi različnim zadevnim državam članicam omogočili kar najboljšo uporabo njihovega nacionalnega prava za opredelitev statusa njihovega osrednjega organa za skladiščenje, hkrati pa ublažili finančno breme končnih uporabnikov za dejavnosti skladiščenja, v okoliščinah, ko lahko kateri koli osrednji organ ali služba, ustanovljena v ta namen, zaloge nafte skladišči kjerkoli v Skupnosti, zadostuje prepoved pridobitvenega namena. (8)  Razpoložljivost zalog nafte in zaščita dobave energije sta bistvena dejavnika javne varnosti držav članic in Skupnosti. Obstoj osrednjih organov ali služb za skladiščenje v Skupnosti bi lahko prispeval k stroškovno učinkovitemu doseganju teh ciljev.Državam članicam bi bilo treba omogočiti kar najboljšo uporabo njihovega nacionalnega prava za opredelitev statusa njihovega osrednjega organa za skladiščenje in pogojev, pod katerimi skladiščenje prenesejo na druge države članice ali druge organe za skladiščenje, hkrati pa ublažiti finančno breme končnih uporabnikov za dejavnosti skladiščenja, v okoliščinah, ko lahko kateri koli osrednji organ ali služba, ustanovljena v ta namen,zaloge nafte skladišči kjerkoli v Skupnosti. Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Da bi olajšale finančno breme za končne uporabnike, bi države članice morale poskrbeti za tesno sodelovanje med osrednjimi organi za vzdrževanje zalog ter za vzpostavitev regionalnih organov za vzdrževanje zalog. Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 9 (9)  Ob upoštevanju ciljev zakonodaje Skupnosti glede zalog nafte, morebitnih dodatnih skrbi nekaterih držav članic v zvezi z varnostjo in želje po povečanju strogosti in preglednosti mehanizmov solidarnosti med državami članicami je treba področje dejavnosti osrednjih organov, ki delujejo brez posrednika, omejiti na nacionalno ozemlje. črtano Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 12 (12)  Zaradi potreb, povezanih z vzpostavljanjem politik za izredne razmere, zbliževanja nacionalnih mehanizmov za skladiščenje in potrebe po zagotavljanju boljšega pregleda nad ravnmi zalog zlasti v primeru krize, morajo imeti države članice in Skupnost na voljo sredstva za okrepljeni nadzor nad zalogami. (12)  Zaradi potreb, povezanih z vzpostavljanjem politik za izredne razmere, zagotavljanja združljivosti nacionalnih mehanizmov za skladiščenje in potrebe po zagotavljanju boljšega pregleda nad ravnmi zalog zlasti v primeru krize, morajo imeti države članice na voljo sredstva za okrepljeni nadzor nad zalogami. Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Državam članicam bi morala biti omogočena zadostna prožnost pri izbiri ureditve vzdrževanja zalog, ki je najprimernejša za njihove geografske in organizacijske značilnosti, vendar bi bilo treba vseeno vzpostaviti vse potrebne mehanizme, da se omogoči, da ima Komisija vedno dostop do natančnih in zanesljivih podatkov o količini zalog. Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 12 b (novo) (12b)  Treba bi bilo okrepiti vlogo držav članic pri vzdrževanju obveznih zalog nafte in upravljanju z njimi v nujnih primerih. Sprememba 17 Predlog Direktive Uvodna izjava 14 (14)  Da bi prispevali k večji varnosti oskrbe v Skupnosti, bi morale zaloge, ki jih imajo v lasti države članice ali osrednji organi, t. i. "posebne zaloge", vzpostavljene na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice, ustrezati dejanskim potrebam v primeru krize. Poleg tega je potrebno, da imajo lasten pravni status, ki zagotavlja njihovo absolutno razpoložljivost v primeru krize. Zato bi morale zadevne države članice paziti, da se sprejmejo potrebni ukrepi, da se zadevne zaloge brezpogojno zaščitijo pred vsemi ukrepi prisilne izvršbe. (14)  Da bi prispevali k večji varnosti oskrbe v Skupnosti, bi morale razpoložljive zaloge v skladu s to direktivo zadoščati vsaj za porabo v predpisanem obdobju. Poleg tega bi bilo treba, da imajo lasten pravni status, ki zagotavlja njihovo absolutno razpoložljivost v primeru krize. Zato bi morale zadevne države članice paziti, da se sprejmejo potrebni ukrepi, da se zadevne zaloge brezpogojno zaščitijo pred vsemi ukrepi prisilne izvršbe. Sprememba 18 Predlog direktive Uvodna izjava 15 (15)  Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic. (15)  Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo vnaprej neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic. Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 18 (18)  Zdi se, da pogostost povzetka o zalogah in rok za njegovo predložitev, kot to določa Direktiva 2006/67/ES, nista usklajena z različnimi sistemi zalog nafte, vzpostavljenimi v drugih delih sveta. V resoluciji o makroekonomskih posledicah višjih cen energije je Evropski parlament izrazil podporo sprejetju pogostejšega obveščanja. (18)  Zdi se, da pogostost povzetka o zalogah in rok za njegovo predložitev, kot to določa Direktiva 2006/67/ES, nista usklajena z različnimi sistemi zalog nafte, vzpostavljenimi v drugih delih sveta. V resoluciji o makroekonomskih posledicah višjih cen energije je Evropski parlament izrazil podporo sprejetju pogostejšega obveščanja. Istočasno je treba zagotoviti, da so podatki točni ter da jih ni treba tedensko ali mesečno popravljati, kar se v Evropski uniji pogosto dogaja. Sprememba 20 Predlog direktive Uvodna izjava 21 (21)  Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo tedensko. (21)  Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo mesečno. Ob upoštevanju rezultatov študije izvedljivosti, namenjeno preverjanju učinkovitost tedenskega poročanja o komercialnih zalogah nafte, bi Komisija morala imeti pooblastila, da od držav članic zahteva, naj te podatke predložijo tedensko, če se lahko zagotovi, da bodo potrebne zgolj minimalne prilagoditve, in če to omogoča bistvene prednosti pri preglednosti trga. Sprememba 21 Predlog direktive Uvodna izjava 23 (23)  Razlike in napake se lahko pojavijo pri podatkih, sporočenih Komisiji. Osebam, ki jih zaposlujejo ali pooblastijo službe Komisije, mora biti torej omogočeno preveriti dejanske zaloge in dokumente, na katere se sklicujejo organi držav članic. (23)  Razlike in napake se lahko pojavijo pri podatkih, sporočenih Komisiji. Osebam, ki jih zaposlujejo ali pooblastijo službe Komisije, mora biti torej v primeru utemeljenega suma omogočeno skupaj z določenimi nadzornimi organi države članice preveriti dejanske zaloge in dokumente, na katere se sklicujejo organi držav članic. Sprememba 22 Predlog direktive Uvodna izjava 25 (25)  Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Komisiji pa Uredba št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Ta akta zlasti zahtevata, da je obdelava osebnih podatkov upravičena z zakonitim ciljem in da se osebni podatki, zbrani naključno, takoj izbrišejo. (25)  Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah ureja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Komisiji pa Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Določbe te direktive ne posegajo v določbe Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001. Sprememba 23 Predlog direktive Uvodna izjava 29 (29)  Ker za posebne zaloge ni enotnega obveznega minimalnega obsega na ravni Skupnosti in glede na število novih mehanizmov, ki jih prinaša ta direktiva, bi morala biti uporaba te direktive predmet ocene relativno hitro po začetku njene veljavnosti. (29)  Ker za posebne zaloge ni enotnega obveznega minimalnega obsega na ravni Skupnosti in ob upoštevanju študije, ki je v izdelavi, o stroških in koristih ukrepov za povečanje preglednosti naftnega trga, zlasti s tedenskim poročanjem o komercialnih zalogah nafte, in glede na število novih mehanizmov, ki jih prinaša ta direktiva, bi morala biti uporaba te direktive predmet ocene najpozneje v treh letih po začetku njene veljavnosti. Sprememba 24 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka e (e) "dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet" pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice v promet; (e) "dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet" pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice Mednarodne agencije za energijo v promet; Sprememba 25 Predlog direktive Člen 2 – pododstavek 1 – točka l a (novo) (la) "izredne razmere" so okoliščine, v katerih pride do večjih motenj pri oskrbi s surovo nafto ali naftnimi derivati; Sprememba 26 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 4 4.  Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2). 4.  Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi. Sprememba 27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 3.  Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2). 3.  Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi. Sprememba 28 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje. 1.  Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Ti sistemi se vzpostavijo s predhodnim soglasjem Komisije. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje. Sprememba 29 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Vsaka država članica sestavi podroben, redno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem vse informacije, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog, njihovih količin, lastnika, pa tudi natančno značilnost glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št. Evropskega parlamenta in Sveta z dne ** o statistiki energetike. 1.  Vsaka država članica sestavi podroben, redno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem informacije o skladišču, rafineriji ali objektu za skladiščenje, kjer se nahajajo zadevne zaloge, njihovi količini, lastniku, pa tudi natančni značilnosti glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št. 1099/2008Evropskega parlamenta in Sveta z dne22. oktobra 2008o statistiki energetike*. ______________ * UL L 304, 14.11.2008, str. 1. Sprememba 30 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2 Zadevna država članica Komisiji posreduje kopijo registra obstoječih zalog zadnji dan vsakega koledarskega leta v tridesetih dneh po koledarskem letu, na katerega se podatki nanašajo. Zadevna država članica Komisiji posreduje kopijo registra obstoječih zalog zadnji dan vsakega koledarskega leta v 45 dneh po koledarskem letu, na katerega se podatki nanašajo. Sprememba 31 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo) Komisija zagotovi zaupnost posameznih podatkov v registrih. Sprememba 32 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo) V primeru, da se s pogodbenim pooblastilom naložijo obveznosti državam članicam, na ozemlju katerih se nahajajo te zaloge, ali osrednjemu organu za skladiščenje, ki ga ustanovi ta država članica, vsebuje pooblastilo določbe, ki opredeljujejo: (a) odgovornosti države članice ali osrednjega organa za skladiščenje za zagotavljanje točnih podatkov o ravni zalog v vsakem trenutku; (b) časovni okvir za posredovanje varnostnih zalog, ki so pridobljene, vzpostavljene, vzdrževane ali upravljane na njenem ozemlju, državi članici, ki jo je pooblastila za te naloge; (c) učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni v primeru, da država članica ali osrednji organ za skladiščenje ne izpolnjujeta pogojev iz pogodbenega pooblastila. Sprememba 33 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 4 – točka b (b) vsaj šest mesecev vnaprej objavi pogoje, pod katerimi nudi svoje storitve gospodarskim subjektom. (b) vsaj tri mesece vnaprej objavi pogoje, pod katerimi nudi svoje storitve gospodarskim subjektom. Sprememba 34 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b (b) enega ali več drugih osrednjih organov za skladiščenje, ki lahko vzdržujejo take zaloge, ali (b) enega ali več drugih osrednjih organov za skladiščenje, ki lahko vzdržujejo take zaloge, če je sklenjen sporazum med zadevno državo članico in državami članicami, ki bodo vzdrževale zaloge, ali Sprememba 35 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Vsaka država članica se lahko nepreklicno zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge). 1.  Vsaka država članica se lahko zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge). Sprememba 36 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 – uvodni del 3.  Posebne zaloge se nanašajo izključno na kategorije naslednjih derivatov, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi št. Evropskega parlamenta in Sveta z dne o statistiki energetike: 3.  Posebne zaloge se lahko nanašajo izključno na kategorije naslednjih derivatov, ki morajo biti v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti v zvezi s standardi goriva in varstvom okolja, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi (ES) št. 1099/2008: Sprememba 37 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1 5.  Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog za vsako od kategorij, za katerih vzdrževanje se nepreklicno zavezuje. Tako priglašen obvezni minimalni obseg je edini in se uporablja na isti način pri vseh kategorijah posebnih zalog, ki jih uporablja država članica. 5.  Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog za vsako od kategorij, za katerih vzdrževanje se zavezuje, in obdobje, za katero se zavezuje. Tako priglašen obvezni minimalni obseg je edini in se uporablja na isti način pri vseh kategorijah posebnih zalog, ki jih uporablja država članica. Sprememba 38 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Vsaka država članica sestavi podroben register, ki ga redno posodablja z vsemi posebnimi zalogami, ki jih ima na svojem ozemlju. Ta register vsebuje predvsem vse podatke, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog. 1.  Vsaka država članica sestavi podroben register, ki ga redno mesečno posodablja z vsemi posebnimi zalogami, ki jih ima na svojem ozemlju. Ta register vsebuje predvsem podatke o skladišču, rafineriji ali objektu za skladiščenje, kjer se zadevne zaloge nahajajo. Sprememba 39 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 Država članica posreduje Komisiji kopijo registra v osmih dneh po prejemu katere koli zahteve služb Komisije, postavljene v desetih letih po datumu, na katerega se nanašajo zahtevani podatki. Država članica posreduje Komisiji kopijo registra v desetih delovnih dneh po prejemu katere koli zahteve služb Komisije, postavljene v treh letih po datumu, na katerega se nanašajo zahtevani podatki. Sprememba 40 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 a (novo) Vsak dogovor med državami članicami in osrednjim organom za skladiščenje vsebuje določbe, ki opredeljujejo: (a) odgovornosti države članice ali osrednjega organa za skladiščenje za zagotavljanje točnih podatkov o ravni zalog v vsakem trenutku; (b) časovni okvir za posredovanje varnostnih zalog, ki so pridobljene, vzpostavljene, vzdrževane ali upravljane na njenem ozemlju, državi članici, ki jo je pooblastila za te naloge; (c) učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni v primeru, da država članica ali osrednji organ za skladiščenje ne izpolnjujeta pogojev iz pogodbenega pooblastila. Sprememba 41 Predlog direktive Člen 15 1.  Države članice Komisiji posredujejo tedensko statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog. 1.  Države članice Komisiji posredujejo mesečno statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog. 2.  Komisija objavi tedensko statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni. 2.  Komisija objavi mesečno statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni. 3.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) sprejme podrobno ureditev uporabe odstavkov 1 in 2. 3.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) sprejme podrobno ureditev uporabe odstavkov 1 in 2. 3a.  V skladu z oceno iz člena 23 lahko Komisija od držav članic zahteva tedensko (namesto mesečnega) statistično poročilo o količini komercialnih zalog, če temeljita raziskava o izvedljivosti in učinkovitosti tedenskih statističnih poročil pokaže, da taka poročila omogočajo bistvene prednosti pri preglednosti trga ter da za podatke, pridobljene za ta poročila, niso potrebni kasnejši večji popravki. Sprememba 42 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1 1.  Službe Komisije lahko kadar koli odločijo, da v državah članicah izvedejo nadzorne ukrepe v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami. Službe Komisije lahko med pripravami teh nadzorov prosijo za nasvet koordinacijsko skupino. 1.  Če obstaja utemeljen sum, lahko službe Komisije odločijo, da v državah članicah izvedejo nadzorne ukrepe v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami. Službe Komisije lahko med pripravami teh nadzorov prosijo za nasvet koordinacijsko skupino. Sprememba 43 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 2.  Cilji nadzornih ukrepov iz odstavka 1 ne vključujejo zbiranja osebnih podatkov. Osebni podatki, ki bi jih našli ali nanje naleteli med nadzori, se ne zbirajo in ne upoštevajo ter se, če so pridobljeni slučajno, takoj uničijo. 2.  Cilji nadzornih ukrepov iz odstavka 1 ne vključujejo obdelave osebnih podatkov. Osebni podatki, ki bi jih našli ali nanje naleteli med nadzori, se ne zbirajo in ne upoštevajo ter se, če so pridobljeni slučajno, takoj uničijo. Sprememba 44 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 4 4.  Države članice skrbijo, da med izvajanjem nadzornih ukrepov iz odstavka 1 osebe, odgovorne za vzdrževanje in upravljanje varnostnih in posebnih zalog na njihovem ozemlju, sodelujejo z osebami, ki jih zaposlijo ali pooblastijo službe Komisije. 4.  Države članice skrbijo, da med izvajanjem nadzornih ukrepov iz odstavka 1 osebe, odgovorne za vzdrževanje in upravljanje varnostnih in posebnih zalog na njihovem ozemlju, sodelujejo s pooblaščenimi uslužbenci ali predstavniki Komisije. Sprememba 45 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 7 7.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov, dokazil, poročil in dokumentov v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami vsaj za obdobje desetih let. 7.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov, dokazil, poročil in dokumentov v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami vsaj za obdobje treh let. Sprememba 46 Predlog direktive Člen 21 – odstavka 3 in 4 3.  Kadar obstaja dejanska mednarodna odločitev o dajanju zalog v promet, lahko vsaka zadevna država članica uporablja svoje varnostne in posebne zaloge, da izpolni mednarodne obveznosti te odločitve. V tem primeru država članica takoj obvesti Komisijo, ki lahko skliče koordinacijsko skupino ali se po elektronski poti posvetuje z njenimi člani, da oceni učinke dajanja v promet. 3.  Komisija tesno sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki imajo pristojnost, da sprejmejo odločitev o sprostitvi zalog, in okrepi večstransko in dvostransko usklajevanje o teh zadevah po vsem svetu. Kadar obstaja dejanska mednarodna odločitev o dajanju zalog v promet, lahko vsaka zadevna država članica uporablja svoje varnostne in posebne zaloge, da izpolni mednarodne obveznosti te odločitve. V tem primeru država članica takoj obvesti Komisijo, ki lahko skliče koordinacijsko skupino ali se po elektronski poti posvetuje z njenimi člani, da oceni učinke dajanja v promet. 4.  Če pride do težav z oskrbo Skupnosti ali države članice s surovo nafto in naftnimi derivati, Komisija v najkrajšem možnem času na zahtevo države članice ali na lastno pobudo skliče koordinacijsko skupino. Koordinacijska skupina preuči položaj. Komisija ugotovi, ali obstaja velika motnja pri oskrbi. 4.  Če pride do težav z oskrbo Skupnosti ali države članice s surovo nafto in naftnimi derivati, Komisija v najkrajšem možnem času na zahtevo države članice ali na lastno pobudo skliče koordinacijsko skupino. Vsaka država članica zagotovi, da ima lahko predstavnika, osebno ali po elektronski poti, na sestanku koordinacijske skupine v roku 24 ur od sklica sestanka. Koordinacijska skupina preuči položaj na podlagi zaveze k načelu solidarnosti med državami članicami in objektivne ocene gospodarskih in družbenih vplivov ter da Komisija na podlagi ocene koordinacijske skupine ugotovi, ali obstaja velika motnja pri oskrbi. Če se ugotovi velika motnja pri oskrbi, Komisija lahko dovoli popolno ali delno dajanje količin, ki so jih v ta namen predlagale zadevne države članice, v promet. Če se ugotovi velika motnja pri oskrbi, Komisija lahko dovoli popolno ali delno dajanje količin, ki so jih v ta namen predlagale zadevne države članice, v promet. Sprememba 47 Predlog direktive Člen 23 V treh letih po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija ocenila njeno uporabo in predvsem preučila, ali je primerno vsem državam članicam predpisati obvezne minimalne posebne zaloge. V najpozneje treh letih po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija ocenila njeno uporabo in predvsem preučila: (a) ali so podatki o zalogah točni in posredovani pravočasno; (b) ali je treba o ravni komercialnih zalog nafte poročati tedensko ali mesečno; (c) ali je primerno vsem državam članicam predpisati obvezne minimalne posebne zaloge za daljše časovno obdobje. Sprememba 48 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 20XX. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo. 1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 20XX razen tiste države članice, za katere v skladu s pogodbo o pristopu k Evropski uniji velja prehodno obdobje pri oblikovanju zalog nafte ali naftnih derivatov in za katere je rok za izvedbo datum, ko se konča prehodno obdobje. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo. Sprememba 49 Predlog direktive Priloga III – odstavek 11 Države članice pri izračunu svojih zalog za 10 % znižajo količine, izračunane v skladu z navedenim. To znižanje se uporabi za vse količine, ki se upoštevajo pri določenem izračunu. Države članice pri izračunu svojih zalog za 5 % znižajo količine, izračunane v skladu z navedenim. To znižanje se uporabi za vse količine, ki se upoštevajo pri določenem izračunu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Odločbe Sveta o informacijskem omrežju za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) (KOM(2008)0676 – C6-0399/2008 – 2008/0200(CNS))

P6_TA(2009)0227 A6-0228/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0676),

–   ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES in člena 203 Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0399/2008),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju člena 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0228/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   poziva Komisijo, naj po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, če Svet v zvezi s tem ne bo sprejel nobene odločitve, upošteva možnost člena 196 (civilna zaščita) kot pravne podlage za ta predlog ter po potrebi ponovno razmisli o predložitvi predloga Parlamentu;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog Komisije   Sprememba Sprememba 1 Predlog odločbe Uvodna izjava 1 (1)  Svet je v sklepih o "preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na teroristične napade" ter v "solidarnostnem programu EU v zvezi s posledicami terorističnih groženj in napadov", ki ga je sprejel decembra 2004, podprl namero Komisije, da predlaga Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP), in se strinjal z vzpostavitvijo informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) pri Komisiji1. (1)  Svet je v sklepih o "preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na teroristične napade" ter v "solidarnostnem programu EU v zvezi s posledicami terorističnih groženj in napadov", ki ga je sprejel decembra 2004, podprl namero Komisije, da predlaga Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP), in se strinjal z vzpostavitvijo informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) pri Komisiji1. ________________ 14894/04. ________________ Dokument Sveta 15232/04. Sprememba 2 Predlog odločbe Uvodna izjava 4 (4)  Več dogodkov v zvezi s ključno infrastrukturo v Evropi, kot je bil na primer izpad električne energije leta 2006, je pokazalo, da je potrebna boljša in učinkovitejša izmenjava informacij za preprečitev ali omejitev obsega takih dogodkov. (4)  Več dogodkov v zvezi s ključno infrastrukturo v Evropi, kot je bil na primer izpad električne energije leta 2006, je pokazalo, da je potrebna boljša in učinkovitejša izmenjava informacij in boljše poznavanje praks različnih držav članic, da bi bili pripravljeni in da bi lahko preprečili takšne dogodke. Sprememba 3 Predlog odločbe Uvodna izjava 5 (5)  Primernoje vzpostaviti informacijski sistem, ki bo državam članicam in Komisiji omogočal izmenjavo informacij in opozarjanje ter krepitev njihovega dialoga v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture ter prispeval k spodbujanju povezovanja in boljšega usklajevanja razpršenih nacionalnih raziskovalnih programov za varovanje ključne infrastrukture. (5)  Zato je primerno vzpostaviti informacijski sistem, ki bo državam članicam in Komisiji omogočal izmenjavo informacij ter krepitev njihovega dialoga v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture ter prispeval k spodbujanju povezovanja in boljšega usklajevanja razpršenih nacionalnih raziskovalnih programov za varovanje ključne infrastrukture. Sprememba 4 Predlog odločbe Uvodna izjava 6 (6)  Omrežje CIWIN bi moralo prispevati k izboljšanju varovanja ključne infrastrukture v EU z zagotavljanjem informacijskega sistema, ki bi lahko olajšal sodelovanje med državami članicami, ter ponujal učinkovito in hitro možnost, ki bi nadomestila zamudne metode iskanja informacij o ključnih infrastrukturah v Skupnosti. (6)  Omrežje CIWIN bi moralo prispevati k izboljšanju varovanja ključne infrastrukture v EU z zagotavljanjem informacijskega sistema, ki bi lahko olajšal sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, ter ponujal učinkovito in hitro možnost, ki bi nadomestila zamudne metode iskanja informacij o ključnih infrastrukturah v Skupnosti. Zlasti bi moralo spodbujati oblikovanje ustreznih ukrepov za olajšanje izmenjave in razširjanja informacij, najboljših praks ter izkušenj med državami članicami. Sprememba 5 Predlog odločbe Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  V prvi oceni omrežja CIWIN bi bilo tudi treba poglobljeno preučiti, ali je omrežju CIWIN smotrno dodati novo funkcijo, in sicer tehnično zmogljivost sistema hitrega opozarjanja. Ta funkcija bi morala državam članicam in Komisiji omogočiti objavo opozoril o neposrednih tveganjih in grožnjah za ključno infrastrukturo, ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih zahtev. Sprememba 6 Predlog odločbe Uvodna izjava 7 (7)  Omrežje CIWIN bi moralo zlasti spodbujati razvoj ustreznih ukrepov za olajševanje izmenjave najboljših praks, hkrati pa prevzeti vlogo sredstva za varno obveščanje o neposrednih grožnjah in opozorilih. črtano Sprememba 7 Predlog odločbe Uvodna izjava 8 (8)   Pri omrežju CIWIN bi se bilo treba izogibati podvajanju ter upoštevati posebnosti, izvedenska mnenja, ureditve in področja pristojnosti vsakega od obstoječih sektorskih sistemov hitrega opozarjanja. (8)   Pri razvoju in ocenjevanju novega informacijskega sistema bi morale države članice in Komisija zagotoviti, da bi se pri omrežju CIWIN izognili podvajanju ter upoštevali posebnosti, izvedenska mnenja, ureditve in področja pristojnosti vsakega od obstoječih sektorskih sistemov hitrega opozarjanja. Sprememba 8 Predlog odločbe Uvodna izjava 10 (10)  Medsebojna odvisnost ključnih infrastruktur v državah članicah in različne ravni varovanja ključne infrastrukture v državah članicah kažejo na to, da bi vzpostavitev horizontalnega večsektorskega orodja Skupnosti za izmenjavo informacij in opozoril o varovanju ključne infrastrukture povečala varnost državljanov. (4a)  Medsebojna odvisnost ključnih infrastruktur v državah članicah in različne ravni varovanja ključne infrastrukture v državah članicah kažejo na to, da bi vzpostavitev horizontalnega večsektorskega orodja Skupnosti za izmenjavo informacij o varovanju ključne infrastrukture povečala varnost državljanov. Sprememba 9 Predlog odločbe Uvodna izjava 10 a (novo) (10a)  Ukrepi s področja civilne zaščite so med dejavnostmi Skupnostmi navedeni v točki (u) člena 3(1) Pogodbe ES. Vzpostavitev omrežja CIWIN bi morala torej Skupnosti omogočiti, da doseže cilj iz Pogodbe. Sprememba 11 Predlog odločbe Uvodna izjava 17 (17)  Ta odločba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah – (17 ) Ta odločba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v členu 6 Pogodbe EU in izražena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah – Sprememba 12 Predlog odločbe Člen 1 Ta odločba vzpostavlja varen informacijski in komunikacijski sistem opozarjanja – informacijsko omrežje za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) – za pomoč državam članicam pri izmenjavi informacij o skupnih grožnjah, šibkih točkah ter ustreznih ukrepih in strategijah za zmanjševanje tveganj, povezanih z varovanjem ključne infrastrukture. Ta odločba vzpostavlja varen informacijski in komunikacijski sistem – informacijsko omrežje za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) – za pomoč državam članicam pri izmenjavi informacij o šibkih točkah ter ustreznih ukrepih in strategijah za zmanjševanje tveganj, povezanih z varovanjem ključne infrastrukture. Sprememba 13 Predlog odločbe Člen 2 – pododstavek 2 "Ključna infrastruktura" pomeni tiste infrastrukturne zmogljivosti, sisteme ali njihove dele, ki se nahajajo v državah članicah in so bistveni za vzdrževanje ključnih družbenih funkcij, in sicer zdravja, varnosti, zaščite, gospodarske in družbene blaginje ljudi, ter katerih okvara ali uničenje bi imelo v državi članici resne posledice zaradi nezmožnosti vzdrževanja teh funkcij. "Ključna infrastruktura" pomeni tiste infrastrukturne zmogljivosti, sisteme ali njihove dele, ki se nahajajo v državah članicah in so bistveni za vzdrževanje ključnih družbenih funkcij, in sicer zdravja, varnosti, zaščite, oskrbne verige, gospodarske in družbene blaginje ljudi, ter katerih okvara ali uničenje bi imelo v državi članici resne posledice zaradi nezmožnosti vzdrževanja teh funkcij. Sprememba 14 Predlog odločbe Člen 2 – pododstavek 3 "Država članica udeleženka" pomeni državo članico, ki je s Komisijo podpisala memorandum o soglasju. črtano Sprememba 15 Predlog odločbe Člen 3 Člen 3 črtano Udeležba Udeležba pri uporabi omrežja CIWIN je odprta za vse države članice. Za udeležbo v omrežju CIWIN je potreben podpis memoranduma o soglasju, v katerem so navedene tehnične in varnostne zahteve, ki se uporabljajo za omrežje CIWIN, ter informacije o spletiščih, priključenih na omrežje CIWIN. Sprememba 16 Predlog odločbe Člen 4 – naslov Funkcije Funkcija in struktura Sprememba 17 Predlog odločbe Člen 4 – odstavek 1 (1)  Omrežje CIWIN ima naslednji dve funkciji: (a) funkcijo elektronskega foruma za izmenjavo informacij v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture; (1)  Omrežje CIWIN je zasnovano kot elektronski forum za izmenjavo informacij v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture; (b) funkcijo hitrega opozarjanja, ki državam članicam udeleženkam in Komisiji omogoča objavo opozoril o neposrednih tveganjih in grožnjah za ključno infrastrukturo. Sprememba 18 Predlog odločbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) (1a)  Tehnična platforma za omrežje CIWIN je nameščena na najmanj eni varni lokaciji v vsaki državi članici. Sprememba 19 Predlog odločbe Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2 Stalna področja so trajno vključena v sistem. Čeprav se vsebina teh področij lahko prilagodi, jih ni mogoče ukiniti ali preimenovati in ni mogoče dodati novih stalnih področij. Priloga I vsebuje seznam stalnih področij. Stalna področja so trajno vključena v sistem. Čeprav se vsebina teh področij lahko prilagodi, jih ni mogoče ukiniti in preimenovati. Priloga I vsebuje seznam stalnih področij. To ne preprečuje vključitve novih področij, če delovanje sistema pokaže na to potrebo. Sprememba 20 Predlog odločbe Člen 5 – odstavek 1 (1)  Vsaka država članica udeleženka imenuje izvršilni organ omrežja CIWIN in o tem uradno obvesti Komisijo. Posamezen izvršilni organ omrežja CIWIN je odgovoren za dodelitev in zavrnitev pravic dostopa do omrežja CIWIN znotraj zadevne države članice. (1)  Vsaka država članica imenuje izvršilni organ omrežja CIWIN in o tem uradno obvesti Komisijo. Posamezen izvršilni organ omrežja CIWIN je odgovoren za dodelitev in zavrnitev pravic dostopa do omrežja CIWIN znotraj zadevne države članice. (Sprememba velja za besedilo v celoti.) Sprememba 21 Predlog odločbe Člen 5 – odstavek 2 (2)  Države članice udeleženke omogočijo dostop do omrežja CIWIN v skladu s smernicami, ki jih sprejme Komisija. (2)  Države članice omogočijo dostop do omrežja CIWIN v skladu s smernicami za uporabnike, ki jih sprejme Komisija. Sprememba 22 Predlog odločbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b (b) določitev smernic za uporabo sistema, vključno z zaupnostjo, prenosom, shranjevanjem, arhiviranjem in izbrisom informacij. Komisija prav tako določi pogoje in postopke za odobritev neomejenega ali omejenega dostopa do omrežja CIWIN. (b) določitev smernic za uporabnike o pogojih uporabe sistema, vključno z zaupnostjo, prenosom, shranjevanjem, arhiviranjem in izbrisom informacij. Komisija prav tako določi pogoje in postopke za odobritev neomejenega ali omejenega dostopa do omrežja CIWIN. Sprememba 23 Predlog odločbe Člen 6 – odstavek 3 a (novo) (3a)  Komisija spremlja delovanje omrežja CIWIN. Sprememba 24 Predlog odločbe Člen 7 – odstavek 2 (2)  Pravice dostopa do dokumentov se uporabnikom dodelijo samo po potrebi in pri tem se vedno upoštevajo posebna navodila avtorja glede varovanja in razširjanja posameznega dokumenta. (2)  Pravice dostopa do dokumentov se uporabnikom dodelijo samo po potrebi. Uporabniki vedno upoštevajo posebna navodila avtorja glede varovanja in razširjanja posameznega dokumenta. Sprememba 25 Predlog odločbe Člen 7 – odstavek 2a (novo) (2a)  V državah članicah je za izmenjavo občutljivih informacij, vnesenih v omrežje CIWIN, med pooblaščenimi uporabniki in tretjimi osebami potrebno predhodno dovoljenje lastnika teh informacij, izmenjava pa poteka v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo. Sprememba 26 Predlog odločbe Člen 7 a (novo) Člen 7a Zahteve v zvezi z informacijami, ki jih vsebuje omrežje CIWIN Za vse informacije ali dokumente, ki bodo vneseni v sistem, bo omogočen samodejni prevod. Komisija v sodelovanju s kontaktnimi točkami za varovanje ključne infrastrukture oblikuje seznam ključnih besed za vsak sektor, ki bi ga lahko uporabili pri vnašanju informacij v omrežje CIWIN ali pri njihovem iskanju. Sprememba 27 Predlog odločbe Člen 8 Komisija razvije in redno posodablja smernice za uporabo, ki vsebujejo popolne podatke o funkcijah in vlogah omrežja CIWIN. Komisija razvije in redno posodablja smernice za uporabnike, ki vsebujejo popolne podatke o funkciji in vlogi omrežja CIWIN. Sprememba 28 Predlog odločbe Člen 8 – pododstavek 1 a (novo) Smernice za uporabnike se oblikujejo v skladu s svetovalnim postopkom, določenim v členu 3 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. _________________ 1 UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sprememba 29 Predlog odločbe Člen 10 – pododstavek 1 Komisija pregleda in oceni delovanje omrežja CIWIN vsake tri leta ter državam članicam predloži redna poročila. Komisija s posebej v ta namen razvitimi kazalniki za spremljanje napredka pregleda in oceni delovanje omrežja CIWIN vsake tri leta ter vsem državam članicam, Evropskemu parlamentu, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži redna poročila. Sprememba 30 Predlog odločbe Člen 10 – pododstavek 2 V prvem poročilu, ki se predloži v treh letih po začetku veljavnosti te odločbe, se predvsem navedejo tisti elementi zadevnega omrežja Skupnosti, ki jih je treba izboljšati ali prilagoditi. Vanj se vključijo tudi vsi predlogi sprememb ali prilagoditev te odločbe, ki so po mnenju Komisije potrebni. V prvem poročilu, ki se predloži v treh letih po začetku veljavnosti te odločbe, se predvsem navedejo tisti elementi omrežja Skupnosti, ki jih je treba izboljšati ali prilagoditi, in se predvsem oceni udeležba držav članic v omrežju CIWIN ter se preuči možnost nadgraditve omrežja CIWIN, da bi vključevalo funkcijo sistema hitrega opozarjanja. Vanj se vključijo tudi vsi predlogi sprememb ali prilagoditev te odločbe, ki so po mnenju Komisije potrebni. Sprememba 31 Predlog odločbe Člen 11 Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2009. Ta odločba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Sprememba 32 Predlog odločbe Priloga II – točka 3 (3) področje za opozorila, ki se lahko ustvari, če se v sistemu hitrega opozarjanja pošlje opozorilo, in pomeni komunikacijski kanal med dejavnostmi v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture; črtano

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o pobudi Kraljevine Nizozemske za sprejem Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 2002/956/PNZ o ustanovitvi Evropske mreže za varovanje javnih osebnosti (16437/2008 – C6-0029/2009 – 2009/0801(CNS))

P6_TA(2009)0228 A6-0193/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Kraljevine Nizozemske (16437/2008 ),

–   ob upoštevanju člena 30(1)(a) in (c) ter člena 34(2)(c) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0029/2009),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0193/2009),

1.   odobri pobudo Kraljevine Nizozemske;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Kraljevine Nizozemske;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Kraljevine Nizozemske.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 637/2008 glede nacionalnih programov prestrukturiranja za sektor bombaža (KOM(2009)0037 – C6-0063/2009 – 2009/0008(CNS))

P6_TA(2009)0229 A6-0200/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0037),

–   ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 1979 in zlasti odstavka 6 Protokola št. 4 o bombažu, priloženega k Aktu,

–   ob upoštevanju tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0063/2009),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0200/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Reforma, ki je začela veljati 1. januarja 2006, je v Španiji povzročila krut padec proizvodnje bombaža, kar je ogrozilo obstoj sektorja, zato je bilo treba začeti s takojšnjim prestrukturiranjem industrije odzrnjevanja.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sprejetju protokola o izvajanju alpske konvencije na področju prometa v imenu Evropske skupnosti (protokol o prometu) (KOM(2008)0895 – C6-0073/2009 – 2008/0262(CNS))

P6_TA(2009)0230 A6-0219/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2008)0895),

–   ob upoštevanju člena 71 in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0073/2009),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0219/2009),

1.   odobri sklenitev protokola;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu spremembe proračuna št. 2/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III – Komisija (6953/2009 – C6-0077/2009 – 2009/2010(BUD))

P6_TA(2009)0231 A6-0192/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, ki je bil dokončno sprejet dne 18. decembra 2008(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 2/2009 za proračunsko leto 2009, ki ga je Komisija predložila dne 2. februarja 2009 (KOM(2009)0032),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 2/2009, ki ga je Svet pripravil dne 26. februarja 2009 (6953/2009 – C6-0077/2009),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0192/2009),

A.   ker predlog spremembe proračuna št. 2 k splošnemu proračunu za leto 2009 vključuje naslednje postavke: kadrovski načrt skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), spremembo kadrovskega načrta Evropske agencije za železniški promet (ERA) ter spremembo pripomb k proračunu za pripravljalni ukrep na področju svetovnega spremljanja okolja in varnosti (GMES),

B.   ker je namen predloga spremembe proračuna št. 2/2009 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2009,

1.   je seznanjen s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 2/2009;

2.   odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 2/2009;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (2) UL L 69, 13.3.2009. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2009 za proračunsko leto 2009, Oddelek III - Komisija (8153/2009 – C6-0118/2009 – 2009/2017(BUD))

P6_TA(2009)0232 A6-0194/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe o Euratomu,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, ki je bil dokončno sprejet dne 18. decembra 2008(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2009 za proračunsko leto 2009, ki ga je Komisija predložila dne 6. marca 2009 (KOM(2009)0110),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2009, ki ga je Svet pripravil dne 30. marca 2009 (8153/2009 – C6-0118/2009),

–   ob upoštevanju člena 69 in priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0194/2009),

A.   ker predlog spremembe proračuna št. 3 k splošnemu proračunu za leto 2009 vključuje prilagoditev z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2007 sistema lastnih sredstev v skladu s Sklepom Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007,

B.   ker je namen predloga spremembe proračuna št. 3/2009 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2009,

1.   je seznanjen s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 3/2009;

2.   odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 3/2009;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (2) UL L 69, 13.3.2009. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Alda Patriciella (2008/2323(IMM))

P6_TA(2009)0233 A6-0196/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve Alda Patriciella za zaščito njegove imunitete v zvezi s kazenskim postopkom, ki je bil sprožen proti njemu pred okrožnim sodiščem v Campobassu, z dne 11. novembra 2008, razglašene na plenarnem zasedanju dne 20. novembra 2008,

–   po zagovoru Alda Patriciella, opravljenem v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 ("Protokol") ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986 in 21. oktobra 2008(1),

–   ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0196/2009),

A.   ker je Aldo Patriciello poslanec Evropskega parlamenta in je Parlament veljavnost njegovega mandata preveril dne 15. junija 2006,

B.   ker morajo v skladu s stališčem Sodišča Evropskih skupnosti Evropski parlament in nacionalni pravosodni organi sodelovati v izogib vsakemu konfliktu pri razlagi in izvrševanju določb Protokola; zato velja naslednje: ko se pred nacionalnim sodiščem začne postopek proti poslancu Evropskega parlamenta in je to sodišče obveščeno, da se je začel postopek za zaščito privilegijev in imunitete po členu 6(3) Poslovnika, mora to sodišče zadržati nadaljevanje sodnega postopka in od Parlamenta zahtevati, naj v čim krajšem času izda svoje mnenje(2),

C.   ker v skladu s členom 10 Protokola poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države, in ker se na imuniteto ni mogoče sklicevati, kadar se poslanca zaloti pri storitvi kaznivega dejanja; ker to Parlamentu ne preprečuje, da bi uveljavljal pravico do nepriznanja imunitete kateremu izmed svojih poslancev,

D.   ker se za ta primer uporabljajo določbe člena 68(2) italijanske ustave, ki dovoljuje uvedbo kazenskih postopkov proti poslancem Parlamenta brez kakšnih posebnih formalnosti, pri čemer se brez predhodne odobritve zbornice, kateri poslanec pripada, proti njemu ne sme uvesti osebne ali hišne preiskave ter se ga ne sme aretirati ali mu na kakšen drug način odvzeti prostosti ali zadržati v priporu, razen če gre za izvršitev pravnomočne obsodbe ali če je bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je v primeru flagrante delicto predpisana obvezna aretacija,

E.   ker Protokol v sedanji obliki Evropskemu parlamentu ne omogoča sprejetja zavezujočih ukrepov za zaščito Alda Patriciella,

1.   sklene, da ne zaščiti imunitete in privilegijev Alda Patriciella;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnim organom Republike Italije.

(1) Zadeva 101/63, Wagner proti Fohrmann in Krier, Letno poročilo 1964, str. 195, in zadeva 149/85, Wybot proti Faure in drugi, Letno poročilo 1986, str. 2391 in združena primera C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente, ki jih poročila Sodišča Evropskih skupnosti še ne navajajo. (2) Sodba v združenih primerih C-200/07 in C-201/07, Marra, odstavka 42 in 43.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Renata Brunette (2008/2147(IMM))

P6_TA(2009)0234 A6-0195/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve Renata Brunette za zaščito svoje imunitete v zvezi s kazenskim postopkom, ki je bil sprožen proti njemu pred okrožnim sodiščem v Firencah, z dne 15. maja 2008, razglašene na plenarnem zasedanju dne 4. junija 2008,

–   ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986 in 21. oktobra 2008(1),

–   ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0195/2009),

1.   sklene zaščititi imuniteto in privilegije Renata Brunette;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnim organom Republike Italije.

(1) Zadeva 101/63, Wagner proti Fohrmann in Krier, Letno poročilo 1964, str. 195, in zadeva 149/85, Wybot proti Faure in drugi, Letno poročilo 1986, str. 2391 in združena primera C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente, ki jih poročila Sodišča Evropskih skupnosti še ne navajajo.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o zahtevi za posvetovanje o imuniteti in privilegijih Antonia Di Pietra (2008/2146(IMM))

P6_TA(2009)0235 A6-0197/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve za posvetovanje o imuniteti in privilegijih Antonia Di Pietra, ki jo je posredoval pristojni organ Republike Italije dne 15. maja 2008 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju dne 5. junija 2008,

–   po zagovoru Antonia Di Pietra, opravljenem v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 in člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986 in 21. oktobra 2008(1),

–   ob upoštevanju člena 68(1) italijanske ustave,

–   ob upoštevanju člena 6(1) in člena 7(13) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0197/2009),

1.   sklene, da ne odvzame imunitete Antoniu Di Pietru;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnim organom Republike Italije.

(1) Zadeva 101/63, Wagner proti Fohrmann in Krier, Letno poročilo 1964, str. 195, in zadeva 149/85, Wybot proti Faure in drugi, Letno poročilo 1986, str. 2391 in združena primera C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente, ki jih poročila Sodišča Evropskih skupnosti še ne navajajo.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o zahtevi za odvzem imunitete Hannesu Swobodi (2009/2014(IMM))

P6_TA(2009)0236 A6-0190/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Hannesu Swobodi z dne 5. decembra 2008, ki jo je posredovalo deželno sodišče za kazenske zadeve na Dunaju dne 20. januarja 2009 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju dne 5. februarja 2009,

–   po zagovoru Hannesa Swobode, v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, pa tudi člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),

–   ob upoštevanju člena 57 zveznega ustavnega zakona Republike Avstrije,

–   ob upoštevanju člena 6(2) in člena 7 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0190/2009),

1.   sklene, da ne odvzame imunitete Hannesu Swobodi;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Avstrije.

(1) Zadeva 101/63, Wagner proti Fohrmann in Krier, Letno poročilo 1964, str. 195, in zadeva 149/85, Wybot proti Faure in drugi, Letno poročilo 1986, str. 239.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o nadzoru proračunskega izvajanja instrumenta za predpristopno pomoč v letu 2007 (2008/2206(INI))

P6_TA(2009)0237 A6-0181/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA)(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 718/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA)(2),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. novembra 2006 o večletnem orientacijskem finančnem okviru instrumenta za predpristopno pomoč za obdobje 2008–2010 (KOM(2006)0672),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. novembra 2007 o večletnem orientacijskem finančnem okviru instrumenta za predpristopno pomoč za obdobje 2009–2011 (KOM(2007)0689),

–   ob upoštevanju letnega poročila Komisije o IPA za leto 2007 z dne 15. decembra 2008 (KOM(2008)0850 in SEK(2008)3026),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. novembra 2008 o strategiji širitve in glavnih izzivih za obdobje 2008–2009 ter spremnih poročil o napredku v državah za leto 2008 (KOM(2008)0674 ter SEK(2008)2692 do SEK(2008)2699),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. julija 2008 z naslovom "Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2007" (KOM(2008)0475), vključno s SEK(2008)2300),

–   ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 27. oktobra 2008 o instrumentu predpristopnih strukturnih politik (ISPA) 2007 (KOM(2008)0671 in SEK(2008)2681),

–   ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 22. decembra 2008 o programu Phare, predpristopni pomoči za Turčijo, programu CARDS in prehodnem viru za leto 2007 (KOM(2008)0880 in SEK(2008)3075),

–   ob upoštevanju poročila Evropskega računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2007 z odgovori Agencije(3),

–   ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2007 o upravljanju programa CARDS s strani Komisije, skupaj z odgovori Komisije(4),

–   ob upoštevanju letnega poročila generalnega direktorja direktorata Komisije za širitev o dejavnostih za leto 2007(5),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij na temo širitve in zlasti resolucije z dne 10. julija 2008 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2007(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o poročilu o napredku Hrvaške v letu 2007(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. aprila 2008 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2008 o poročilu o napredku Turčije v letu 2007(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Zahodnim Balkanom(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. decembra 2008 o položaju žensk na Balkanu(11),

–   ob upoštevanju obiska preiskovalne delegacije Odbora za proračunski nadzor na Kosovu(12) od 22. do 25. junija 2008 in ustreznega poročila o misiji(13),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(14), zlasti člena 53 Uredbe, ter njenih izvedbenih pravil,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0181/2009),

A.   ker je IPA nov finančni instrument, ki je nadomestil instrumente in programe za države kandidatke in potencialne kandidatke, kot so Phare, SAPARD, ISPA, predpristopna finančna pomoč za Turčijo in CARDS, ter na prožen način prilagodil sklade EU posebnim potrebam in upravni zmogljivosti teh držav,

B.   ker je IPA sestavljen iz naslednjih petih komponent, ki zajemajo prednostne naloge, opredeljene v skladu s potrebami držav upravičenk, zlasti:

C.   ker je IPA osrednji dejavnik za izboljšanje kakovosti življenja državljanov, socialnih standardov, infrastrukture ter regionalnega in čezmejnega sodelovanja, in za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah,

D.   ker namen parlamentarnega nadzora nad izvajanjem proračuna na področju širitve ni le zagotoviti porabo sredstev EU v skladu z veljavnimi predpisi in politikami EU, pač pa tudi oceniti, ali so bila sredstva učinkovito dodeljena prednostnim nalogam, opredeljenim v strategiji in poročilih o napredku za države upravičenke, in ali so dosegle želene rezultate glede skupnih interesov EU,

E.   ker je bistveno, da se izjemno natančno in v zgodnji fazi preveri izvajanje IPA, s čimer se preprečijo težave, ki so bile prepozno odkrite med izvajanjem prejšnjih instrumentov za predpristopno pomoč, ob upoštevanju dejstva, da se bodo nepravilnosti, ki niso bile pravočasno upoštevane, pomnožile in da jih bo kasneje zelo težko obravnavati, saj bodo postale stalne malomarnosti,

F.   ker boj proti korupciji in sektorske reforme (pravosodje, policija in javna uprava) ne vplivajo le na dobro vodenje in načela pravne države, ampak tudi na splošno poslovno ozračje,

G.   ker IPA zlasti po zaslugi pregleda dokumentov večletnega orientacijskega načrtovanja nudi precejšnjo prilagodljivost in ga je mogoče prilagoditi razvijajočim se potrebam in upravni zmogljivosti držav upravičenk,

H.   ker mora Komisija v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 1085/2006 (Uredba o IPA) Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 predložiti vmesno ocenjevalno poročilo o izvajanju IPA, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za spremembo navedene uredbe,

I.   ker je Komisija na zahtevo Parlamenta že leta 2009 začela izvajati vmesni pregled svežnja instrumentov za zunanjo pomoč, vključno z IPA,

J.   ker bi moral Parlament od sedaj dalje komunicirati z nacionalnimi parlamenti držav upravičenk v okviru IPA,

Splošne ugotovitve

1.   pozdravlja strukturiran dialog s Komisijo o izvajanju IPA in v zvezi s tem opozarja na svoje stališče, da je zlasti treba vsem državam upravičenkam omogočiti enak dostop do vseh političnih orodij, ki so razpoložljiva v instrumentu, dati ustrezno prednost boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter posvetiti večjo pozornost vzpostavljanju institucionalnih zmogljivosti, zlasti parlamentarnih, razvoju organizacij civilne družbe, ukrepom za spodbujanje strpnosti in nediskriminacije, človekovemu razvoju in regionalnemu sodelovanju na ključnih političnih področjih;

2.   izraža zadovoljstvo nad visoko stopnjo izvajanja obveznosti IPA v letu 2007; obžaluje pa, da so bili prvi programi IPA sprejeti šele konec leta 2007, dejansko izvajanje pa se je začelo šele leta 2008, delno zaradi poznega sprejetja novega instrumenta in delno zaradi zamude držav upravičenk pri vzpostavitvi ustreznih struktur in sistemov upravljanja; poziva Komisijo, naj spodbudi izvajanje projektov ter spremlja dodeljevanje sredstev in dosežene rezultate, da bo zagotovila prepoznaven vpliv IPA v zadevnih državah;

3.   ugotavlja, da so bili zaradi poznega sprejetja Uredbe o IPA in Uredbe (ES) št. 718/2007 ("Uredba o izvajanju IPA") in posledično tudi prvega večletnega orientacijskega finančnega okvira in dokumentov večletnega orientacijskega načrtovanja omejeni nadzor, ocenjevanje in poročanje o programih in projektih IPA v letu 2007 ter da še niso prinesli rezultatov; poudarja, da so za gladek prehod s prejšnjih instrumentov za predpristopno pomoč na IPA potrebni programska kontinuiteta, ustrezen prenos projektov v prakso in izvajanje plačil;

4.   meni, da je bila povezanost med nacionalnimi programi IPA v letu 2007 in predpristopno politiko EU zadostna, saj je bila večina v programih določenih ciljev v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ustreznih poročilih Komisije o napredku;

5.   ugotavlja, da se države kandidatke osredotočajo predvsem na uvedbo evropskih standardov, torej statističnih, okoljskih in davčnih standardov, kar je v skladu s širitveno politiko EU; poudarja pa, da ne gre zanemarjati pomembnosti političnih meril, še posebej demokratičnega vodenja, spoštovanja človekovih pravic, svobode veroizpovedi, pravic žensk, pravic manjšin ter načela pravne države, saj lahko njihovo nespoštovanje privede do zapletov in zamude pri pogajanjih; meni, da je treba poiskati boljše ravnovesje med projekti, katerih cilj je izpolnitev političnih meril, in projekti, ki so namenjeni vpeljavi pravnega reda Skupnosti;

6.   ponovno spominja Komisijo, da se legitimnost in sposobnost Unije za spodbujanje reform lahko močno poveča, če IPA svojo pomoč usmeri na področja neposredne koristi za državljane držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, zlasti zaradi potreb in izzivov, ki jih je povzročila svetovna finančna kriza;

7.   posledično meni, da mora IPA podpreti prizadevanja držav upravičenk za izpolnitev zahtev, določenih z načrtom za liberalizacijo vizumskega režima, da bodo državljani zahodnega Balkana končno deležni prostega gibanja in polnega sodelovanja v programih in shemah EU; pozdravlja namen Komisije, da dodatno poveča dodelitev sredstev IPA za programe Tempus, Erasmus Mundus in Mladi v akciji;

8.   upošteva dejstvo, da je Komisija imela možnost dati pooblastilo za decentralizirano upravljanje za Hrvaško za komponente od I do IV in za Turčijo za komponenti I in II do konca leta 2008; spodbuja Komisijo, naj še naprej tesno sodeluje z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami, da bodo lahko te v bližnji prihodnosti decentralizirano upravljale sredstva in tako dobile neomejen dostop do vseh komponent IPA; poudarja pa, da je podelitev upravnih pooblastil pogojena z uspešnostjo pri izvajanju;

9.   poudarja, da je uporaba IPA deljena odgovornost med Komisijo in nacionalnimi vladami držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk; poziva Komisijo, naj izboljša sodelovanje in komunikacijo med njenimi delegacijami in zadevnimi organi, vzpostavi stalno kontrolo izvedbenih postopkov projektov in si prizadeva za skupne ukrepe za izboljšanje upravne zmogljivosti držav upravičenk;

10.   poudarja potrebo po preglednem upravljanju in kontroli IPA, ob upoštevanju posebnosti sistemov za notranjo revizijo in kontrolo vsake države, pa tudi najboljše prakse v predpristopnih postopkih nekdanjih držav kandidatk;

11.   pričakuje, da bo Komisija vsako leto poročala Parlamentu in njegovemu pristojnemu odboru za proračunski nadzor o plačilih in izvajanju sredstev IPA, kot tudi o preostalih sredstvih iz instrumentov ISPA, IPARD in SAPARD, s podrobnostmi za vsako državo prejemnico in primeri najboljše prakse, ter poročala o vseh ugotovljenih težavah in nepravilnostih;

12.   ugotavlja, da horizontalna vprašanja, kot so presoja vpliva na okolje, dobro vodenje, udeležba civilne družbe, enake možnosti in nediskriminacija, v projektih IPA v letu 2007 niso dovolj prisotna in prepoznavna; poziva Komisijo, naj razvije predvsem regionalne ali horizontalne programe z več upravičenci, zlasti v zvezi z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, medkulturnim dialogom in enakostjo spolov;

13.   ugotavlja, da so za obsežna zemljepisna območja ali obširna politična področja dodeljena omejena sredstva in da so ta sredstva razpršena med številne majhne projekte, namesto da bi bila dodeljena manjšemu številu vidnejših projektov; poudarja, da bi bilo treba pri letnih nacionalnih programih poiskati ravnovesje med zagotavljanjem ustreznega odziva na ključne prednostne naloge, opredeljene v poročilih o napredku, ter preprečevanjem prekomerne razpršenosti sredstev;

Ugotovitve, ki se nanašajo na posamezne politike in države

14.   izpostavlja neizogibno in nujno potrebo, da se s pomočjo IPA v vseh državah upravičenkah okrepi boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti pranju denarja, nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi; ugotavlja, da so sicer vsa poročila o napredku v letu 2008 uvrstila korupcijo med resne težave in ključne prednostne naloge, da pa korupcije niso v zadostni meri upoštevali vsi programi IPA za leto 2007; predlaga, da je treba predvideti sredstva za ta namen, kot v primerih Hrvaške(15) in Črne gore(16), in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem oblikuje skladnejšo strategijo, pri tem pa se opira na izkušnje, pridobljene ob prejšnjih širitvah;

15.   ugotavlja, da bi se morale organizacije civilne družbe v državah upravičenkah aktivneje vključevati v razvoj in začetek izvajanja projektov; poudarja, da se morajo prihodnji programi IPA spopasti s težavo sistematične odvisnosti organizacij civilne družbe od donatorjev, da se prepreči obstoj organizacij civilne družbe "na zahtevo", obravnavati pa bi morali tudi razvoj organizacij civilne družbe vzdolž linije narodnostno-političnih sporov, zlasti v Bosni in Hercegovini, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in na Kosovu(17); od novega mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe pričakuje, da se bo spopadel z več težavami s področja raznolikosti, kompleksnosti in razpršenosti programov EU;

16.   vztraja pri tem, da je potrebna stalna pomoč za organizacije civilne družbe v državah kandidatkah in v potencialnih državah kandidatkah, da se med njimi oblikuje konkurenčni prostor in se zagotovita trajnost v izvajanju IPA, ki je usmerjeno v delo za rezultate, in stalna dejavnosti pri upravljanju projektov;

17.   ugotavlja, da so projekti in dejavnosti, ki se financirajo s pomočjo IPA, precej nizko na lestvici prepoznavnosti EU na mestu samem ter da niso ustvarili ustrezne podlage, ki bi upravičevala nadaljnje približevanje EU;

18.   meni, da ni bilo ustrezne obravnave izobraževanja in zaposlovanja mladih kot predpogojev za dolgoročno stabilnost in razvoj; poudarja potrebo po boju proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih in dolgoročni brezposelnosti, ki je izjemno pomembno medsektorsko vprašanje; v zvezi s tem predlaga, da Komisija preuči možnosti za boljšo uporabo prilagodljivosti, ki jo nudi IPA, da bo mogoče po potrebi iz prvih dveh komponent financirati tudi ukrepe, povezane s komponentami III do V;

19.   ugotavlja, da je regionalna finančna pomoč v okviru IPA dokaj majhna (približno 10 % celotnega IPA), sploh če pomislimo, da zajema enajst intervencijskih področij v šestih državah, od izobraževanja in mladih pa do jedrske varnosti;

20.   je zaskrbljen, ker je bilo v okviru IPA za leto 2007 za komponento II dodeljenih le 38 800 000 EUR sredstev, medtem ko je celotni znesek za IPA znašal 497 200 000 EUR (torej manj kot 8 %); poudarja, da je to v nasprotju s trditvijo Komisije, da čezmejno sodelovanje pripomore k spravi in dobrim sosedskim odnosom in je zlasti pomembno v regiji, ki je bila še pred kratkim zaznamovana s konflikti; obžaluje, da je bilo v praksi težko vzpostaviti učinkovito sodelovanje zaradi številnih razlogov, vključno z razhajanjem struktur in postopkov med nekaterimi partnerji, pa tudi zaradi političnih težav; poziva države upravičenke in Komisijo, naj si v okviru te komponente prizadevajo za obstoječe sodelovanje in naj vzpostavijo novo sodelovanje v skladu s ciljem pospeševanja dobrih sosedskih odnosov in spodbujanja gospodarskega vključevanja, zlasti s področja okolja, naravne in kulturne dediščine ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

21.   je zaskrbljen tudi nad tem, da nobeden od programov IPA za leto 2007, ki so ga predložile države upravičenke, ni neposredno obravnaval pravic žensk ali enakosti spolov, čeprav so tako poročila o napredku kot tudi dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja opredelili vprašanja o enakosti spolov kot enega največjih izzivov; znova poziva Komisijo, naj zagotovi predpristopna sredstva za krepitev pravic žensk na Balkanu, zlasti prek ženskih nevladnih organizacij in drugih ženskih organizacij; poziva Komisijo, naj v skladu s tem dodeli sredstva IPA, da bo spodbujala načelo enakosti spolov pri pripravi proračuna za predpristopne politike ter spodbudila države upravičenke k predložitvi ustreznih predlogov za projekte;

22.   poudarja, da je treba vključiti vedno več nevladnih organizacij v oblikovanje in izvajanje projektov, ki se financirajo z IPA, da bi zagotovili, da bo pomoč IPA odražala dejanske potrebe in pričakovanja, prispevali k večji vidnosti projektov IPA in spodbudili razvoj živahne in proaktivne civilne družbe v državah upravičenkah;

23.   poziva Evropsko računsko sodišče, naj do konca 2010 predloži posebno vmesno ocenjevalno poročilo o IPA;

o
o   o

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču, pa tudi vladam, parlamentom in nacionalnim revizijskim institucijam v državah upravičenkah iz IPA.

(1) UL L 210, 31.7.2006, str. 82. (2) UL L 170, 29.6.2007, str. 1. (3) UL C 311, 5.12.2008, str. 42.. (4) UL C 285, 27.11.2007, str. 1. (5) 31.3.2008, http://ec.europa.eu/atwork/synthesis/aar/doc/elarg_aar.pdf . (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0363. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0120. (8) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0172. (9) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0224. (10) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0005. (11) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0582. (12) V skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244(1999). (13) http://www.europarl.europa.eu/activities/committees/publicationsCom.do?language=EN&body=CONT. (14) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (15) Projekt 2007/019-247: Izboljšanje sodelovanja med organi na področju boja proti korupciji. Projekt za katerega je predvidenih 2 500 000 EUR in ki je namenjen krepitvi usklajevalnega telesa v ministrstvu za pravosodje, ki je zadolženo za protikorupcijsko strategijo in osveščanje javnosti o problematiki korupcije. (16) Projekt 2007/19300: Boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Cilj tega projekta je boj proti organiziranemu kriminalu s povečanjem učinkovitosti organov pregona in izboljšanjem sodelovanja med njimi. Projekt je del obsežnejšega akcijskega načrta in strategije vlade za boj proti korupciji. Za ta projekt je predvidenih 3 000 000 EUR. (17) Iz Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1244(1999).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o učinkovitem izvrševanju sodnih odločb v Evropski uniji: preglednost dolžnikovega premoženja (2008/2233(INI))

P6_TA(2009)0238 A6-0252/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 65 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 6. marca 2008 o izboljšanju učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji: preglednost dolžnikovega premoženja (KOM(2008)0128),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 24. oktobra 2006 o izboljšanju učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji: zaplemba bančnih računov (KOM(2006)0618) in resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2007 o tem(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji v zvezi z e-pravosodjem(2),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 3. decembra 2008,

–   ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 22. septembra 2008,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0252/2009),

A.   ker se lahko v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti sprejetje instrumenta Skupnosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami obravnava le, če se lahko dokaže, da na nacionalni ravni ni mogoče odpraviti ovir, ki onemogočajo vzpostavitev ali delovanje notranjega trga,

B.   ker pozna plačila in neplačila dolgov ogrožajo interese podjetij in potrošnikov, zlasti kadar upnik in izvršilni organi nimajo informacij, kje je dolžnik ali njegovo premoženje; ker se v sedanjih gospodarski razmerah, ko je denarni tok bistven za preživetje podjetij, položaj še slabša,

C.   ker bi lahko težave pri čezmejni izterjavi dolgov močno ovirale prosti pretok plačilnih nalogov v Evropski uniji in preprečevale dostop do pravnega varstva; če namreč ni mogoče izvrševati sodnih odločb, to pomeni, da je ogroženo zagotavljanje zakonitosti, pa tudi poslovni etični standardi,

D.   ker je izterjava dolgov na splošno velik problem, ki postane še večji, ko so zahtevki čezmejni, zlasti ko gre za mala podjetja, ki nimajo na voljo specializiranih pravnikov ali posebnih oddelkov za izterjavo dolgov in se pogosto znajdejo v nezavidljivem položaju, ko morajo svoje osebje, skromne finančne vire in predvsem čas namenjati temu problemu, ne pa proizvodnim dejavnostim,

E.   ker obstajajo znamenja, da se direktiva o zamudah pri plačilih(3) ne spoštuje dovolj oziroma ni dovolj poznana; ker bi ta direktiva lahko pomembno vplivala na zmanjšanje neplačil in zamud pri plačilih, če bi jo posodobili in ustrezno izvajali,

F.   ker so med nacionalnimi sistemi pogodbenega prava in zakonodaje o plačilni nezmožnosti velike razlike glede tega, kako lahko upniki ob sklenitvi pogodbe zavarujejo svoj dolg, zlasti z uporabo klavzul o pridržanju lastninske pravice ali drugih tovrstnih mehanizmov, ki se jim je mogoče včasih prav zaradi teh razlik izogniti,

G.   ker mora sprejeta zakonodaja Skupnosti o učinkovitem izvrševanju sodnih odločb veljati za vse dolžnike in se ne sme razlikovati med dolžniki v dobri veri in tistimi, ki to niso,

H.   ker so izogibanje plačevanju dolgov, zamude pri plačilih in neplačila pogosto še slabši, če stranke v času svojega predpogodbenega in pogodbenega poslovanja niso dovolj skrbne; ker je treba bolj poudariti poslovno zavest in možnost opcijskih klavzul v evropskem slogu v okviru skupnega referenčnega okvira, ki bi zagotavljale, da bi pogodbene strani ustrezno pretehtale ta vprašanja na začetku svojih poslovnih odnosov,

I.   ker je bil Parlament opozorjen, da bi lahko prišlo do hudih težav pri čezmejnih zadevah z neposlušnimi dolžniki, to je osebami, ki bi svoje dolgove lahko odplačale, pa jih ne, ali osebami, za katere obstaja tveganje, da svojega dolga ne bodo povrnile, četudi je bila proti njim izdana sodna odločba; ker so takšni posamezniki pogosto imetniki precejšnjega premoženja v različnih entitetah, skrbniških družbah in skladih, brez zahtevanih informacij pa ni mogoče doseči uspešne izvršbe; ker je treba pogosto pridobiti takšne informacije, ne da bi bil neposlušni dolžnik opozorjen, saj je pogosto v položaju, da lahko v zelo kratkem času premakne premoženje v drugo jurisdikcijo,

J.   ker je bil poleg tega Parlament tudi opozorjen, da so nekatere suverene države znane po tem, da ne spoštujejo razsodb ali sodb sodišč drugih držav, kar je bilo povod za nastanek oderuških skladov, ki odkupijo ta državni dolg za veliko manjšo vsoto in nato poskušajo zaslužiti z izvršbo; ker bi bilo nedvomno bolje in bolj pošteno omogočiti prvotnim upnikom, da sami dosežejo popravo krivic,

K.   ker dejansko le malo držav nima premoženja zunaj svojih meja in ker je v primeru, da dolžnik ne more upati, da bo (zgolj) v svoji ali zadevni državi dosegel izvršbo, edina učinkovita poprava možna na sodiščih v tujini, zlasti sodiščih drugih držav članic EU,

L.   ker ima po uredbi Bruselj I(4) vsaka država članica lastne okvirne ukrepe, ki jih ureja nacionalna zakonodaja, za odredbe ex parte pa vzajemno priznavanje in izvrševanje po tej uredbi ne velja; ker odredbe inter partes izvrši sodišče, ki jih prejme, z najbolj podobno olajšavo, ki mu je na voljo,

M.   ker začasni ukrepi zajemajo: (i) odredbe o razkritju informacij o premoženju, ki lahko postane predmet ukrepov za izvršitev sodne odločbe, (ii) odredbe za zaščito premoženja do izvršbe, imajo pa lahko tudi (iii) obliko začasnih plačilnih nalogov, ki omogočijo takojšnje poplačilo upnika med čakanjem na razrešitev zadevnega spora,

N.   ker bi morali za sprejemanje začasnih ukrepov veljati podobni pogoji, kakršne uporablja Sodišče Evropskih skupnosti – namreč da bi moral upnik prepričati sodišče, da je njegov zahtevek utemeljen (izvršljiva pravica v obliki sodnega naloga ali avtentičen instrument ali dokaz o terjatvi za očitno zadevo – fumus boni juris), in dokazati nujnost (resnično nevarnost, da bi bila lahko izvršitev terjatve ogrožena, če ukrep ne bi bil sprejet (periculum in mora)); in ker se tovrstni ukrepi lahko uvedejo proti varščini,

O.   ker je v manj obsežnih zadevah, zlasti kadar bi bili sicer pravni stroški previsoki, pravica zamujena pravica odrečena, v obsežnejših zadevah pa se lahko odsotnost informacij o premoženju izkaže kot največja ovira; ker bi bila zato odredba o začasnih ukrepih dobra rešitev za obe vrst zadev,

P.   ker je treba poleg tega vsak ukrep Skupnosti za to, da bi bile informacije na voljo, obravnavati v kontekstu tovrstnih zadev, pri katerih pomanjkanje informacij povzroča hude krivice; ker upnik ne bo mogel doseči izvršitve sodbe, če ne bo imel na voljo informacij o dolžnikovem premoženju (in a fortiori premoženju neposlušnega dolžnika), ki bi ga bilo mogoče odvzeti v okviru izvrševanja sodbe,

Q.   ker v praksi ta problem ni omejen samo na zadeve, v katerih je že bila izrečena sodba, ki ni bila spoštovana: lahko se pojavi tudi, preden tožnik vloži zahtevek,

R.   ker je vendarle bistvenega pomena, da so predlagani ukrepi sorazmerni; ker ukrepi ne bi smeli le ponoviti, kar je že mogoče doseči z obstoječimi nacionalnimi ukrepi, in bi morali biti omejeni na čezmejne zahtevke, obenem pa bi se bilo treba izogniti odvečnemu in neustreznemu usklajevanju,

S.   ker je bila izražena bojazen, da bi nekatere zamisli o učinkovitem izvrševanju sodnih odločb v Evropski uniji s preglednostjo premoženja dolžnikov lahko kršile temeljne pravice, vključno s pravico do zasebnosti (varstvo podatkov), oslabile postopkovna jamstva in bile v nasprotju z ustavno tradicijo mnogih držav članic,

T.   ker morajo biti vsi ponujeni predlogi stroškovno učinkoviti in povezani z drugimi področji politike Skupnosti, da bi preprečili nepotrebno podvajanje prizadevanj,

1.   pozdravlja zgoraj navedeno zeleno knjigo Komisije z dne 6. marca 2008, saj prispeva k lizbonski strategiji;

2.   meni, da je pomanjkanje preglednosti informacij, potrebnih za to, da se dolžnika prisili v izpolnitev obveznosti, v nasprotju s skupnim načelom delovanja v dobri veri in načelom finančne odgovornosti; trdi, da lahko nepoznavanje nacionalnih predpisov o izvršilnih postopkih ali njihova neučinkovitost upočasni vzpostavljanje enotnega notranjega trga in povzroči neupravičene stroške;

3.   poudarja, da zamude pri plačilih, neplačila in težave pri izterjavi dolgov škodijo interesom upnikov in potrošnikov, zmanjšujejo zaupanje v notranji trg ter ogrožajo vlaganje pravnih sredstev;

4.   podpira celovito in učinkovito strategijo, ki bo temeljila na načelih boljše priprave zakonodaje, ter meni, da mora biti cilj takšno plačevanje, ki bo zagotavljalo nediskriminacijo, varovanje občutljivih podatkov in pravna jamstva s sorazmernimi ukrepi, ki bodo omogočili potrebno preglednost ter bistveno zmanjšali stroške obdelave in upravljanja;

5.   vztraja, da mora imeti upnik dostop ne le do informacij javnega značaja, ampak tudi do podatkov, ki so – pod nadzorom ali s posredovanjem pristojnih organov – potrebni za začetek izvršilnega postopka in izterjavo dolga, v skladu s postopki, ki jih je mogoče enostavno uporabiti na vsem notranjem trgu;

6.   soglaša z mnenjem Komisije, da je čezmejna izterjava dolgov z izvrševanjem sodnih odločb velika težava notranjega trga, vendar meni, da je treba rešitve, o katerih razpravlja Komisija, dodatno obdelati, da bi se z njimi ustrezno odzvali na najtežji problem, se pravi neposlušne dolžnike;

Predlog za pripravo priročnika o nacionalnih zakonih in praksah izvrševanja

7.   ugotavlja, da bi utegnila biti priprava in posodabljanje tovrstnega priročnika težavna in draga in da bi utegnilo biti za posameznike, ki si prizadevajo za popravo krivice, lažje, če bi se morali spoprijeti le z eno ureditvijo, ter da bodo morali upniki v večini primerov poiskati pravni nasvet v ustrezni tuji jurisdikciji; vseeno meni, da bi bila v odsotnosti delujoče čezmejne ureditve koristna skrajšana različica;

8.   je trdno prepričan, da bi bilo koristno objaviti nacionalne sezname tujih pravnikov, ki uresničujejo svoje pravice v okviru notranjega trga v skladu z direktivama 77/249/EGS(5) in 98/5/ES(6); poudarja, da bi lahko kot dopolnitev priročniku na spletni stran Komisije vključili povezavo do tovrstnih nacionalnih seznamov;

Razširitev razpoložljivih informacij v registrih in izboljšanje dostopa do njih

9.   nasprotuje zagotavljanju neutemeljenega, nediskriminatornega in samovoljnega dostopa do vseh vrst podatkov o prebivalstvu, socialnem varstvu in davčnih registrih ter zagovarja ustrezen in sorazmeren okvir za zagotovitev učinkovitega izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji;

10.   meni, da bi bil dostop do registrov prebivalstva (če obstajajo) koristen za izsleditev nesrečnih zasebnikov, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v zvezi s preživnino ali osebnimi posojili, in za preprečevanje zlorab;

11.   meni, da je treba kljub uspešni inovaciji v nekaterih jurisdikcijah, kjer je bila uvedena večja dostopnost registrov socialnega varstva in davčnih registrov, zagotoviti tudi spoštovanje pravil o varstvu in zaupnosti podatkov; opozarja, da je to za širšo javnost občutljivo vprašanje; ugotavlja tudi, da bi lahko nastale pravne težave, če bi se informacije uporabljale za namen, ki bi bil drugačen od tistega, zaradi katerega so se zbirale;

12.   poleg tega opaža, da so v številnih državah članicah evidence o obračunanih davkih in evidence socialnega varstva zaupne, in da zamisel o registru zaradi tveganja, da bi se evidence znašle na napačnem mestu, tam ne bi bila dobrodošla in bi jo šteli za zlorabo izvršilne oblasti;

13.   trdi, da bi predlog lahko omogočal zlorabo in da bi lahko pomenil kršitev pravice do zasebnosti, če bi bil nesorazmeren glede na zastavljeni cilj;

Izmenjava informacij med izvršilnimi organi

14.   meni, da je zamisel o boljšem sodelovanju med javnimi izvršilnimi organi vredna, da se bolje preuči, vendar opozarja, da nimajo vse države članice tovrstnih organov;

Dolžnikova izjava

15.   meni, da je dolžnikova izjava kot sestavni del postopka za izvršitev sodne odločbe lahko koristna, kadar je podprta s sankcijami v skladu z nacionalno zakonodajo;

16.   meni, da na tem področji ukrepi Skupnosti niso potrebni, dokler se ne dokaže, da obstoječi instrumenti držav članic niso učinkoviti;

Drugi ukrepi

17.   predlaga, da bi resno pretehtali zamisel o uvedbi neke oblike začasnega ukrepa Skupnosti, ki bi dopolnjeval ukrepe nacionalnih sodišč; meni, da bi lahko šlo za enostaven, prožen postopek, ki bi ga lahko izvajali po vsej Evropski uniji, ter se tako izognili zamudam in nepotrebnim stroškom; meni tudi, da bi bil tak postopek učinkovit in nepristranski do tretjih strani;

18.   predlaga, da bi se takšen ukrep lahko uporabljal tudi pri arbitražah in da bi bil upoštevan v okviru napovedanega pregleda uredbe Bruselj I;

19.   poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava kot prednostno ter izvede (a) natančno oceno problema, (b) študijo izvedljivosti možnih instrumentov Skupnosti in (c) oceno učinka možnih pravnih sredstev Skupnosti za čezmejne vidike; meni, da bi morala Komisija ob tem tudi opredeliti in ustrezno utemeljiti ustrezno pravno podlago za vse predlagane instrumente Skupnosti, ki bi morali biti omejeni na čezmejne zadeve ter biti skladni z uporabo izključno nacionalnih pravnih sredstev s tega področja, in ne posegati vanje;

20.   poziva Komisijo, naj v celoti preuči predpogodbene in pogodbene ukrepe, ki bi jih bilo mogoče povezati z razvojem skupnega referenčnega okvira in vseh drugih opcijskih instrumentov, ki bi izhajali iz njega, in zagotovi, da bodo pogodbene strani pri sklepanju evropskih čezmejnih pogodb upoštevale vprašanja zamud pri plačilih in neplačilih;

21.   nestrpno pričakuje revizijo direktive o zamudah pri plačilih in poziva Komisijo, naj glede na sedanje gospodarsko ozračje pri tem čim bolj pohiti;

22.   priporoča, da bi bilo treba opraviti študijo o razhajajočih se nacionalnih pravnih pristopih glede pridržka lastninske pravice in drugih podobnih mehanizmov, da bi se zagotovilo njihovo vzajemno priznavanje;

23.   predlaga, da bi pogodbene stranke z lastninskimi pravicami, ki so jim bile priznane s sodbo sodišča, lahko uveljavile te pravice pod istimi pogoji kot odstopnik;

o
o   o

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) UL C 263 E, 16.10.2008, str. 655. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0637. (3) Direktiva 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 200, 8.8.2000, str. 35). (4) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1). (5) Direktiva Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (UL L 78, 26.3.1977, str. 17). (6) Direktiva 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (UL L 77, 14.3.1998, str. 36).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o odločitvah Odbora za peticije v letu 2008 (2008/2301(INI))

P6_TA(2009)0239 A6-0232/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odločitvah Odbora za peticije,

–   ob upoštevanju izidov misij za ugotavljanje dejstev iz leta 2008 v Romuniji, Bolgariji in Franciji ter ustrezajočih poročil in priporočil, ki jih je odbor sprejel,

–   ob upoštevanju členov 21 in 194 Pogodbe ES, ki daje državljanom in prebivalcem Evropske unije pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 45 in 192(6) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0232/2009),

A.   ker priznava pomembnost postopka za obravnavanje peticij in njegove posebne značilnosti, ki omogočajo pristojnemu odboru, da poišče rešitve in pojasnila za državljane EU, ki na Parlament naslovijo peticijo,

B.   ker vedno več državljanov EU na Parlament naslovi peticijo, Odbor za peticije pa si prizadeva še pospešiti svoje postopke, da bi državljanom, ki ga prosijo za pomoč, zagotovil čim boljše storitve,

C.   ker morajo organi Parlamenta izpolniti še kar nekaj priporočil iz letnega poročila 2007, kot je zahtevek za nujno izboljšanje administrativnih virov Odbora za peticije, tudi jezikovnega in pravnega strokovnega znanja, da bi povečali zmogljivosti Parlamenta za izvajanje neodvisnih preiskav o vloženih peticijah, in na primer tesnejše sodelovanje z omrežjem SOLVIT na področju peticij in pritožb glede notranjega trga, ali ustanovitev skupnega portala EU za evropske državljane,

D.   ker upošteva, da državljani kljub znatnemu napredku pri razvoju struktur in politik Unije v tem obdobju neposredno občutijo številne pomanjkljivosti pri uporabi politik in programov Unije, saj neposredno vplivajo nanje in so pogosto tudi tema vloženih peticij,

E.   ker bo institut državljanske pobude iz Lizbonske pogodbe omogočil še večje sodelovanje javnosti pri dejavnostih in delu Evropske unije,

F.   ker ima zaradi tega Parlament odgovornost, da v interesu državljanov in prebivalcev EU zagotovi boljšo uporabo prava Skupnosti v posameznih državah članicah ter z njimi sodeluje za izpolnitev tega cilja,

G.   ker so mnoge države članice kljub temu še vedno zadržane glede dejavnega sodelovanja s pristojnim odborom (predvsem se ne udeležujejo se njegovih sej), to pa kaže na pomanjkanje lojalnega sodelovanja z institucijo,

H.   ker neuspešnost posamezne države članice, da bi dejavno in pravočasno sodelovala pri delu pristojnega odbora za pravilno izvajanje prava Skupnosti, vzbuja dvome o tem, da si želi in namerava pravilno izvajati politike in cilje EU, in zato izpostavlja organe ukrepom v obliki sankcij in kazni, ki jih omogočajo Pogodbe, ter kritiki javnosti,

I.   ker pa priznava, da mnoge države članice dobro sodelujejo s Parlamentom in si prizadevajo odgovoriti na skrbi državljanov, ki jih ti izražajo z vlaganjem peticij,

J.   ker priznava ustvarjalni prispevek služb Komisije k postopku obravnavanja peticij, saj na zahtevo pristojnega odbora redno zagotavljajo predhodne ocene številnih prejetih peticij,

K.   ker bi se dalo to sodelovanje še izboljšati, predvsem glede postopkov iz členov 226 in 228 Pogodbe ES v ustrezno utemeljenih postopkih,

L.   ker Parlament meni, da bi skladno s členom 230 Pogodbe ES po potrebi lahko pravno utemeljeno uvedel ustrezne ukrepe za odpravo hujših kršitev zakonodaje Skupnosti, ki jih odkrije med preiskavami peticij, ali v primerih, kjer je Parlament kljub poskusom usklajevanja in po posvetu s svojo pravno službo še vedno drugačnega mnenja kot Komisija, kar se tiče ukrepov, ki jih za varstvo državljanskih pravic v zadevnih primerih določa zakonodaja Skupnosti,

M.   ker postopek za ugotavljanje kršitev ni rešitev za vlagatelje peticij, četudi mora država članica po nalogu Sodišča Evropskih skupnosti spremeniti svojo zakonodajo, da jo uskladi z zakonodajnimi akti Skupnosti,

N.   ker je nezmožnost za zagotovitev zunajsodne rešitve neposredno za državljane EU, ki so ali so bili žrtve neustrezne uporabe prava EU, temeljna krivica, ki jo morajo nadalje obravnavati institucije EU, zlasti Parlament,

O.   ker ima Parlament po členu 230 Pogodbe ES pravico, da se obrne na Sodišče Evropskih skupnosti pod enakimi pogoji kot Svet in Komisija, in ker Parlament v skladu s členom 201 te pogodbe nadzira dejavnosti Komisije in ima zato na voljo tako pravna kot politična sredstva za učinkovitejši odgovor na legitimna vprašanja državljanov,

P.   ker bi moral Parlament pregledati svoje postopke, da bi poenostavil postopke pred Sodiščem, zlasti po členu 121 svojega Poslovnika, kadar so ogrožene pravice vlagateljev peticij,

Q.   ker je treba opozoriti, da temelji Unija po členu 6 Pogodbe ES na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, ki so temeljne sestavine köbenhavnskih meril za pristop k EU, in ker člen 7 Pogodbe EU določa posebne postopke, ki se lahko sprožijo ob hudih in stalnih kršitvah navedenih načel ali očitni nevarnosti zanje,

R.   ker upošteva predloge resolucij na podlagi člena 192(1) Poslovnika Parlamenta, vloženih na plenarnih zasedanjih leta 2008 in sprejetih s prepričljivo večino poslancev, na podlagi prejetih peticij o vplivu plinovoda Severni tok pod Baltskim morjem in o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve,

S.   ker je večja zaskrbljenost glede zanesljivosti oskrbe z energijo privedla do projektov za plinovode in za utekočinjeni zemeljski plin, ki – zlasti če so pripravljeni na hitro ter brez ustrezne ocene tveganja in alternativnih možnosti – pri vlagateljih peticij povzročajo zaskrbljenost zaradi premajhnega upoštevanja hude nevarnosti za okolje in človekovo zdravje, predvsem pri projektih v Baltskem morju, Walesu in na Irskem,

T.   ker je iz obravnave peticij jasno, da seznam projektov, ki so omenjeni v prilogah k Direktivi Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(1), kakor je bila spremenjena, ne zajema številnih pomembnejših objektov in dejavnosti, ki so nastali po zadnjih spremembah teh prilog, na primer uplinjevalnikov ali obratov za pridelavo biodizla,

U.   ker številne vložene peticije, povezane z omrežjem Natura 2000, nenehno kažejo, da je preprečevanje izgubljanja biotske raznovrstnosti velik izziv za Unijo in da sta direktivi o habitatih(2) in pticah(3) temeljni in nepogrešljivi orodji EU za izpolnitev njene zaveze o preprečevanju izgubljanja biotske raznovrstnosti do leta 2010,

V.   ker se je pri obravnavi peticij izkazalo tudi, da pomanjkanje zadostnih virov pogosto poslabšajo še drugi dejavniki, na primer vse večje povpraševanje po vodi zaradi pretirane urbanizacije in projektov za šport in prosti čas, nezadostno vzdrževana infrastruktura in preprečevanje puščanja, velika poraba vode v intenzivnem kmetijstvu in politika oblikovanja cen, ki ne spodbuja trajnostne rabe vode,

  W ker želi spomniti na priporočila Odbora za peticije po njegovih obiskih v kraju Fos-sur-Mer, na Cipru in v Romuniji,

X.   ker upošteva zaskrbljenost, ki jo je Odbor za peticije izrazil glede nekaterih infrastrukturnih projektov v gorovju Rila v Bolgariji, ki jih je opazil med misijo za ugotavljanje dejstev leta 2008,

Y.   ker britanska vlada januarja 2009 kljub temu, da se je britanska varuhinja človekovih pravic za parlamentarna in zdravstvena vprašanja Ann Abraham decembra 2008 obrnila na Odbor za peticije in mu predstavila svoje ugotovitve, za katere je potrebovala štiri leta, odzvala, da bi bilo mogoče nadomestilo ex gratia (torej brez prevzemanja pravne odgovornost in ustvarjanja pravnih precedensov) za tiste, ki so utrpeli nesorazmerno škodo, to pa ni ustrezen način za odškodovanje številnih žrtev propadle zavarovalnice,

Z.   ker priznava pozitivno in konstruktivno sodelovanje z Evropskim varuhom človekovih pravic v letu 2008, podporo Odbora za peticije za priporočila iz njegovega letnega poročila 2007 ter njegovi posebni poročili o pritožbah št. 1487/2005/ in 3453/2005/ o uporabi jezikov v Svetu in o tem, kako Komisija uporablja postopke za ugotavljanje kršitev, ter pozdravlja spremembe v varuhovem statutu, ki jih je potrdil Parlament,

AA.   ker je Odbor za peticije leta 2008 prejel 1886 peticij, od katerih jih je bilo 1065 dopustnih, 821 pa nedopustnih; ker je število peticij, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 191(1) poslovnika Parlamenta, od začetka 2007, znatno naraslo,

1.   pozdravlja zavzetost in prispevek vlagateljev peticij na vseh sejah Odbora za peticije, saj je to omogočilo neposreden in odprt dialog s predstavniki Evropskega parlamenta ter še naprej spodbuja posamezne državljane EU in združenja v skupnostih, da opozarjajo na zaskrbljujoča vprašanja s področja delovanja Evropske unije, ki jih neposredno zadevajo; ob tem verjame, da ta proces Parlamentu kot instituciji daje pomembno vlogo pri spremljanju, kako države članice uporabljajo pravo Skupnosti, ter da bolje varuje in spodbuja temeljne pravice vseh državljanov EU, kakor jih določa Pogodba o EU;

2.   odločno poziva nacionalne in regionalne parlamente kot predstavnike državljanov EU, naj budno spremljajo, kako države članice uporabljajo ustanovne pogodbe in zakonodajne akte EU – zlasti pri okoljskih vprašanjih, socialnih in delovnih pravicah, prostem pretoku oseb, blaga in storitev, finančnih storitvah, temeljnih državljanskih pravicah, vključno s pravico do zakonito pridobljenih nepremičnin, priznavanju poklicnih kvalifikacij in vseh oblikah diskriminacije – ter poziva institucije EU, naj učinkovito komunicirajo z državljani, tako da bodo poznali svoje pravice ter obveznosti nacionalnih in lokalnih institucij;

3.   poudarja, da Parlament, v skladu z načelom subsidiarnosti, peticij, ki vsebujejo pritožbo proti odločitvam pristojnih organov ali sodnih organov držav članic, ne more šteti za dopustne, to informacijo pa je treba vlagateljem peticij sporočiti na jasen in razumljiv način; poudarja pa, da morajo pritožbe izpolniti pogoje iz člena 191(1) Poslovnika Parlamenta, da se lahko označijo za dopustne;

4.   poziva, naj se v doglednem času izvedejo priporočila, ki so bila sprejeta v letnem poročilu 2007 in še niso izpolnjena;

5.   poziva Komisijo, vse države članice in njihove nacionalne, regionalne in lokalne institucije ter njihove stalne predstavnike, naj pri preiskovanju domnev ali obravnavanju predlogov iz peticij lojalno, konstruktivno in v celoti sodelujejo s pristojnim odborom Evropskega parlamenta, da bi našli rešitve za vprašanja, na katera so opozorjeni v procesu obravnavanja peticij;

6.   poziva, naj se morebitni postopki v celoti revidirajo, da bi državljanom EU omogočili ustrezne pravne poti, ki jih bodo izvajali pristojni organi Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta, in naj se začnejo pogajanja o novem Medinstitucionalnem sporazumu, ki bo zajemal okrepljene pristojnosti preiskovalnih odborov, zato da bi še okrepili pravice državljanov EU;

7.   meni, da bi takšna revizija dopolnila morebitno izvajanje Lizbonske pogodbe, saj bi omogočila dodatna varovala, ki bi temeljila na priznanih pravicah in dolžnostih državljanov ter institucij EU;

8.   poudarja, da so spoštovanje in uveljavljanje temeljnih vrednot Unije ter zagovarjanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic posebna odgovornost Parlamenta kot neposredno izvoljenega zastopnika evropskih državljanov, kot je bilo izraženo v njegovi resoluciji z dne 20. aprila 2004 o sporočilu Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji(4), in opominja, da je Parlament v tej resoluciji izrazil stališče, da neupoštevanje potrebe po sankcioniranju gotovo ustvarja vtis, da Unija za zaščito svojih vrednot ni pripravljena ali ni zmožna uporabiti vseh sredstev, ki jih ima na voljo;

9.   ponovno poziva Komisijo, naj zagotovi večje priznavanje in upoštevanje procesa obravnavanja peticij, zlasti glede peticij o postopkih za ugotavljanje kršitev in glede zahteve po neposrednem in uradnem obveščanju Odbora za peticije, kadar se v zvezi z vprašanji iz posameznih peticij sprejemajo odločitve o začetku postopkov iz členov 226 in/ali 228;

10.   opominja, da je Odbor za peticije pri obravnavanju peticij označil nekatere domneve o hudih kršitvah prava Skupnosti za utemeljene, zadevne države članice pa tega ne priznajo in bodo najverjetneje ustvarile precedens na nacionalni ravni, Parlament pa je menil, da mora te domneve navsezadnje preučiti Sodišče Evropskih skupnosti, da bi zagotovili doslednost in skladnost med pravom Skupnosti in stvarnostjo na notranjem trgu(5);

11.   priznava, da postopki za ugotavljanje kršitev, četudi uspešni, ne zagotavljajo vedno takojšnje rešitve javne zaskrbljenosti, na katero opozorijo posamezni vlagatelji peticij, in da to pogosto omaja zaupanje javnosti, da bi bile institucije EU zmožne zadovoljiti njena pričakovanja;

12.   ker postaja jasno, da izgubljanja biotske raznovrstnosti v EU do leta 2010 ne bo mogoče preprečiti, meni, da je treba nujno ukrepati, da se bosta direktivi o habitatih in pticah učinkoviteje uporabljali, in poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bodo države članice uporabljali ti direktivi skladno z njunim namenom;

13.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Parlamentom v državah članicah spodbuja dolgoročno razmišljanje – zlasti na področju prostorskega načrtovanja, da bi preprečili morebitne kršitve pravnih predpisov Skupnosti, ki so že sprejeti, niso pa še začeli veljati;

14.   priznava, da je včasih nemogoče najti rešitev za težave vlagateljev peticij zaradi pomanjkljivosti veljavne zakonodaje Skupnosti;

15.   je zaskrbljen zaradi velikega števila peticij, ki jih je prejel Odbor za peticije, v katerih so vlagatelji zahtevali volilne pravice za osebe brez državljanstva v Latviji na lokalnih volitvah; opozarja, da so Odbor OZN za človekove pravice, Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije, parlamentarna skupščina Sveta Evrope, kongres lokalnih in regionalnih organov pri Svetu Evrope, komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope, Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti in parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi priporočili, da bi bilo treba nedržavljanom dovoliti sodelovanje na lokalnih volitvah; poziva Evropsko komisijo, naj skrbno spremlja in spodbuja pravno ureditev statusa oseb brez državljanstva v Latviji, od katerih so bili mnogi rojeni v tej državi;

16.   ugotavlja, da se številne peticije, ki jih Parlament prejme od posameznikov in združenj, v veliki meri nanašajo na vprašanja, ki ne pomenijo kršitve prava Skupnosti in ki bi jih bilo torej treba rešiti z uporabo vseh obstoječih pravnih poti v zadevni državi članici; ugotavlja pa tudi, da je, če so bile izkoriščene vse možnosti na nacionalni ravni, pristojno prizivno telo Evropsko sodišče za človekove pravice;

17.   ugotavlja, da peticija o enem sedežu Parlamenta s podpisi 1 500 000 oseb, ki želijo, da bi bil Evropski parlament na enem mestu, še ni bila do konca obravnavana; priporoča, naj Odbor za peticije to zadevo prednostno obravnava v naslednjem parlamentarnem mandatu;

18.   zato poziva pristojne zakonodajne odbore, naj upoštevajo občasne predloge Odbora za peticije glede tega, kako države članice uporabljajo zakonodajo EU, za morebitni pregled ali nadaljnjo preiskavo;

19.   opozarja na zahtevo Parlamenta, naj Komisija okrepi nadzor nad izvajanjem Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju(6) za zavajajoča podjetja za imeniške storitve in poroča Parlamentu o izvedljivosti in morebitnih posledicah razširitve področja uporabe za Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu(7), predvsem s tem, da bi nadomestili izraz "potrošnik" s "ciljna stranka prakse";

20.   podpira poziv varuha človekovih pravic Svetu, naj razširi jezikovno izbiro na spletnih straneh predsedstev in vključi najbolj razširjene jezike Evropske unije, da bi državljanom zagotovili neposreden dostop do dejavnosti predsedstev Sveta; v zvezi s tem navaja francosko predsedstvo Sveta, ki je svojo uradno spletno stran objavilo v skladu s priporočili varuha človekovih pravic;

21.   podpira poziv varuha človekovih pravic Komisiji v zvezi z izvajanjem Direktive o delovnem času(8), naj obravnava pritožbe državljanov v skladu z načelom dobrega upravljanja na področju njenih diskrecijskih pooblastil glede začenjanja postopkov za ugotavljanje kršitev;

22.   pozdravlja ustvarjalno sodelovanje med varuhom človekovih pravic in EU v ustreznem institucionalnem okviru; podpira večkratne pozive varuha človekovih pravic k sprejetju kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki bi veljal za vse institucije in organe EU, kakor je Parlament potrdil v svoji resoluciji z dne 6. septembra 2001 o posebnem poročilu evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po preiskavi na lastno pobudo o obstoju kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev(9) v institucijah in organih Skupnosti in njegovi javni dostopnosti; meni, da bi morali varuh človekovih pravic, Komisija in Parlament družno razviti evropski portal za obravnavanje pritožb, naslovljenih na institucije EU;

23.   poziva vse strani, naj izvajajo Resolucijo št. 550 (1984) Varnostnega sveta OZN o ciprskem vprašanju, kar bi imelo za posledico popolno vrnitev lastnine zakonitim lastnikom v Varosii; predlaga, da bi lahko pristojni odbor predstavil problematiko vlagateljev peticije o območju Famagusta na plenarnem zasedanju, če do konca leta 2009 ne bi bilo vidnih rezultatov;

24.   poziva romunske organe, naj sprejmejo ukrepe za ohranitev in obvarovanje romunske kulturne in arhitekturne dediščine skladno s členom 151 Pogodbe ES, kakor je Parlament pozval v svoji izjavi z dne 11. oktobra 2007 o potrebi po zaščiti rimskokatoliške katedrale svetega Jožefa v Bukarešti, saj gre za ogrožen zgodovinski in arhitekturni spomenik(10); v zvezi s težavami glede vračanja nepremičnin, zaseženih v času komunističnega režima, poudarja, da lastništvo nepremičnin po členu 295 Pogodbe ES spada v nacionalno pristojnost;

25.   poziva francoske oblasti, naj pripravijo epidemiološko oceno, da bi opredelili vpliv na področje blizu Fos-Berra v neposredni bližini sežigalnice, ki jo gradijo v kraju Fos-sur-Mer; priznava, da Direktiva Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku(11) ne prepoveduje gradnje sežigalnice na območju, na katerem je ozračje že onesnaženo, poudarja pa, da je treba po Direktiva 1999/30/ES in Direktivi Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka(12) sprejeti ukrepe za zagotovitev skladnosti z evropskimi standardi o onesnaževanja zraka;

26.   ponovno opozarja na priporočila iz letnega poročila Odbora za peticije za leto 2007 o reviziji upravnih postopkov za obravnavanje peticij, na primer o prenosu registracije peticij na sekretariat odbora za peticije, tesnem sodelovanju z omrežjem SOLVIT, nadaljnji okrepitvi podatkovne zbirke za peticije, razvoju portala EU za evropske državljane itd.; pozdravlja, da so poslanci sestavili osnutek kodeksa dobre prakse za obravnavo peticij, ki bo začel veljati v začetku naslednjega parlamentarnega obdobja;

27.   naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) UL L 175, 5.7.1985, str. 40. (2) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). (3) Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1). (4) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 408. (5) Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2005 o obravnavah Odbora za peticije v parlamentarnem letu 2003/2004 (UL C 320 E, 15.12.2005, str. 161). (6) UL L 376, 27.12.2006, str. 21. (7) UL L 149, 11.6.2005, str. 22. (8) Direktiva Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 307, 13.12.1993, str. 18). (9) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 331. (10) UL C 227 E, 4.9.2008, str. 162. (11) UL L 163, 29.6.1999, str. 41. (12) UL L 296, 21.11.1996, str. 55.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov in delegacij (2008/2245(INI))

P6_TA(2009)0240 A6-0198/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 3(2), 13 in 141(4) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene Evropske socialne listine in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–   ob upoštevanju dela generalnega direktorata Sveta Evrope za človekove pravice in pravne zadeve, zlasti njegovega usmerjevalnega odbora za enakost med spoloma,

–   ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2003 o vključevanju načela enakosti med spoloma ("gender mainstreaming") v Evropskem parlamentu(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2007 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov(3),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora žensk za pravice žensk in enakost spolov (A6-0198/2009),

A.   ker je enakost med moškimi in ženskami temeljno načelo prava Skupnosti ter v skladu s členom 2 Pogodbe ena izmed nalog Skupnosti,

B.   ker člen 3(2) Pogodbe določa vključevanje načela enakosti med spoloma v vse dejavnosti Skupnosti, ki mora stremeti k odpravi neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami,

C.   ker odstotek poslank v Parlamentu stalno narašča in se je s 17,5 % leta 1979 zvišal na 31,08 % leta 2009,

D.   ker je v organih Parlamenta malo poslank na visokih položajih (na primer v predsedstvu, odborih ali delegacijah),

E.   ker so ženske v generalnih direktoratih Parlamenta za notranjo in zunanjo politiko prekomerno zastopane ter v njih predstavljajo 66,5 % oziroma 66 % celotnega osebja, pri čemer pa je treba poudariti, da je bil v generalnem direktoratu za notranjo politiko dosežen znaten napredek, za kar je ta direktorat prejel "nagrado za enakost za leto 2007 – najboljša praksa", ker je ustvaril delovno okolje, ki upošteva enakost in vključevanje načela enakosti med spoloma, ter občutno povečal število žensk na vodilnih položajih (število žensk, ki so vodje oddelka, se je na primer od leta 2005 zvišalo s 5 % na 30 %),

F.   ker večina odborov vključevanju načela enakosti med spoloma na splošno pripisuje določen pomen (na primer pri zakonodajnem delu, uradnih odnosih z Odborom za pravice žensk in enakost spolov ali pripravi akcijskega načrta za enakost med spoloma), medtem ko se nekateri odbori temu vprašanju redko ali nikoli ne posvečajo,

G.   ker uporaba mreže za vključevanje načela enakosti med spoloma v parlamentarnih odborih, ki jo sestavljajo poslanci in člani osebja sekretariata, še ni dala pričakovanih rezultatov,

H.   ker je skupina na visoki ravni za enakost med spoloma in raznolikost predlagala ustanovitev podobne mreže v medparlamentarnih delegacijah, da bi bilo načelo enakosti med spoloma vključeno v zunanje odnose Evropske unije,

1.   poudarja, da se mora zahteva po enakosti med spoloma udejanjiti s praktičnim pristopom, ki ne bo postavljal žensk v nasprotje z moškimi;

2.   poudarja, da bo vključevanje načela enakosti med spoloma privedlo k pozitivnemu razvoju tako za ženske kot za moške;

3.   poudarja, da vključevanje načela enakosti med spoloma predvideva reorganizacijo, izboljšanje, razvijanje in ocenjevanje politik, da bi akterji, ki so ponavadi udeleženi pri oblikovanju politik, v vse njihove ravni in faze vključili razsežnost enakosti med spoloma;

4.   opozarja, da je treba za vključevanje načela enakosti med spoloma v politike Skupnosti, ki so v pristojnosti parlamentarnih odborov in delegacij, sprejeti in izvajati strategijo s konkretnimi cilji;

5.   poudarja pomembnost delovanja skupine na visoki ravni za enakost med spoloma in raznolikost ter jo poziva, naj še naprej podpira in spodbuja ta proces v celotnem Parlamentu, pa tudi pri odnosih in sodelovanju s Komisijo, Svetom in drugimi institucijami;

6.   čestita parlamentarnim odborom, ki so v svoje delo vključili načelo enakosti med spoloma, in poziva ostale odbore in delegacije, naj storijo enako;

7.   poziva k okrepljeni uporabi mreže za vključevanje načela enakosti med spoloma v medparlamentarnih delegacijah;

8.   spodbuja generalnega sekretarja, naj da prednost izobraževanju uradnikov na vseh ravneh v parlamentarnih odborih in delegacijah o vključevanju načela enakosti med spoloma; ponovno poziva, naj se še pred naslednjim zakonodajnim obdobjem za vse evropske poslance organizira izobraževanje o enakosti med spoloma;

9.   še naprej spodbuja, da se uradniki v sekretariatih parlamentarnih odborov in medparlamentarnih delegacij generalnih direktoratov za notranjo in zunanjo politiko, ki so posebej usposobljeni za vključevanje načela enakosti med spoloma, med seboj povezujejo in redno izmenjujejo dobro prakso;

10.   poudarja, da morajo imeti parlamentarni odbori in delegacije na voljo ustrezno orodje, ki jim bo omogočilo dobro poznavanje vključevanja načela enakosti med spoloma, kot so kazalci ter statistični in drugi podatki, ločeni po spolu, pa tudi razdelitev proračunskih sredstev z vidika enakosti med ženskami in moškimi;

11.   poudarja, de je pri vključevanju načela enakosti med spoloma treba upoštevati posebnosti posameznih parlamentarnih odborov ali delegacij; poziva, naj odbori in delegacije dejavno sodelujejo pri redni presoji pod okriljem Odbora za pravice žensk in enakost spolov na podlagi vprašalnika, predloženega predsednikom in podpredsednikom, ki so pristojni za vključevanje načela enakosti med spoloma, v katerem so navedene pomanjkljivosti na tem področju, ugotovljene pri delu odborov in delegacij, ter dosežen napredek pri vključevanju načela enakosti med spoloma v posameznih odborih;

12.   poudarja, da morajo biti vloga in odgovornosti parlamentarnih odborov in delegacij pri vključevanju načela enakosti med spoloma natančno opredeljene;

13.   poudarja pomembnost učinkovitega in usklajenega sodelovanja med skupino na visoki ravni za enakost med spoloma in raznolikost ter mrežo za vključevanje načela enakosti med spoloma v odborih in medparlamentarnih delegacijah, kakor tudi Odborom za pravice žensk in enakost spolov;

14.   poziva generalnega sekretarja, naj še naprej izvaja celovito strategijo za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter spodbuja poklicni razvoj uradnic;

15.   poziva politične skupine, naj pri imenovanju na visoke položaje upoštevajo cilj uravnotežene zastopanosti moških in žensk;

16.   poziva predsedstvo Parlamenta, naj v stikih s parlamenti držav članic poudari pozitivno vlogo, ki jo ima skupina na visoki ravni za enakost med spoloma in raznolikost;

17.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Svetu Evrope.

(1) UL L 269, 5.10.2002, str. 15. (2) UL C 61 E, 10.3.2004, str 384. (3) UL C 244 E, 18.10.2007, str 225.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (14539/2/2008 – C6-0024/2009 – 2007/0195(COD))

P6_TA(2009)0241 A6-0216/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14539/2/2008 – C6-0024/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0528),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za drugo obravnavo (A6-0216/2009),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in razveljavitvi Direktive 2003/54/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/72/ES.)

(1) Sprejeta besedila, 18.6.2008, P6_TA(2008)0294.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (14541/1/2008 – C6-0020/2009 – 2007/0197(COD))

P6_TA(2009)0242 A6-0235/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14541/1/2008 – C6-0020/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0530),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2008)0908),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0235/2009),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 713/2009.)

(1) Sprejeta besedila, 18.6.2008, P6_TA(2008)0296.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (14546/2/2008 – C6-0022/2009 – 2007/0198(COD))

P6_TA(2009)0243 A6-0213/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14546/2/2008 – C6-0022/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0531),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za drugo obravnavo (A6-0213/2009),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 714/2009.)

(1) Sprejeta besedila, 18.6.2008, P6_TA(2008)0295.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (14540/2/2008 – C6-0021/2009 – 2007/0196(COD))

P6_TA(2009)0244 A6-0238/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14540/2/2008 – C6-0021/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0529),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za drugo obravnavo (A6-0238/2009),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/73/ES.)

(1) Sprejeta besedila, 9.7.2008, P6_TA(2008)0347.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (14548/2/2008 – C6-0023/2009 – 2007/0199(COD))

P6_TA(2009)0245 A6-0237/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14548/2/2008 – C6-0023/2009),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0532),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za drugo obravnavo (A6-0237/2009),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. ..../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 715/2009.)

(1) Sprejeta besedila, 9.7.2008, P6_TA(2008)0346.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA) (KOM(2008)0583 – C6-0337/2008 – 2008/0185(COD))

P6_TA(2009)0246 A6-0136/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0583),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 156 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0337/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0136/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Sklepa št. ..../2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 922/2009/ES.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o strojih za nanašanje pesticidov, ki spreminja Direktivo 2006/42/ES z dne 17. maja 2006 o strojih (KOM(2008)0535 – C6-0307/2008 – 2008/0172(COD))

P6_TA(2009)0247 A6-0137/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0535),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0307/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0137/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   upošteva izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.   naroča svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 2006/42/ES glede strojev za nanašanje pesticidov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/127/ES.)

PRILOGA

Izjava Komisije

o standardizaciji strojev za nanašanje pesticidov

V podporo bistvenim zahtevam iz oddelka 2.4 Priloge I bo Komisija odbor CEN pooblastila za pripravo usklajenih standardov za vsako kategorijo strojev za nanašanje pesticidov na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik za preprečevanje nenamernega izpostavljanja okolja pesticidom. Zlasti bodo morali standardi zagotoviti merila in tehnične specifikacije za montiranje mehanske zaščite, sistemov tunelskega škropljenja in škropljenja, ki deluje s pomočjo zraka, za preprečevanje onesnaževanja vodnega vira med polnjenjem in izpraznjevanjem, ter natančne specifikacije o navodilih proizvajalcev za preprečevanje raznašanja pesticidov ob upoštevanju vseh pomembnih parametrov, kot so razpršilne šobe, tlak, višina škropilne letve, hitrost vetra, temperatura zraka in vlaga ter hitrost vožnje.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (KOM(2008)0779 – C6-0411/2008 – 2008/0221(COD))

P6_TA(2009)0248 A6-0218/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0779),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0411/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0218/2009),

1.   odobri spremenjeni predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe(ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 8. julija 2008 o okolju prijaznejšem prometu(4), je trajnostna mobilnost zaradi podnebnih sprememb in potrebe po spodbujanju evropske konkurenčnosti glavni izziv, s katerimi se srečuje Skupnost.

(2)  V sporočilu Komisije z dne 19. oktobra 2006 z naslovom "Akcijski načrt Komisije za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti"(5) je poudarjeno, da je skupno porabo energije z vrsto usmerjenih ukrepov, vključno z označevanjem pnevmatik, do leta 2020 mogoče zmanjšati za 20 %.

(3)  Pnevmatike zlasti zaradi svojega kotalnega upora predstavljajo 20 % do 30 % goriva, ki ga porabijo vozila. Manjši kotalni upor pnevmatik bi zato bistveno prispeval k energetski učinkovitosti cestnega prometa in s tem k zmanjšanju emisij.

(4)  Za pnevmatike je značilna vrsta medsebojno odvisnih parametrov. Izboljšanje enega parametra, npr. kotalnega upora, ima lahko neželene učinke na druge parametre, npr. na oprijem na mokri podlagi, medtem ko ima lahko optimizacija oprijema na mokri podlagi neželene učinke na zunanji kotalni hrup. Proizvajalce pnevmatik je treba spodbuditi, da optimizirajo vse parametre, ne da bi pri tem ogrozili že dosežene varnostne standarde.

(5)  Pnevmatike z velikim izkoristkom goriva so stroškovno učinkovite, ker prihranki energije več kot povrnejo zvišano nabavno ceno pnevmatik, nastalo zaradi višjih proizvodnih stroškov.

(6)   ║Uredba (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ](6) določa minimalne zahteve za kotalni upor pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi kotalnega upora pnevmatik, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo minimalne zahteve. Da bi zmanjšali vpliv, ki ga ima cestni promet na okolje, je primerno določiti določbe, ki bodo končnim uporabnikom zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da kupujejo pnevmatike z velikim izkoristkom goriva.

(7)  Da bi izboljšali razumevanje in ozaveščenost o kotalnem uporu, bi bil kalkulator za izračun prihranka goriva, kakršen je obstoječi kalkulator za pnevmatike C3, pomembno orodje za prikaz možnega prihranka goriva, denarja in CO2.

(8)  Prometni hrup bremeni okolje in škoduje zdravju. ║Uredba (ES) št. …/2009 [o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ...] določa minimalne zahteve za zunanji kotalni hrup pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi zunanjega kotalnega hrupa, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo minimalne zahteve. Da bi zmanjšali vpliv, ki ga ima cestni promet na okolje, je primerno določiti določbe, ki bodo končnim uporabnikom zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da pogosteje kupujejo pnevmatike z majhnim zunanjim kotalnim hrupom.

(9)  Z zagotavljanjem usklajenih podatkov o zunanjem kotalnem hrupu pnevmatike bi se poenostavilo izvajanje ukrepov za zmanjšanje hrupa v prometu in v skladu z Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa prispevalo k večji ozaveščenosti o tem, kakšen učinek imajo pnevmatike na hrup v prometu(7).

(10)   ║Uredba (ES) št. …/2009 [o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ...] določa minimalne zahteve za oprijem pnevmatik na mokri podlagi. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi oprijema na mokri podlagi, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo minimalne zahteve, s tem pa tudi zavorne razdalje na mokri podlagi. Da bi izboljšali varnost v cestnem prometu, je primerno določiti določbe, ki bodo končnim uporabnikom zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da pogosteje kupujejo pnevmatike z dobrim oprijemom na mokri podlagi.

(11)  Na varnost v cestnem prometu vplivajo tudi drugi parametri pnevmatik, npr. splavanje ali obnašanje v ovinkih. Vendar v tej fazi usklajene testne metode za te parametre še niso na voljo. Zato je primerno predvideti možnost, da se pozneje in po potrebi določijo določbe, ki bi veljale za usklajene podatke o tem parametrih pnevmatik za končne uporabnike.

(12)  Pnevmatike za sneg in nordijske zimske pnevmatike imajo posebne parametre, ki niso v celoti primerljivi z običajnimi pnevmatikami. Da bi končnim uporabnikom omogočili pravično in informirano odločanje, je treba parametre teh pnevmatik prikazati na način, ki bo omogočil primerjavo z običajnimi pnevmatikami.

(13)  Zagotavljanje podatkov o parametrih pnevmatik v obliki standardne oznake bo verjetno vplivalo na končne uporabnike, da bodo kupovali varnejše, bolj tihe pnevmatike in pnevmatike z velikim izkoristkom goriva. To pa bo verjetno vplivalo na proizvajalce pnevmatik, da bodo navedene parametre pnevmatik optimizirali, kar bo omogočilo bolj trajnostno potrošnjo in proizvodnjo.

(14)  Proizvajalce, dobavitelje in distributerje pnevmatik bi bilo treba spodbujati k izpolnjevanju določb te uredbe pred letom 2012, da bi pospešili razpoznavnost sistema in uresničitev njegovih koristi.

(15)  Različna pravila za označevanje pnevmatik v državah članicah bi ovirala trgovino znotraj Skupnosti in povečala upravno breme ter stroške testiranja za proizvajalce pnevmatik.

(16)  Nadomestne pnevmatike predstavljajo 78 % trga pnevmatik. Zato je končnega uporabnika upravičeno obvestiti o parametrih nadomestnih pnevmatik ter pnevmatik, ki se namestijo na nova vozila.

(17)  Brez sistema označevanja in usklajenega testiranja potrošniki, vključno z upravljavci voznih parkov in prevoznimi podjetji, le težko primerjajo parametre pnevmatik različnih trgovskih znamk, zato potrebujejo natančnejše podatke o izkoristku goriva in ostalih parametrih. Zato je primerno v področje uporabe uredbe vključiti tudi pnevmatike C1, C2 in C3.

(18)  Energetsko označevanje, ki se uporablja za gospodinjske aparate v skladu z Direktivo Sveta 1992/75/ES z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku(8), pri katerem so proizvodi razvrščeni v razrede od "A do G", potrošniki dobro poznajo in je uspešno spodbujalo učinkovitejše aparate. Isto zasnovo je treba uporabljati tudi pri označevanju izkoristka goriva pri pnevmatikah.

(19)  Oznaka, ki bi bila dobro vidna na prodajnih mestih in v tehničnem promocijskem gradivu, bi morala zagotoviti, da bi distributerji in morebitni končni uporabniki prejeli usklajene podatke o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem hrupu.

(20)  Nekateri končni uporabniki izberejo pnevmatike, preden prispejo na prodajno mesto, ali pa jih kupijo po pošti. Da bi zagotovili, da bi bili tudi ti končni uporabniki pri nakupu dobro obveščeni s pomočjo usklajenih podatkov o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem uporu, bi morale biti nalepke vidne na vsakem tehničnem promocijskem gradivu, tudi če je tak material objavljen na internetu.

(21)  Možnim kupcem bi bilo treba zagotoviti dodatne standardizirane informacije, ki pojasnjujejo vse sestavine oznake – izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in emisije hrupa – in njihov pomen ter vključujejo kalkulator za izračun prihranka goriva, ki pokaže povprečen prihranek goriva, CO2 in stroškov. Te podatke je treba zagotoviti na spletni strani EU o označevanju pnevmatik ter z zloženkami in plakati na vseh prodajnih mestih. Naslov te spletne strani bi moral biti jasno naveden na oznaki in v vsem tehničnem promocijskem gradivu.

(22)  Podatke bi bilo treba zagotoviti v skladu z usklajenimi testnimi metodami, določenimi v ║Uredbi (ES) št. …/2009 [o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ...], da bi končni uporabniki lahko primerjali različne pnevmatike in da bi omejili stroške testiranja za proizvajalce.

(23)  Da bi se spoprijele z izzivom zmanjšanja emisij CO2 cestnega prometa, je primerno, da države članice spodbujajo pnevmatike z velikim izkoristkom goriva ▌. Takšno spodbujanje bi moralo biti v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe. Za preprečevanje razdrobljenosti notranjega trga bi bilo treba določiti najnižje razrede glede izkoristka goriva.

(24)  Doseganje skladnosti z določbami o označevanju s strani proizvajalcev, dobaviteljev in distributerjev je bistveno za doseganje ciljev teh določb. Države članice bi zato morale določiti učinkovite ukrepe, vključno z nadzorovanjem trga, rednimi naknadnimi nadzori in učinkovitimi sankcijami, ki zadoščajo za zagotovitev izvrševanja določb te uredbe.

(25)  Države članice bi se morale pri izvajanju ustreznih določb te uredbe izogibati ukrepom, s katerimi bi malim in srednje velikim podjetjem naložile neupravičene, birokratske in toge obveznosti, in kjer je to mogoče, upoštevati posebne potrebe ter finančne in upravne omejitve za mala in srednje velika podjetja.

(26)  Za ustrezno oceno izvajanja te uredbe je potreben pregled, da se ugotovi, ali so potrebne spremembe. Pregled bi se moral zlasti osredotočiti na potrošnikovo razumevanje oznak, vključno s parametrom hrupa, in prilagajanje tehnološkim spremembam.

(27)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(9).

(28)  Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila, da uvede zahteve za razvrščanje pnevmatik razredov C2 in C3 glede na oprijem na mokri podlagi, da poleg izkoristka goriva, oprijema na mokri podlagi in zunanjega kotalnega upora uvede zahteve za druge bistvene parametre pnevmatik in da prilagodi priloge tehničnemu napredku. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES −

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe in vsebina

Namen te uredbe je povečati varnost ter gospodarsko in okoljsko učinkovitost v cestnem prometu s spodbujanjem varnih in tihih pnevmatik z velikim izkoristkom goriva.

Ta uredba določa okvir za zagotavljanje usklajenih podatkov o parametrih pnevmatik z označevanjem, ki bodo potrošnikom omogočili, da bodo pri nakupu pnevmatik dobro obveščeni.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za pnevmatike C1, C2 in C3.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se ta uredba ne uporablja za:

Člen 3

Opredelitev pojmov

Člen 4

Odgovornosti Evropske komisije

1.  Evropska komisija najkasneje septembra 2010 vzpostavi in upravlja spletno stran EU o označevanju pnevmatik kot osrednji vir informacij o posameznih delih oznake.

2.  Spletna stran vključuje:

Člen 5

Odgovornosti dobaviteljev pnevmatik

Člen 6

Odgovornosti distributerjev pnevmatik

Člen 7

Odgovornost dobaviteljev in distributerjev vozil

Člen 8

Usklajene testne metode

Podatki, ki jih je treba zagotoviti o razredu glede na izkoristek goriva, izmerjeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa in razredu glede na oprijem na mokri podlagi v skladu s členi 5, 6 in 7, se pridobijo z uporabo usklajenih testnih metod v skladu s Prilogo I. Usklajeni testi končnim uporabnikom zagotovijo zanesljivo in v celoti reprezentativno razvrstitev testiranih lastnosti.

Člen 9

Postopek preverjanja

1.  Države članice v skladu s postopkom iz Priloge IV ocenijo skladnost navedenih razredov glede na izkoristek goriva in oprijem na mokri podlagi v smislu delov A in B Priloge I in navedene izmerjene vrednosti zunanjega kotalnega hrupa v smislu dela C Priloge I.

2.  Takšna presoja ne posega v nobeno homologacijo vozila ali pnevmatike, pridobljeno v EU v skladu z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila(10) ali Uredbo (ES) št. .../2009 [o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ...].Države članice za oceno skladnosti, kadar je to primerno, pregledajo tudi homologacijsko dokumentacijo pnevmatike in ustrezno spremno dokumentacijo, ki jo posreduje dobavitelj.

3.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo sistem rednih in naključnih pregledov prodajnih točk, da se zagotovi skladnost z zahtevami te uredbe.

Člen 10

Notranji trg

1.  Kadar so zahteve te uredbe izpolnjene, države članice na podlagi podatkov o proizvodih, zajetih v tej uredbi, ne prepovejo ali omejijo dostopnosti pnevmatik na trgu.

2.  Države članice predvidevajo, da oznake in podatki o proizvodu ustrezajo določbam iz te uredbe, dokler ne morejo dokazati nasprotnega. Da bi lahko ocenili natančnost navedenih vrednosti, lahko od dobaviteljev zahtevajo tehnično dokumentacijo v skladu s točko 4 člena 5.

Člen 11

Spodbude

Države članice ne spodbujajo pnevmatik, ki ne dosegajo razreda C glede na izkoristek goriva alioprijem na mokri podlagi v smislu dela A oziroma B Priloge I.

Člen 12

Spreminjanje in prilagajanje tehničnemu napredku

Člen 13

Izvajanje in sankcije

1.  Države članice s pomočjo nenehne izmenjave informacij zagotovijo tesnejše sodelovanje pri nadzoru trga za dosledno izvajanje te uredbe. Države članice uvedejo ustrezne ukrepe za reden naknaden nadzor, s čimer bi zagotovili, da se pnevmatike, ki niso označene v skladu s predpisi, ustrezno označijo ali pa umaknejo s trga.

2.  Države članice uvedejo ukrepe, ki določajo sankcije za kršitve določb te uredbe, vključno s pravili za sankcije, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te uredbe, in določbe, ki zagotavljajo njihovo izvajanje. ▌

3.  Ti ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

4.  Države članice Komisijo brez odlašanja uradno obvestijo o navedenih ukrepih in vseh njihovih poznejših spremembah.

Člen 14

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljajo členi 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 15

Pregled

1.  Najpozneje tri leta po začetku uporabe te uredbe Komisija pregleda izvajanje te uredbe, med drugim upoštevajoč:

2.  Komisija na podlagi tega pregleda ter po oceni učinka in raziskavi pri potrošnikih Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo in po potrebi priloži predlog za spremembo te uredbe.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se ▌od 1. novembra 2012.

Člena 5 in 6 se za proizvajalce pnevmatik ne uporabljata pred 1. julijem 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

Priloga I

Parametri za razvrščanje pnevmatik

Del A: razredi glede na izkoristek goriva

Razrede glede na izkoristek goriva je treba določiti na podlagi koeficienta kotalnega upora (KKU) v skladu z lestvico oznak A do G, ki je določena v nadaljevanju, in izmeriti v skladu z ║Uredbo UNECE ║.

▌

Del B: razredi glede na oprijem na mokri podlagi

Razrede pnevmatik C1 glede na oprijem na mokri podlagi je treba določiti na podlagi indeksa oprijema na mokri podlagi (G) v skladu z lestvico oznak A do G, ki je določena v nadaljevanju, in izmeriti v skladu z Uredbo UNECE 117 o enotnih predpisih o homologaciji pnevmatik v zvezi z emisijami hrupa pnevmatik pri kotaljenju in z oprijemljivostjo na mokrih površinah(11).

Del C: zunanji kotalni hrup

Izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa se izrazi v decibelih in izmeri v skladu z Uredbo UNECE 117 o enotnih predpisih o homologaciji pnevmatik v zvezi z emisijami hrupa pnevmatik pri kotaljenju in z oprijemljivostjo na mokrih površinah.

Del D: Nizka raven hrupa

Označevanje izmerjene vrednosti zunanjega kotalnega hrupa, izražene v dB, se pri pnevmatikah z nizko ravnjo hrupa, opredeljene na podlagi spodnje tabele, dopolni z znakom "Nizka raven hrupa':

* Znak za nizko raven hrupa:

Priloga II

Zasnova nalepke

Nalepka iz točke 1 člena 5 in točke 1 člena 6 je sestavljena iz dveh delov:(1) oznake, natisnjene v spodaj opisanem formatu, in (2) polja, kjer so navedeni ime dobavitelja in linija pnevmatike, dimenzije pnevmatike, indeks nosilnosti, hitrostni razred in ostali tehnični podatki (v nadaljnjem besedilu: polje za trgovsko znamko).

1.  Zasnova nalepke

1.1  Oznaka, natisnjena na nalepki v skladu s točko 1 člena 5 in točko 1 člena 6, mora ustrezati spodnji sliki.

1.2  Zasnovi se doda naslednja točka:

naslov spletne strani EU o označevanju pnevmatik v veliki pisavi na dnu oznake,

1.3  Specifikacije na oznaki:

1.4  Oznaka mora biti najmanj 75 mm široka in 110 mm visoka. Če je format natisnjene oznake večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam.

1.5  Oznaka mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(  a) barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna – in se navedejo kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna;

(  b) Spodnje številke se nanašajo na legendo iz točke 1.3;

Izkoristek goriva

Piktogram, kot sledi: širina: 19,5 mm, višina: 18,5 mm – črta okvira piktograma: 3,5 pt, širina: 26 mm, višina: 23 mm – črta okvira piktograma: 1 pt – črta konca okvira: 3,5 pt, širina: 36 mm – barva: X-10-00-05;

Oprijem na mokri podlagi

Piktogram, kot sledi: širina: 19 mm, višina: 19 mm – črta okvira piktograma: 3,5 pt, širina: 26 mm, višina: 23 mm – črta okvira piktograma: 1 pt – črta konca okvira: 3,5 pt, širina: 26 mm – barva: X-10-00-05;

Zunanji kotalni hrup

Piktogram, kot sledi: širina: 23 mm, višina: 15 mm – črta okvira piktograma: 3,5 pt, širina: 26 mm, višina: 24 mm – črta okvira piktograma: 1 pt – črta konca okvira: 3,5 pt, višina: 24 mm – barva: X-10-00-05;

Rob oznake:črta:1,5 pt – barva: X-10-00-05;

Lestvica A−G

Ÿ A: X-00-X-00;

Ÿ B: 70-00-X-00;

Ÿ C: 30-00-X-00;

Ÿ D: 00-00-X-00;

Ÿ E: 00-30-X-00;

Ÿ F: 00-70-X-00;

Ÿ G: 00-X-X-00.

Navedba razreda pnevmatike:Helvetica Bold 4.129,50 cm³, 100 % črna;

(  c) Ozadje mora biti belo.

1.6  Na oznaki je treba navesti razred pnevmatike (C1, C2 ali C3) v formatu, predpisanem na sliki iz točke 1.3.

2.  Polje za trgovsko znamko

║ Dobavitelji morajo na nalepki poleg oznake navesti svoje ime, linijo pnevmatike, dimenzije pnevmatike, indeks nosilnosti, hitrostni razred in ostale tehnične podatke, pri čemer so barva, format in oblika poljubni, pod pogojem, da razmerje med poljem za trgovsko znamko in velikostjo oznake ni večje od 4:5 in da sporočilo, objavljeno skupaj z oznako, ne vpliva na sporočilo na oznaki.

3.  Zasnova razširjene razlagalne oznake

Razlaga nalepke iz člena 5 je skladna s spodaj podano ilustracijo, besedilo pa prevedeno v ustrezen jezik mesta prodaje. Ta različica oznake se posreduje potrošniku na računu ali skupaj z njim, razen če to dobavitelju povzroči nepotrebno breme; v tem primeru se informacije posredujejo v skladu s točko 4 Priloge II.

4.  Zasnova informacij na računu

V primeru, ko stroški tiskanja razlage oznake iz točke 3 Priloge II pomenijo nepotrebno breme dobavitelju, se informacije o oznaki posredujejo v skladu z naslednjo ilustracijo:

Priloga III

Podatki, navedeni v tehničnem promocijskem gradivu

1.  Podatki o pnevmatiki se navedejo v naslednjem vrstnem redu:

2.  Ti podatki morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

3.  Dobavitelji morajo na svojih spletnih straneh objaviti tudi: