Sporazum ES/Pakistan o nekaterih vidikih zračnega prometa *
185k
30k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Pakistan o nekaterih vidikih zračnega prometa (KOM(2008)0081 – C6-0080/2009 – 2008/0036(CNS))
– ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2008)0081),
– ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0080/2009),
– ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1)v svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0188/2009),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Islamski republiki Pakistan.
Pristop ES k Pravilniku št. 61 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o določbah glede homologacije gospodarskih vozil ***
189k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Sklepa Sveta o pristopu Evropske skupnosti k Pravilniku št. 61 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o določbah glede homologacije gospodarskih vozil v zvezi z njihovimi zunanjimi štrlečimi deli pred zadnjo steno kabine (KOM(2008)0675 – 7240/2009 – C6-0119/2009 – 2008/0205(AVC))
Sklep Sveta z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (Revidiran sporazum iz leta 1958) (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).
Pogoji zdravstvenega varstva živali za premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (kodificirana različica) *
192k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (kodificirana različica) (KOM(2008)0715 – C6-0479/2008 – 2008/0219(CNS))
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0715),
– ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0479/2008),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),
– ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0248/2009),
A. ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Trgovinski režimi za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (kodificirana različica) *
192k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Uredbe Sveta o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (kodificirana različica) (KOM(2008)0796 – C6-0018/2009 – 2008/0226(CNS))
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0796),
– ob upoštevanju členov 37 in 133 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0018/2009),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),
– ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0249/2009),
A. ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in določitvi vsebine prilog (14518/1/2008 – C6-0003/2009 – 2006/0008(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14518/1/2008 – C6-0003/2009),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2006)0007) in (KOM(2007)0376),
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2008)0648),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0207/2009),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. ..../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in določitvi vsebine njenih prilog
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 988/2009.)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (14516/4/2008 – C6-0006/2009 – 2006/0006(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14516/4/2008 – C6-0006/2009),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2006)0016),
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2008)0647),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0204/2009),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. ..../2009Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 987/2009.)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o udeležbi Skupnosti pri evropskem metrološkem raziskovalnem programu, ki ga je sprejelo več držav članic (KOM(2008)0814 – C6-0468/2008 – 2008/0230(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0814),
– ob upoštevanju člena 251(2), člena 169 in drugega odstavka člena 172 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6-0468/2008),
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta, da bo v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES sprejel spremenjeni predlog, ki jo je izrazil v pismu z dne 7. aprila 2009,
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0221/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava bistveno spremeniti predlog ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Odločbe št. .../2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta o udeležbi Skupnosti pri evropskem meroslovnem raziskovalnem in razvojnem programu, ki ga izvaja več držav članic
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Odločbi št. 912/2009/ES.)
Obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (KOM(2008)0644 – C6-0373/2008 – 2008/0198(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0644),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0373/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za mednarodno trgovino (A6-0115/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi in okoljskimi storitvami ter življenjskimi okolji lokalnih skupnosti.
(2)Gozdovi so dragocena dediščina, ki jo je treba varovati, ohranjati in, kjer je izvedljivo, obnavljati, končni cilj tega pa je ohranjanje biotske raznovrstnosti in funkcij ekosistemov, varovanje podnebja, varstvo pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in skupnosti, odvisnih od gozda.
(3)Gozdovi so ekonomski vir in njihovo gojenje ustvarja blaginjo in delovna mesta. Gojenje gozdov pozitivno učinkuje tudi na podnebje, saj lahko gozdni proizvodi nadomestijo druge proizvode, ki porabijo več energije.
(4)Zelo pomembno je, zlasti z vidika podnebja, da podpogodbeniki, ki poslujejo na trgu Skupnosti, tržijo samo zakonito pridobljen les, saj taki proizvodi zagotavljajo, da se pomembne funkcija, ki jo imajo gozdovi kot ponor ogljikovega dioksida, ne ogroža. Poleg tega uporaba zakonito pridobljenega lesa v gradbeništvu, na primer za gradnjo lesenih hiš, pomaga dolgoročno skladiščiti ogljikov dioksid.
(5)Na gozdovih temelji zelo velik del družbenega in gospodarskega razvoja v državah v razvoju, saj predstavlja glavni vir dohodka za mnoge ljudi v teh državah. Zato je pomembno, da se tega razvoja in vira dohodka ne omejuje, temveč da se osredotoči na spodbujanje bolj trajnostnega razvoja gozdarstva v navedenih državah.
(6) Zaradi vedno večjega povpraševanja po lesu in lesnih proizvodih po svetu skupaj z institucionalnimi in upravnimi pomanjkljivostmi, ki obstajajo v gozdarskem sektorju v več državah, ki pridobivajo les, zbujata nezakonita sečnja in z njo povezano trgovanje vse večjo skrb.
(7)Očitno je, da sta pritisk na naravne gozdne vire in povpraševanje po lesu in lesnih proizvodih pogosto prevelika in da mora Skupnost zmanjšati posledice za gozdne ekosisteme, kjerkoli se njun vpliv pojavlja.
(8) Nezakonita sečnja v kombinaciji z institucionalnimi in upravnimi pomanjkljivostmi v sektorju gozdarstva v velikem številu držav proizvajalk lesa je zelo razširjen in zaskrbljujoč mednarodni problem. Nezakonita sečnja pomeni veliko grožnjo za gozdove, saj povečuje njihovo krčenje in propadanje, to pa povzroča približno 20 % emisij CO2, pospešuje dezertifikacijo in nastajanje step, povečuje erozijo tal ter še zaostruje ekstremne vremenske pojave in povzročajo poplave, ogroža ▌biotsko raznovrstnost, povzroča škodo na življenjskem okolju domorodnih ljudstev in spodkopava trajnostno upravljanje gozdov ter razvoj. Poleg tega ima tudi družbene, politične in gospodarske posledice, ki pogosto spodkopavajo napredek na poti k ciljem dobrega upravljanja ter ogroža od gozda odvisne lokalne skupnosti in pravice domorodnih ljudstev.
(9)Cilj te uredbe je ustaviti trgovino z nezakonito pridobljenim lesom in proizvodi iz njega v EU ter prispevati k ustavitvi krčenje in propadanje gozdov ter z njima povezanih emisij ogljika in izgube biotske raznovrstnosti, hkrati pa podpirati trajnostno gospodarsko rast, trajnostni človekov razvoj in spoštovanje domorodnih in lokalnih ljudstev. Ta uredba bi morala prispevati k izpolnjevanju obveznosti in zavez, ki so med drugim navedene v: Konvenciji o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 (KBR), Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami iz leta 1973 (CITES), Mednarodnih sporazumih o tropskem lesu (ITTA) iz let 1983, 1994 in 2006, Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 2002 (UNFCCC), Konvenciji Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji iz leta 1994, Deklaraciji o okolju in razvoju iz Ria iz leta 1992, Johannesburški deklaraciji in Načrtu izvajanja, sprejetih na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju 4. septembra 2002, v predlogih za ukrepanje Medvladnega sosveta za gozdov Združenih narodov, sprejetih na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov (Ungass) leta 1997 in Medvladnega foruma za gozdove Združenih narodov, v pravno nezavezujoči avtoritativni izjavi Konference Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED) o načelih za globalno soglasje o upravljanju, varstvu in trajnostnem razvoju vseh vrst gozdov iz leta 1992, v Agendi 21, kot jo je sprejel UNCED junija 1992, v resoluciji Ungass o "Programu za nadaljnje izvajanje Agende 21" iz leta 1997, Deklaraciji tisočletja iz leta 2000, Svetovni listini o naravi iz leta 1982, Deklaraciji konference Združenih narodov o človekovem okolju iz leta 1972, v akcijskem načrtu za človekovo okolje iz leta 1972, v resoluciji 4/2 Foruma Združenih narodov za gozdove, Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov iz leta 1979 ter Konvenciji Združenih narodov proti korupciji (UNCAC) iz leta 2003.
(10)Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu(4) je kot prednostni nalogi določil proučitev možnosti za dejavne ukrepe za preprečevanje nezakonite sečnje lesa in boj proti njej ter nadaljevanje dejavne udeležbe Skupnosti in držav članic pri izvajanju svetovnih ter regionalnih resolucij in sporazumov o temah, povezanih z gozdovi.
(11)Sporočilo Komisije z dne 21. maja 2003 o Akcijskem načrtu EU glede uveljavitve zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT) predlagala paket ukrepov za podporo mednarodnim prizadevanjem za rešitev problema nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja in kot prispevek k uresničevanju širšega cilja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi(5).
(12) Svet in Evropski parlament, ki priznavata potrebo po tem, da Skupnost prispeva k svetovnim prizadevanjem za reševanje problema nezakonite sečnje in da v okviru trajnostnega razvoja podpira trajnostno zakonito sečnjo, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in zmanjšanje revščine, kot tudi socialno enakost in nacionalno suverenost, sta pozdravila navedeno sporočilo.
(13) V skladu z namenom navedenega sporočila, to je zagotovitvijo, da samo lesni proizvodi, ki so bili pridobljeni v skladu z nacionalno zakonodajo države pridobivanja, vstopijo v Skupnost, se Skupnost pogaja za prostovoljne sporazume o partnerstvu z državami pridobivanja lesa (partnerske države), ki pogodbenicam nalagajo zakonsko zavezujoče obveznosti, da izvajajo shemo izdajanja dovoljenj in urejajo trgovanje z lesom in lesnimi proizvodi, ki so zajeti v sporazumih.
(14)Skupnost bi si morala pri dvostranskih pogovorih z državami, ki so velike porabnice lesa, na primer ZDA, Kitajsko, Rusijo in Japonsko, prizadevati za obravnavanje problema nezakonite sečnje, približevanje usklajenim in ustreznim obveznostim za gospodarske subjekte na njihovem domačem trgu lesa ter vzpostavitev neodvisnega svetovnega sistema za obveščanje in registra nezakonite sečnje, pri katerem bi sodelovala na primer Interpol in ustrezen organ Združenih narodov, ki bi uporabljala najnovejšo tehnologijo satelitskega odkrivanja.
(15)Subjekti iz držav z gozdovi mednarodnega ekološkega pomena bi morali imeti posebno odgovornost za trajnostno izkoriščanje lesa.
(16) Zaradi razsežnosti in nujnosti problema bi bilo treba dejavno podpirati boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezanemu trgovanju, zmanjšati vpliv Skupnosti na gozdne ekosisteme, dopolniti in okrepiti pobudo prostovoljnih sporazumov o partnerstvu in izboljšati usklajenost med politikami, ki so umerjene v zmanjšanje revščine, ohranjanje gozdov in v doseganje visoke ravni varovanja okolja, vključno z bojem proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.
(17)Vsi udeleženci v dobavni verigi bi morali po načelu preventivnega ukrepanja deliti odgovornost za odpravo tveganja, da bi se na trgu ponujali nezakonito pridobljeni les in lesni proizvodi.
(18) Priznati bi bilo treba prizadevanja držav, ki so sklenile prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT s Skupnostjo, in načela, vključena vanje, zlasti v zvezi z opredelitvijo zakonitega pridobivanja lesa. Upoštevati bi bilo treba tudi, da se na podlagi sheme za izdajanje dovoljenj FLEGT v Skupnost izvažajo samo les in lesni proizvodi, ki so pridobljeni v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo. V ta namen bi bilo treba šteti, da so bili lesni proizvodi, navedeni v prilogah II in III k Uredbi Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost(6), ki izvirajo iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeniuredbi, pridobljeni zakonito, če so v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami. Načela, ki jih določajo prostovoljni partnerski sporazumi, zlasti v zvezi z opredelitvijo "zakonito pridobljenega lesa" morajo vključevati in zagotavljati trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo lokalnih skupnosti, odvisnih od gozda, varstvo domorodnih ljudstev in zaščito njihovih pravic.
(19) Upoštevati bi bilo tudi treba, da Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) od pogodbenic konvencije zahteva, da dovoljenje CITES za izvoz izdajo samo za vrste, navedene na seznamu CITES, ki so bile odvzete v skladu z domačo zakonodajo države izvoznice. V ta namen bi bilo treba šteti, da so bili lesni proizvodi iz vrst, navedenih v prilogah A, B in C k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi(7), pridobljeni zakonito, če so v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.
(20) Ob upoštevanju zapletenosti vprašanja nezakonite sečnje glede njenih temeljnih dejavnikov in učinkov, bi bilo treba spodbude za nezakonito ravnanje zmanjšati z osredotočanjem na ravnanje gospodarskih subjektov. Okrepitev zahtev in obveznosti ter izboljšanje učinkovitosti pravnih sredstev za pregon gospodarskih subjektov zaradi posedovanja nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov ter zaradi prodaje in dajanja na trg Skupnosti takega lesa in lesnih proizvodov, sta med najučinkovitejšimi rešitvami za odvračanje teh subjektov od trgovanja z nezakonitimi dobavitelji.
(21) Ker ustrezna mednarodno sprejeta opredelitev ne obstaja, se kot glavna podlaga za opredelitev nezakonite sečnje uporablja zakonodaja države, v kateri je bil les pridobljen. Pri izvajanju standardov zakonitosti bi bilo treba natančneje upoštevati mednarodne standarde, med drugim tudi standarde Afriške organizacije za les, Mednarodne organizacije za tropski les, montrealskga procesa o merilih in kazalnikih za ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi v zmernem in borealnem pasu ter vseevropskega gozdnega postopka za merila in kazalnike trajnostnega upravljanja z gozdovi. Tako izvajanje standardov zakonitosti bi moralo prispevati k izvajanju mednarodnih zavez, načel in priporočil, vključno s tistimi o ublažitvi podnebnih sprememb, preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti, odpravljanju revščine, zmanjševanju dezertifikacije ter o varstvu in spodbujanju spoštovanja pravic domorodnih ljudstev ter lokalnih skupnosti in skupnosti, odvisnih od gozda. Država, ki pridobiva les, mora poskrbeti za popis celotne zakonite sečnje s podrobnostmi, kot so vrste dreves in najvišja proizvodnja lesa.
(22) Mnogi lesni proizvodi so obdelani v številnih postopkih preden in potem ko so prvič dani na trg. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim bremenom, bi morala zahteva po vzpostavitvi celovitega sistema ukrepov in postopkov (sistem potrebne skrbnosti) za zmanjšanje tveganja dajanja na trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov veljati samo za tiste gospodarske subjekte, ki les in lesne proizvode dajo prvič na trg, ne pa za vse gospodarske subjekte, ki so vključeni v distribucijsko verigo. Za vse gospodarske subjekte v dobavni verigi pa bi morala veljati prevladujoča prepoved dajanja na trg lesa ali lesnih proizvodov iz nezakonitega vira ter obveza, da v zvezi s tem ravnajo s potrebno skrbnostjo.
(23)Vsi gospodarski subjekti (trgovci in proizvajalci) v dobavni verigi lesa in lesnih proizvodov na trgu Skupnosti bi morali na proizvodih, ki jih nudijo, jasno navesti vir ali dobavitelja, od koder les izvira.
▌
(24) Gospodarski subjekti, ki les in lesne proizvode dajo prvič na trg Skupnosti, bi si morali prek sistema potrebne skrbnosti║ z vso potrebno skrbnostjo prizadevati za zmanjšanje tveganja dajanja na trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov.
(25) Sistem potrebne skrbnosti bi moral zagotoviti dostop do virov ter dobaviteljev lesa in lesnih proizvodov, ki se dajejo na trg Skupnosti, in do informacij glede skladnosti z veljavno zakonodajo.
(26)Pri izvajanju te uredbe bi morale Komisija in države članice še zlasti upoštevati posebno ranljivost in omejena sredstva malih in srednje velikih podjetij (MSP). Izjemno pomembno je, da se MSP ne obremenjujejo z zapletenimi pravili, ki bi ovirala njihov razvoj. Komisija bi morala zato, kolikor je mogoče in na podlagi mehanizmov in načel iz prihajajočega Akta za mala podjetja, razviti poenostavljene sisteme obveznosti za MSP v okviru te uredbe, ne da bi bila pri tem ogrožena njen cilj in namen, ter MSP ponuditi ustrezne alternative, ki jim omogočajo poslovanje v skladu z zakonodajo Skupnosti.
(27) ▌Za lažje izvajanje te uredbe in za spodbujanje razvoja dobre prakse bi bilo ustrezno priznati organizacije, ki so oblikovale zahteve za vzpostavitev sistemov potrebne skrbnosti. Seznam takšnih organizacij bi moral biti objavljen ▌.
(28)Z istim namenom bi morala Evropska unija spodbujati zgoraj omenjene organizacije, naj skupaj z okoljskimi organizacijami in organizacijami za človekove pravice podpirajo sisteme potrebne skrbnosti in nadzor nad njimi.
(29) Pristojni organi bi morali nadzorovati izpolnjevanje obveznosti, ki jih za gospodarske subjekte predpisuje ta uredba. V ta namen bi morali pristojni organi izvajati uradne kontrole, vključno s carinskimi pregledi, in po potrebi od gospodarskih subjektov zahtevati sprejetje korektivnih ukrepov.
(30) Pristojni organi bi morali hraniti podatke o kontrolah in objavljati njihove povzetke v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju(8).
(31) Ob upoštevanju mednarodnega značaja nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj ter z okoljskimi organizacijami, organizacijami za človekove pravice in upravnimi organi tretjih držav in/ali Komisijo.
(32) Države članice bi morale zagotoviti, da se kršenje te uredbe kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.
(33) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(9).
(34)Zlasti bi bilo Komisiji potrebno podeliti pooblastila za sprejetje podrobnih pravil glede uporabe sistema potrebne skrbnosti in zlasti meril za oceno tveganja, da na trg pridejo nezakonito pridobljeni les in lesni proizvodi, za določitev meril za priznanje sistema potrebne skrbnosti, ki jih oblikujejo nadzorne organizacije, in za prilagoditev seznamov lesa in lesnih proizvodov, za katere se uporablja ta uredba, kadar je to potrebno zaradi tehničnih značilnosti, končnih uporabnikov ali postopkov proizvodnje lesa in lesnih proizvodov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.
▌
(35)Razvoj trajnostnega gozdarstva je nepretrgan proces, zato bi bilo treba to uredbo redno ocenjevati, posodabljati in spreminjati v skladu z rezultati novih raziskav. V ta namen bi morala Komisija redno analizirati najnovejše raziskave in razvoj, ki so na voljo, ter sklepne ugotovitve svojih analiz in predloge sprememb predstaviti v poročilu Evropskemu parlamentu.
(36)Za zagotavljanje dobro delujočega notranjega trga z gozdnimi proizvodi bi morala Komisija redno analizirati vpliv te uredbe. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti posledicam uredbe za MSP, ki poslujejo na trgu Skupnosti. Zato bi morala Komisija v zvezi s tem redno izvajati raziskave in oceno učinka uredbe na notranji trg, s posebnim poudarkom na MSP, poleg njenih vplivov na trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Komisija bi morala poročilo o svoji analizi, sklepne ugotovitve in predloge ukrepov predstaviti Evropskemu parlamentu.
(37) Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev te uredbe, in sicer dopolnitve in podpore obstoječemu okviru politike ter podpore boju proti nezakoniti sečnji in z njo povezanemu trgovanju, ga je zaradi njegovega obsega lažje doseči na ravni Skupnosti, ║lahko Skupnost ukrepe sprejme v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenih ciljev –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina in cilj
Ta uredba določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode ali omogočajo njihovo dostopnost na trgu.
Gospodarski subjekti zagotovijo, da so na trgu dostopni le zakonito pridobljen les in lesni proizvodi.
Gospodarski subjekti, ki dajejo les in lesne proizvode na trg, uporabljajo sistem potrebne skrbnosti.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
"les in lesni proizvodi" pomeni les in lesne proizvode, določene v Prilogi, brez izjem;
(b)
"omogočati dostopnost na trgu" pomeni vsako dobavo lesa in lesnih proizvodov na trg Skupnosti za distribucijo ali uporabo v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;
(c)
"dajanje na trg" pomeni, da so les in lesni proizvodi prvič na voljo na trgu Skupnosti; nadaljnja predelava in distribucija lesa ne pomenita "dajanja na trg";
(d)
"gospodarski subjekt" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki daje na trg les ali lesne proizvode ali omogoča njihovo dostopnost na trgu;
(e)
"zakonito pridobljeno" pomeni pridobljeno v skladu z veljavno zakonodajo države pridobivanja;
(f)
"tveganje" pomeni funkcijo verjetnosti uvoza, izvoza ali trgovanja z lesom ali lesnimi proizvodi iz nezakonitega vira na ozemlju Skupnosti ter resnost takega pojava;
(g)
"postopki obvladovanja tveganja" pomeni redno prepoznavanje tveganj in izvajanje paketa ukrepov in postopkov ▌za zmanjšanje tveganja dajanja na trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov;
(h)
"veljavna zakonodaja" pomeni zakonodajo, bodisi nacionalno, regionalno ali mednarodno, zlasti zakonodajo o ohranjanju biotske raznovrstnosti, gospodarjenju z gozdovi, pravicah do uporabe virov in zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje; treba bi bilo upoštevati lastninske pravice, pravice domorodnih ljudstev, delavsko zakonodajo, zakonodajo o družbeni blaginji, davke, uvozne in izvozne dajatve, licenčnine ali pristojbine za sečnjo, prevoz in trženje;
(i)
"trajnostno gospodarjenje z gozdovi" pomeni gospodarjenje z gozdovi in gozdnimi območji ter njihovo rabo na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biotsko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in sposobnost zdaj in v prihodnje izpolnjevati ustrezne ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, brez povzročanja škode na drugih ekosistemih;
(j)
"država pridobivanja" pomeni državo, v kateri je bil les ali les, iz katerega so izdelani lesni proizvodi, pridobljen;
(k)
"nadzorna organizacija" pomeni pravno osebo, združenje, ki temelji na članstvu, ali združenje, ki ima pravno sposobnost in ustrezno strokovno znanje, da nadzoruje gospodarske subjekte, certificirane za uporabo sistemov potrebne skrbnosti, in ki zagotavlja, da ti te sisteme uporabljajo, hkrati pa je pravno neodvisna od njih;
(l)
"sledljivost" pomeni možnost slediti in spremljati les ali lesne proizvode na vseh stopnjah proizvodnje, predelave in distribucije.
Člen 3
Obveznosti gospodarskih subjektov
1. Gospodarski subjekti zagotovijo, da dajo na voljo na trg ali omogočijo dostopnost na trgu le zakonito pridobljenemu lesu in lesnim proizvodom.
2. Gospodarski subjekti, ki dajejo les in lesne proizvode na trg, vzpostavijo sistem potrebne skrbnosti, ki vsebuje elemente iz člena 4║, ali uporabljajo sistem potrebne skrbnosti priznane nadzorne organizacije iz člena 6(1).
Obstoječi nacionalni zakonodajni nadzor in vsakršna prostovoljna veriga nadzornih mehanizmov, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, lahko služita kot podlaga za sistem potrebne skrbnosti.
3.Gospodarski subjekti, ki omogočajo dostopnost lesa in lesnih proizvodov na trgu, vzdolž celotne dobavne verige:
(i)
določijo gospodarski subjekt, ki je dobavil les in lesne proizvode, ter gospodarski subjekt, kateremu so bili les in lesni proizvodi dobavljeni;
(ii)
na zahtevo zagotovijo informacije o imenu vrste, državi ali državah izvora in, kjer je to izvedljivo, izvornem dovoljenju;
(iii)
preverijo, če je to potrebno, ali je gospodarski subjekt, ki je prvi dal les ali lesne proizvode na trg, izpolnil vse obveznosti iz te uredbe.
4. Za lesne proizvode, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 2173/2005, ki izvirajo iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, in so v skladu z navedeno uredbo ter njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da so bili zakonito pridobljeni v smislu te uredbe.
5. Za lesne proizvode iz vrst, navedenih v prilogah A, B in C k Uredbi (ES) št. 338/97, ki so v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da so bili zakonito pridobljeni v smislu te uredbe.
Člen 4
Sistemi potrebne skrbnosti
1. Sistem potrebne skrbnosti iz člena 3(2):
(a)
z uporabo sistema sledljivosti in preverjanja tretje strani, ki ga izvaja nadzorna organizacija zagotovi, da se na trg dajejo samo zakonito pridobljen les in lesni proizvodi;
(b)
vsebuje ukrepe, da se določi/jo:
(i)
država izvora, gozd izvora in, kjer je mogoče, dovoljenje za sečnjo;
(ii)
ime vrste, skupaj z znanstvenim imenom;
(iii)
vrednost;
(iv)
količina in/ali teža;
(v)
da je bil les ali les v lesnih proizvodih pridobljen zakonito;
(vi)
ime in naslov gospodarskega subjekta, ki je dobavil les in lesne proizvode;
(vii)
fizična ali pravna oseba, odgovorna za sečnjo;
(viii)
gospodarski subjekt, ki se mu les in lesni proizvodi dobavijo;
(c)
vključuje postopke obvladovanja tveganja, ki vsebujejo:
(i)
sistematično opredelitev tveganja, med drugim prek zbiranja podatkov in informacij ter uporabe mednarodnih virov, virov Skupnosti ali nacionalnih virov;
(ii)
izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za manjšo izpostavljenost tveganju;
(iii)
vzpostavitev postopkov, ki se redno izvajajo, da se preverja, če so ukrepi iz točk (i) in (ii) učinkoviti, ter da se ukrepe po potrebi revidira;
(iv)
vzpostavitev evidenc, da se dokaže učinkovito izvajanje ukrepov iz točk (i) do (iii).
(d)
predvideva revizije za zagotovitev učinkovite uporabe sistema potrebne skrbnosti.
2. Komisija sprejme ukrepe za izvajanje tega člena, da bi se zagotovila enotna razlaga pravil in učinkovito upoštevanje gospodarskih subjektov. Komisija zlasti vzpostavi merila za oceno, ali obstaja tveganje, da na trg pridejo nezakonito pridobljeni les in lesni proizvodi. Pri tem Komisija še zlasti upošteva poseben položaj in spodobnost MSP ter jim, kolikor je mogoče, ponudi prilagojene in poenostavljene alternative za poročanje in nadzorne sisteme, tako da ti sistemi ne postanejo preveliko breme zanje.
Na osnovi dejavnikov, povezanih s tipom proizvoda, virom ali zapletenostjo dobavne verige, se nekatere kategorije lesa in lesnih proizvodov ter dobaviteljev obravnavajo kot "zelo tvegani", kar od gospodarskih subjektov zahteva dodatne obveznosti potrebne skrbnosti.
Dodatne obveznosti potrebne skrbnosti lahko med drugim vključujejo:
–
zahteve za dodatne dokumente, podatke ali informacije;
–
zahteve za revizijo s tretje strani.
Les in lesni proizvodi iz naslednjih kategorij se s strani gospodarskih subjektov v skladu s to uredbo obravnavajo kot "zelo tvegani":
–
z območij konfliktov ali iz držav / regij, za katere velja prepoved Varnostnega sveta Združenih narodov za izvoz lesa;
–
iz držav, za katere obstajajo stalne in zanesljive informacije o velikih neuspehih pri gospodarjenju z gozdovi, slabem izvajanju zakonodaje v zvezi z gozdovi ali o visoki ravni korupcije;
–
iz držav, za katere je iz statistike Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo razvidno, da se njihova gozdna območja krčijo;
–
iz dobave, pri katerih so informacije o morebitnih nepravilnostih podprte z otipljivimi dokazi, ki jih preiskava, ki so jo opravile stranke ali zunanje strani, ni ovrgla.
Komisija pripravi register zelo tveganih virov lesa in lesnih proizvodov ali dobaviteljev.
Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2).
Pred sprejetjem dodatnih izvedbenih ukrepov se opravi posvetovanje z zadevnimi interesnimi skupinami.
3.Posameznim državam članicam se ne sme preprečiti, da v zvezi z dostopom na trg lesa in lesnih proizvodov postavijo višje zahteve glede pridobivanja in izvora lesa, kot so določene v tej uredbi, ob spoštovanju trajnosti, varstva okolja, ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistema, varstva življenjskega okolja lokalnih skupnosti, varstva skupnosti, odvisnih od gozda, varstva in pravic domorodnih ljudstev ter človekovih pravic.
Člen 5
Označevanje
Države članice zagotovijo, da so do ...(10) ves les in lesni proizvodi, ki so na voljo na trgu, ustrezno označeni z informacijami, naštetimi v členu 3(3).
Člen 6
Priznanje nadzornih organizacij
1. Komisija v skladu z regulativnim postopkom, določenim v členu 12(3), kot nadzorno organizacijo prizna zasebni ali javni pravni subjekt, ki ima vzpostavljen sistem potrebne skrbnosti z elementi, navedenimi v členu 4(1).
2.Javni pravni subjekt, ki zaprosi za priznanje iz odstavka 1, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
(a)
je pravna oseba;
(b)
je oseba javnega prava;
(c)
je bil ustanovljen za izvajanje posebnih dejavnosti, povezanih z gozdarskim sektorjem;
(d)
financirajo ga pretežno državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;
(e)
gospodarske subjekte, ki jih certificira, zavezuje k uporabi sistema potrebne skrbnosti;
(f)
ima vzpostavljen║nadzorni mehanizem, s katerim zagotavlja, da gospodarski subjekti, ki jih je certificirala za uporabo sistema potrebne skrbnosti, ta sistem uporabljajo;
(g)
sprejema ustrezne disciplinske ukrepe proti vsem gospodarskim subjektom, ki se ne ravnajo v skladu z njegovimsistemom potrebne skrbnosti ▌;disciplinski ukrepi vključujejo poročanje o zadevi ustreznemu nacionalnemu pristojnemu organu;
(h)
ni v navzkrižju interesov s pristojnimi organi.
3.Zasebni pravni subjekt, ki zaprosi za priznanje iz odstavka 1, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
(a)
je pravna oseba;
(b)
je oseba zasebnega prava;
(c)
ima ustrezno strokovno znanje;
(d)
finančno ni odvisna od gospodarskih subjektov, ki jih certificira;
(e)
v svojem statutu gospodarske subjekte, ki jih certificira, zavezuje k uporabi svojega sistema potrebne skrbnosti;
(f)
vzpostavljen ima nadzorni mehanizem, s katerim zagotavlja, da gospodarski subjekti, ki jih certificira za uporabo sistema potrebne skrbnosti, ta sistem uporabljajo;
(g)
sprejema ustrezne disciplinske ukrepe proti vsem certificiranim gospodarskim subjektom, ki ne ravnajo v skladu z njegovimi sistemi potrebne skrbnosti; disciplinski ukrepi vključujejo poročanje o zadevi ustreznemu nacionalnemu pristojnemu organu.
4. Nadzorna organizacija Komisiji skupaj s svojim zahtevkom za priznanje predloži naslednje informacije:
(a)
svoj statut;
(b)
imena oseb, pooblaščenih za delovanje v njenem imenu;
(c)
dokumentacijo, s katero izkaže svoje ustrezno strokovno znanje;
(d)
podroben opis svojega sistema potrebne skrbnosti.
5.V skladu s postopkom iz člena 12(3) Komisija odloči o odobritvi priznanja nadzorne organizacije v treh mesecih, potem ko nadzorna organizacija vloži zahtevek ali priporočila pristojnega organa države članice za priznanje organizacije.
Komisija ustreznemu organu v državi članici, ki je pristojen za določeno organizacijo, v 15 dneh od sprejetja odločitve pošlje odločitev o odobritvi priznanja nadzorne organizacije skupaj s kopijo zahtevka.
Pristojni organi države članicev rednih časovnih presledkih ali na podlagi utemeljenih pomislekov tretje strani izvajajo preglede, vključno s pregledi na terenu, s katerimi ugotavljajo, ali organizacije izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 1. Poročila o pregledih se dajo na voljo javnosti.
Če pristojni organi po teh pregledih ugotovijo, da nadzorne organizacije ne izpolnjujejo obveznosti iz odstavkov 1 in 2 ali odstavkov 1 in 3, o tem takoj obvestijo Komisijo in ji v zvezi s tem predložijo tudi vsa ustrezna dokazila.
6.V skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(3) Komisija prekliče priznanje nadzorne organizacije, če se ugotovi, da zahteve iz odstavkov 1 in 2 ali odstavkov 1 in 3 niso več izpolnjene.
7. Pristojni organi v dveh mesecih uradno obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi o priporočilu za odobritev, zavrnitev ali preklic priznanja nadzorne organizacije.
8. Komisija sprejme ukrepe za izvajanje tega člena.
Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2).
Člen 7
Seznam nadzornih organizacij
Komisija objavi seznam priznanih nadzornih organizacij ▌v seriji C Uradnegalista Evropske unije in do njega omogoči dostop na svoji spletni strani. Seznam se redno posodablja.
Člen 8
Nadzorni inkontrolniukrepi
1. Pristojni organi izvajajo kontrole za preverjanje, ali gospodarski subjekti spoštujejo obveznosti iz člena 3(1), (2) in (3) ter člena 4(1).
2.Kontrole se izvajajo v skladu z letnim načrtom in/ali na podlagi utemeljenih pomislekov, ki jih izrazijo tretje strani, oziroma vselej, ko pristojni organ države članice poseduje informacije, ki zbujajo dvom o tem, ali gospodarski subjekt izpolnjuje obveznosti glede sistema potrebne skrbnosti, kot ga določa ta uredba.
3.Kontrole lahko med drugim vključujejo:
(a)
pregled tehničnih in upravljavskih sistemov ter postopkov potrebne skrbnosti in ocene tveganja, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti;
(b)
pregled dokumentacije in evidenc, ki dokazujejo ustrezno delovanje sistemov in postopkov;
(c)
naključne preglede, vključno s pregledi na terenu.
4.Pristojni organi so opremljeni z zanesljivim sistemom sledljivosti za spremljanje lesnih proizvodov, s katerimi se trguje na mednarodni ravni, ter z javnimi sistemi spremljanja za ocenjevanje učinkovitosti gospodarskih subjektov pri izpolnjevanju svojih obveznosti in za pomoč tem subjektom pri prepoznavanju dobaviteljev lesa in lesnih proizvodov z visokim tveganjem.
5. Gospodarski subjekti nudijo vso potrebno pomoč za olajšanje izvajanja pregledov iz odstavka 1, zlasti kar zadeva dostop do objektov in dokumentacije ali evidenc.
6.Če se po opravljenih kontrolah iz odstavka 1 domneva, da je gospodarski subjekt kršil obveznosti iz člena 3, lahko pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo začnejo s polno preiskavo in glede na stopnjo kršitve sprejmejo takojšnje ukrepe, ki lahko med drugim vključujejo:
(a)
takojšnje prenehanje komercialnih dejavnosti in
(b)
zaseg lesa in lesnih proizvodov.
7.Takojšnji ukrepi pristojnih organov morajo biti take narave, da preprečijo nadaljevanje zadevne kršitve in omogočijo pristojnim organom, da končajo preiskavo.
8.Ko se pristojni organi odločijo, da tehnični in upravljavski sistemi ter postopki potrebne skrbnosti in ocene tveganja ne zadostujejo, od gospodarskega subjekta zahtevajo izvršitev korektivnih ukrepov.
Člen 9
Evidence kontrol
1. Pristojni organi hranijo evidence kontrol iz člena 8(1), v katerih so navedeni zlasti njihova vrsta in rezultati, vključno z vsemi zahtevanimi korektivnimi ukrepi. Evidence vseh kontrol se hranijo vsaj 10 let.
2. Evidence iz odstavka 1 so na voljo javnosti na internetu v skladu z Direktivo 2003/4/ES.
Člen 10
Sodelovanje
1. Pristojni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi tretjih držav ter Komisijo za zagotovitev skladnosti s to uredbo.
2. Pristojni organi izmenjujejo informacije glede rezultatov kontrol iz člena 8(1) s pristojnimi organi ostalih držav članic in Komisijo.
Člen 11
Pristojni organi
1. Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo te uredbe. Ti organi imajo ustrezne pristojnosti za izvajanje te uredbe s spremljanjem njene uporabe, preiskovanjem domnevnih kršitev v sodelovanju s carinsko upravo in pravočasnim poročanjem organom pregona o kršitvah.
Države članice obvestijo Komisijo o imenih in naslovih pristojnih organov najpozneje do 31. decembra .... Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah imen ali naslovov pristojnih organov.
2. Komisija na internetu objavi seznam pristojnih organov. Seznam se redno posodablja.
Člen 12
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za trgovanje z lesom║.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3.V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 13
Razvoj zahtev glede trajnostnosti
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do ...(11) predstavi zakonodajni predlog za standarde Skupnosti za ves les in lesne proizvode, ki izvirajo iz naravnih gozdov, katerih namen je dosegati najvišje zahteve glede trajnostnosti.
Člen 14
Svetovalna skupina
1.Ustanovi se svetovalna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki zainteresiranih strani, med drugim tudi predstavniki lesne industrije, lastnikov gozdov, nevladnih organizacij in skupin potrošnikov, predseduje pa ji predstavnik Komisije.
2.Predstavniki držav članic lahko sodelujejo na sestankih bodisi na lastno pobudo bodisi na povabilo svetovalne skupine.
3.Svetovalna skupina sprejme svoj poslovnik, ki je javno objavljen na spletni strani Komisije.
4.Komisija zagotovi svetovalni skupini potrebno tehnično in logistično podporo ter administrativno pomoč za njene sestanke.
5.Svetovalna skupina prouči vsako vprašanje glede izvajanja te uredbe, ki ga lahko izpostavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo članov svetovalne skupine ali odbora, in izda mnenje o njem.
6.Komisija posreduje mnenja svetovalne skupine odboru.
Člen 15
Spremembe
Komisija lahko dopolni seznam lesa in lesnih proizvodov iz Priloge ob upoštevanju tehničnih značilnosti, končnih uporabnikov in postopkov proizvodnje.
Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2).
Člen 16
Kazni
Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi določb te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Sankcije lahko vključujejo upravne ali kazenske sankcije in morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, kar lahko vključuje med drugim:
(a)
denarne kazni, ki odražajo:
–
stopnjo okoljske škode;
–
vrednost lesnih proizvodov, vezanih na kršitev;
–
davčne izgube in gospodarsko škodo, ki jo je povzročila kršitev;
(b)
zaseg lesa in lesnih proizvodov;
(c)
začasno prepoved trženja lesa in lesnih proizvodov.
V primeru, da potekajo sodni postopki, gospodarski subjekti prenehajo nabavljati les in lesne proizvode na zadevnih območjih.
Denarne kazni predstavljajo vsaj petkratno vrednost lesnih proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo. V primeru ponavljajočih se hudih kršitev v obdobju petih let, se denarna kazen postopno zvišuje do višine najmanj osemkratne vrednosti lesnih proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo.
Brez poseganja v druge določbe zakonodaje Skupnosti v zvezi z javnimi sredstvi, države članice ne odobrijo državne pomoči v okviru nacionalnih sistemov pomoči ali skladov Skupnosti gospodarskim subjektom, ki so bili obsojeni zaradi hude kršitve te uredbe, dokler se ne uvedejo popravni ukrepi ter naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.
Države članice uradno obvestijo Komisijo o določbah glede kazni do 31. decembra ... in jo nemudoma uradno obvestijo o vseh morebitnih naknadnih spremembah, ki vplivajo na te določbe.
Člen 17
Poročanje
1. Države članice Komisiji prvič do ...(12) in nato vsako drugo leto║pošljejo poročilo o uporabi te uredbe v preteklih dveh koledarskih letih.
2. Na podlagi navedenih poročil Komisija pripravi poročilo, ki ga vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
3.Komisija pri pripravi poročila iz odstavka 2 upošteva napredek v zvezi s sklepanjem in izvajanjem prostovoljnih partnerskih sporazumov znotraj partnerskega sporazuma o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), sklenjenih v skladu z Uredbo (ES) št. 2173/2005. Komisija na osnovi izkušenj iz delovanja prostovoljnih partnerskih sporazumov FLEGT in njihove učinkovitosti pri reševanju problema nezakonitega lesa sklene, ali je pregled te uredbe potreben.
Člen 18
Spremembe Direktive 2008/99/ES
Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja(13) se spremeni z začetkom veljavnosti od ...(14) kot sledi:
1. členu 3 se doda naslednja točka:"
(ia) dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov na trg.
"
2.Prilogi A se doda naslednja alinea:
–Uredba (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode.
Člen 19
Pregled
Komisija do ...(15)* in nato vsakih pet let izvede pregled doseganja cilja in namena te uredbe ter poroča Evropskemu parlamentu o svojih sklepih in o predlogih za spremembe, ki jih pripravi na podlagi teh sklepov.
Pregled se osredotoči na:
–
podrobno in temeljito analizo raziskav in razvoja na področju trajnostnega gozdarstva;
–
vpliv te uredbe na notranji trg, s posebnim poudarkom na razmerah glede konkurenčnosti in zmožnosti novih akterjev, da se uveljavijo na trgu;
–
položaj malih in srednje velikih podjetij na trgu in kako ta uredba vpliva na njihovo dejavnost.
Člen 20
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V ║,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA
Les in lesni proizvodi, kot so razvrščeni v kombinirani nomenklaturi v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87(17), za katere se uporablja ta uredba
1. Proizvodi iz prilog II in III Uredbe ║ (ES) št. 2173/2005, za katere se uporablja shema izdajanja dovoljenj FLEGT;
2. celuloza in papir iz poglavij 47, 48 in 49 kombinirane nomenklature (KN), razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov;
3. leseno pohištvo, oznake KN so 9403 30, 9403 40, 9403 50 00, 9403 60 in 9403 90 30;
4. montažne zgradbe, oznaka KN je 9406 00 20;
5. les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah, lesni sekanci ali iveri, žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike, oznaka KN je 4401;
6. stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle, les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, oznaka KN je 4418;
7. iverne plošče, usmerjene pramenske plošče in podobne lesene plošče, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi, oznaka KN je 4410;
8. vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi, oznaka KN je 4411;
9. zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih, oznaka KN je 4413 00 00;
10. leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala ali podobne predmete in drugi izdelki iz lesa, oznaka KN je 4414 00;
11. zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa; krste, oznaka KN je 4415;
12. sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge, oznaka KN je 4416 00 00;
13. drugi lesni proizvodi, ki so vključeni v poglavji KN 94 in 95, vključno z lesenimi igračami in športnimi pripomočki.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (KOM(2008)0775 – C6-0511/2008 – 2008/0220(CNS))
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0775),
– ob upoštevanju člena 100 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0511/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0214/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1
(1) Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor in za kemično industrijo.
(1) Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor, kemično industrijo in energetsko industrijo. Motnje pri oskrbi s surovo nafto ter naftnimi derivati ali nezadostne zaloge bi lahko privedle do velikih finančnih izgub v podjetjih ter ohromile druge gospodarske sektorje in vsakdanje življenje državljanov Unije.
Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)Surova nafta ostaja eden najpomembnejših primarnih virov energije in tako bo še prihodnja desetletja. Istočasno pa bo za države članice postalo vse težje zagotoviti stalno zalogo surove nafte po sprejemljivi ceni.
Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2
(2) Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in povečana svetovna poraba naftnih derivatov povečujejo nevarnost težav z oskrbo.
(2) Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in rastoča svetovna poraba naftnih derivatov resno povečujejo nevarnost težav z oskrbo.
Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)Poleg vzpostavitve ugodnih razmer za naložbe v iskanje in izkoriščanje zalog nafte v Evropski uniji in zunaj nje, ki so bistvenega pomena za dolgoročno zagotavljanje zalog nafte, je ustvarjanje zalog nafte zanesljivo sredstvo za premostitev kratkotrajnih motenj pri oskrbi.
Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)Raven odvisnosti držav članic od uvoza nafte za zadovoljevanje njihovih potreb po energiji je izjemno visoka.
Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)Evropska unija je svetovni akter, zato bi morala biti njena politika glede krepitve zanesljivosti pri oskrbi z energijo del ciljev njene politike v odnosih z državami kandidatkami in sosednjimi državami.
Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)Komisija bi morala zagotoviti, da je pri odločitvah in ukrepih, ki jih sprejme Evropska unija po posvetovanju z Mednarodno agencijo za energijo, pod enakimi pogoji vključenih osem držav članic, ki niso članice te agencije1.
1 Bolgarija, Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovenija.
Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)Komisija bi morala ustrezno predstavljati in podpirati interese držav članic, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo.
Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 7
(7) Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007 kažejo, da je vedno bolj pomembno in nujno, da Skupnost vzpostavi celostno energetsko politiko ter združi ukrepe, ki se uporabljajo na evropski ravni in na ravni držav članic. Zato je bistveno zbližatimehanizme za skladiščenje, ki se uporabljajo v različnih državah članicah.
(7) Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007 kažejo, da je vedno bolj pomembno in nujno, da Skupnost vzpostavi celostno energetsko politiko ter združi ukrepe, ki se uporabljajo na evropski ravni in na ravni držav članic. Zato je bistveno zagotoviti združljivost različnih mehanizmov za skladiščenje, ki se uporabljajo v različnih državah članicah.
Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)Sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 15. in 16. oktobra 2008 poudarjajo željo Unije po vzpostavitvi mehanizmov za solidarnost med državami članicami v primeru motenj pri oskrbi z energijo in predlagajo vzpostavitev vseh instrumentov, ki so za to potrebni. Učinkovit sistem za vzdrževanje zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov, usklajen na ravni Skupnosti, je prav tako pomemben dejavnik pri prenašanju načela energetske solidarnosti v prakso.
Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 8
(8) Razpoložljivost zalog nafte in zaščita dobave energije sta bistvena dejavnika javne varnosti držav članic in Skupnosti. Obstoj osrednjih organov ali služb za skladiščenje v Skupnosti omogoča približevanje k tem ciljem. Da bi različnim zadevnim državam članicam omogočili kar najboljšo uporabo njihovega nacionalnega prava za opredelitev statusa njihovega osrednjega organa za skladiščenje, hkrati pa ublažili finančno breme končnih uporabnikov za dejavnosti skladiščenja, v okoliščinah, ko lahko kateri koli osrednji organ ali služba, ustanovljena v ta namen, zaloge nafte skladišči kjerkoli v Skupnosti, zadostuje prepoved pridobitvenega namena.
(8) Razpoložljivost zalog nafte in zaščita dobave energije sta bistvena dejavnika javne varnosti držav članic in Skupnosti. Obstoj osrednjih organov ali služb za skladiščenje v Skupnosti bi lahko prispeval k stroškovno učinkovitemu doseganju teh ciljev.Državam članicam bi bilo treba omogočiti kar najboljšo uporabo njihovega nacionalnega prava za opredelitev statusa njihovega osrednjega organa za skladiščenje in pogojev, pod katerimi skladiščenje prenesejo na druge države članice ali druge organe za skladiščenje, hkrati pa ublažiti finančno breme končnih uporabnikov za dejavnosti skladiščenja, v okoliščinah, ko lahko kateri koli osrednji organ ali služba, ustanovljena v ta namen,zaloge nafte skladišči kjerkoli v Skupnosti.
Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)Da bi olajšale finančno breme za končne uporabnike, bi države članice morale poskrbeti za tesno sodelovanje med osrednjimi organi za vzdrževanje zalog ter za vzpostavitev regionalnih organov za vzdrževanje zalog.
Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 9
(9)Ob upoštevanju ciljev zakonodaje Skupnosti glede zalog nafte, morebitnih dodatnih skrbi nekaterih držav članic v zvezi z varnostjo in želje po povečanju strogosti in preglednosti mehanizmov solidarnosti med državami članicami je treba področje dejavnosti osrednjih organov, ki delujejo brez posrednika, omejiti na nacionalno ozemlje.
črtano
Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 12
(12) Zaradi potreb, povezanih z vzpostavljanjem politik za izredne razmere, zbliževanja nacionalnih mehanizmov za skladiščenje in potrebe po zagotavljanju boljšega pregleda nad ravnmi zalog zlasti v primeru krize, morajo imeti države članice in Skupnost na voljo sredstva za okrepljeni nadzor nad zalogami.
(12) Zaradi potreb, povezanih z vzpostavljanjem politik za izredne razmere, zagotavljanja združljivosti nacionalnih mehanizmov za skladiščenje in potrebe po zagotavljanju boljšega pregleda nad ravnmi zalog zlasti v primeru krize, morajo imeti države članice na voljo sredstva za okrepljeni nadzor nad zalogami.
Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)Državam članicam bi morala biti omogočena zadostna prožnost pri izbiri ureditve vzdrževanja zalog, ki je najprimernejša za njihove geografske in organizacijske značilnosti, vendar bi bilo treba vseeno vzpostaviti vse potrebne mehanizme, da se omogoči, da ima Komisija vedno dostop do natančnih in zanesljivih podatkov o količini zalog.
Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)Treba bi bilo okrepiti vlogo držav članic pri vzdrževanju obveznih zalog nafte in upravljanju z njimi v nujnih primerih.
Sprememba 17 Predlog Direktive Uvodna izjava 14
(14) Da bi prispevali k večji varnosti oskrbe v Skupnosti, bi morale zaloge, ki jih imajo v lasti države članice ali osrednji organi, t. i. "posebne zaloge", vzpostavljene na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice, ustrezati dejanskim potrebam v primeru krize. Poleg tega je potrebno, da imajo lasten pravni status, ki zagotavlja njihovo absolutno razpoložljivost v primeru krize. Zato bi morale zadevne države članice paziti, da se sprejmejo potrebni ukrepi, da se zadevne zaloge brezpogojno zaščitijo pred vsemi ukrepi prisilne izvršbe.
(14) Da bi prispevali k večji varnosti oskrbe v Skupnosti, bi morale razpoložljive zaloge v skladu s to direktivo zadoščati vsaj za porabo v predpisanem obdobju. Poleg tega bi bilo treba, da imajo lasten pravni status, ki zagotavlja njihovo absolutno razpoložljivost v primeru krize. Zato bi morale zadevne države članice paziti, da se sprejmejo potrebni ukrepi, da se zadevne zaloge brezpogojno zaščitijo pred vsemi ukrepi prisilne izvršbe.
Sprememba 18 Predlog direktive Uvodna izjava 15
(15) Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic.
(15) Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo vnaprej neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic.
Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 18
(18) Zdi se, da pogostost povzetka o zalogah in rok za njegovo predložitev, kot to določa Direktiva 2006/67/ES, nista usklajena z različnimi sistemi zalog nafte, vzpostavljenimi v drugih delih sveta. V resoluciji o makroekonomskih posledicah višjih cen energije je Evropski parlament izrazil podporo sprejetju pogostejšega obveščanja.
(18) Zdi se, da pogostost povzetka o zalogah in rok za njegovo predložitev, kot to določa Direktiva 2006/67/ES, nista usklajena z različnimi sistemi zalog nafte, vzpostavljenimi v drugih delih sveta. V resoluciji o makroekonomskih posledicah višjih cen energije je Evropski parlament izrazil podporo sprejetju pogostejšega obveščanja. Istočasno je treba zagotoviti, da so podatki točni ter da jih ni treba tedensko ali mesečno popravljati, kar se v Evropski uniji pogosto dogaja.
Sprememba 20 Predlog direktive Uvodna izjava 21
(21) Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo tedensko.
(21) Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo mesečno. Ob upoštevanju rezultatov študije izvedljivosti, namenjeno preverjanju učinkovitost tedenskega poročanja o komercialnih zalogah nafte, bi Komisija morala imeti pooblastila, da od držav članic zahteva, naj te podatke predložijo tedensko, če se lahko zagotovi, da bodo potrebne zgolj minimalne prilagoditve, in če to omogoča bistvene prednosti pri preglednosti trga.
Sprememba 21 Predlog direktive Uvodna izjava 23
(23) Razlike in napake se lahko pojavijo pri podatkih, sporočenih Komisiji. Osebam, ki jih zaposlujejo ali pooblastijo službe Komisije, mora biti torej omogočeno preveriti dejanske zaloge in dokumente, na katere se sklicujejo organi držav članic.
(23) Razlike in napake se lahko pojavijo pri podatkih, sporočenih Komisiji. Osebam, ki jih zaposlujejo ali pooblastijo službe Komisije, mora biti torej v primeru utemeljenega suma omogočeno skupaj z določenimi nadzornimi organi države članice preveriti dejanske zaloge in dokumente, na katere se sklicujejo organi držav članic.
Sprememba 22 Predlog direktive Uvodna izjava 25
(25) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Komisiji pa Uredba št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Ta akta zlasti zahtevata, da je obdelava osebnih podatkov upravičena z zakonitim ciljem in da se osebni podatki, zbrani naključno, takoj izbrišejo.
(25) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah ureja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Komisiji pa Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Določbe te direktive ne posegajo v določbe Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001.
Sprememba 23 Predlog direktive Uvodna izjava 29
(29) Ker za posebne zaloge ni enotnega obveznega minimalnega obsega na ravni Skupnosti in glede na število novih mehanizmov, ki jih prinaša ta direktiva, bi morala biti uporaba te direktive predmet ocene relativno hitro po začetku njene veljavnosti.
(29) Ker za posebne zaloge ni enotnega obveznega minimalnega obsega na ravni Skupnosti in ob upoštevanju študije, ki je v izdelavi, o stroških in koristih ukrepov za povečanje preglednosti naftnega trga, zlasti s tedenskim poročanjem o komercialnih zalogah nafte, in glede na število novih mehanizmov, ki jih prinaša ta direktiva, bi morala biti uporaba te direktive predmet ocene najpozneje v treh letih po začetku njene veljavnosti.
Sprememba 24 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka e
(e) "dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet" pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice v promet;
(e) "dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet" pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice Mednarodne agencije za energijo v promet;
Sprememba 25 Predlog direktive Člen 2 – pododstavek 1 – točka l a (novo)
(la) "izredne razmere" so okoliščine, v katerih pride do večjih motenj pri oskrbi s surovo nafto ali naftnimi derivati;
Sprememba 26 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 4
4. Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2).
4. Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi.
Sprememba 27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3
3. Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2).
3. Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi.
1. Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje.
1. Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Ti sistemi se vzpostavijo s predhodnim soglasjem Komisije. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje.
1. Vsaka država članica sestavi podroben, redno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem vse informacije, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog, njihovih količin, lastnika, pa tudi natančno značilnost glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št. Evropskega parlamenta in Sveta z dne ** o statistiki energetike.
1. Vsaka država članica sestavi podroben, redno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem informacije o skladišču, rafineriji ali objektu za skladiščenje, kjer se nahajajo zadevne zaloge, njihovi količini, lastniku, pa tudi natančni značilnosti glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št. 1099/2008Evropskega parlamenta in Sveta z dne22. oktobra 2008o statistiki energetike*. ______________
Zadevna država članica Komisiji posreduje kopijo registra obstoječih zalog zadnji dan vsakega koledarskega leta v tridesetih dneh po koledarskem letu, na katerega se podatki nanašajo.
Zadevna država članica Komisiji posreduje kopijo registra obstoječih zalog zadnji dan vsakega koledarskega leta v 45 dneh po koledarskem letu, na katerega se podatki nanašajo.
Sprememba 31 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo)
Komisija zagotovi zaupnost posameznih podatkov v registrih.
Sprememba 32 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
V primeru, da se s pogodbenim pooblastilom naložijo obveznosti državam članicam, na ozemlju katerih se nahajajo te zaloge, ali osrednjemu organu za skladiščenje, ki ga ustanovi ta država članica, vsebuje pooblastilo določbe, ki opredeljujejo:
(a) odgovornosti države članice ali osrednjega organa za skladiščenje za zagotavljanje točnih podatkov o ravni zalog v vsakem trenutku;
(b) časovni okvir za posredovanje varnostnih zalog, ki so pridobljene, vzpostavljene, vzdrževane ali upravljane na njenem ozemlju, državi članici, ki jo je pooblastila za te naloge;
(c) učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni v primeru, da država članica ali osrednji organ za skladiščenje ne izpolnjujeta pogojev iz pogodbenega pooblastila.
Sprememba 33 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 4 – točka b
(b) vsaj šest mesecev vnaprej objavi pogoje, pod katerimi nudi svoje storitve gospodarskim subjektom.
(b) vsaj tri mesece vnaprej objavi pogoje, pod katerimi nudi svoje storitve gospodarskim subjektom.
Sprememba 34 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
(b) enega ali več drugih osrednjih organov za skladiščenje, ki lahko vzdržujejo take zaloge, ali
(b) enega ali več drugih osrednjih organov za skladiščenje, ki lahko vzdržujejo take zaloge, če je sklenjen sporazum med zadevno državo članico in državami članicami, ki bodo vzdrževale zaloge, ali
1. Vsaka država članica se lahko nepreklicno zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge).
1. Vsaka država članica se lahko zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge).
Sprememba 36 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 – uvodni del
3. Posebne zaloge se nanašajo izključno na kategorije naslednjih derivatov, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi št. Evropskega parlamenta in Sveta z dne o statistiki energetike:
3. Posebne zaloge se lahko nanašajo izključno na kategorije naslednjih derivatov, ki morajo biti v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti v zvezi s standardi goriva in varstvom okolja, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi (ES) št. 1099/2008:
5. Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog za vsako od kategorij, za katerih vzdrževanje se nepreklicno zavezuje. Tako priglašen obvezni minimalni obseg je edini in se uporablja na isti način pri vseh kategorijah posebnih zalog, ki jih uporablja država članica.
5. Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog za vsako od kategorij, za katerih vzdrževanje se zavezuje, in obdobje, za katero se zavezuje. Tako priglašen obvezni minimalni obseg je edini in se uporablja na isti način pri vseh kategorijah posebnih zalog, ki jih uporablja država članica.
1. Vsaka država članica sestavi podroben register, ki ga redno posodablja z vsemi posebnimi zalogami, ki jih ima na svojem ozemlju. Ta register vsebuje predvsem vse podatke, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog.
1. Vsaka država članica sestavi podroben register, ki ga redno mesečno posodablja z vsemi posebnimi zalogami, ki jih ima na svojem ozemlju. Ta register vsebuje predvsem podatke o skladišču, rafineriji ali objektu za skladiščenje, kjer se zadevne zaloge nahajajo.
Država članica posreduje Komisiji kopijo registra v osmih dneh po prejemu katere koli zahteve služb Komisije, postavljene v desetih letih po datumu, na katerega se nanašajo zahtevani podatki.
Država članica posreduje Komisiji kopijo registra v desetih delovnih dneh po prejemu katere koli zahteve služb Komisije, postavljene v treh letih po datumu, na katerega se nanašajo zahtevani podatki.
Sprememba 40 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
Vsak dogovor med državami članicami in osrednjim organom za skladiščenje vsebuje določbe, ki opredeljujejo:
(a) odgovornosti države članice ali osrednjega organa za skladiščenje za zagotavljanje točnih podatkov o ravni zalog v vsakem trenutku;
(b) časovni okvir za posredovanje varnostnih zalog, ki so pridobljene, vzpostavljene, vzdrževane ali upravljane na njenem ozemlju, državi članici, ki jo je pooblastila za te naloge;
(c) učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni v primeru, da država članica ali osrednji organ za skladiščenje ne izpolnjujeta pogojev iz pogodbenega pooblastila.
Sprememba 41 Predlog direktive Člen 15
1. Države članice Komisiji posredujejo tedensko statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog.
1. Države članice Komisiji posredujejo mesečno statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog.
2. Komisija objavi tedensko statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni.
2. Komisija objavi mesečno statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni.
3. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) sprejme podrobno ureditev uporabe odstavkov 1 in 2.
3. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) sprejme podrobno ureditev uporabe odstavkov 1 in 2.
3a.V skladu z oceno iz člena 23 lahko Komisija od držav članic zahteva tedensko (namesto mesečnega) statistično poročilo o količini komercialnih zalog, če temeljita raziskava o izvedljivosti in učinkovitosti tedenskih statističnih poročil pokaže, da taka poročila omogočajo bistvene prednosti pri preglednosti trga ter da za podatke, pridobljene za ta poročila, niso potrebni kasnejši večji popravki.
Sprememba 42 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1
1. Službe Komisije lahko kadar koli odločijo, da v državah članicah izvedejo nadzorne ukrepe v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami. Službe Komisije lahko med pripravami teh nadzorov prosijo za nasvet koordinacijsko skupino.
1. Če obstaja utemeljen sum, lahko službe Komisije odločijo, da v državah članicah izvedejo nadzorne ukrepe v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami. Službe Komisije lahko med pripravami teh nadzorov prosijo za nasvet koordinacijsko skupino.
Sprememba 43 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2
2. Cilji nadzornih ukrepov iz odstavka 1 ne vključujejo zbiranja osebnih podatkov. Osebni podatki, ki bi jih našli ali nanje naleteli med nadzori, se ne zbirajo in ne upoštevajo ter se, če so pridobljeni slučajno, takoj uničijo.
2. Cilji nadzornih ukrepov iz odstavka 1 ne vključujejo obdelave osebnih podatkov. Osebni podatki, ki bi jih našli ali nanje naleteli med nadzori, se ne zbirajo in ne upoštevajo ter se, če so pridobljeni slučajno, takoj uničijo.
Sprememba 44 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 4
4. Države članice skrbijo, da med izvajanjem nadzornih ukrepov iz odstavka 1 osebe, odgovorne za vzdrževanje in upravljanje varnostnih in posebnih zalog na njihovem ozemlju, sodelujejo z osebami, ki jih zaposlijo ali pooblastijo službe Komisije.
4. Države članice skrbijo, da med izvajanjem nadzornih ukrepov iz odstavka 1 osebe, odgovorne za vzdrževanje in upravljanje varnostnih in posebnih zalog na njihovem ozemlju, sodelujejo s pooblaščenimi uslužbenci ali predstavniki Komisije.
Sprememba 45 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 7
7. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov, dokazil, poročil in dokumentov v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami vsaj za obdobje desetih let.
7. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov, dokazil, poročil in dokumentov v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami vsaj za obdobje treh let.
Sprememba 46 Predlog direktive Člen 21 – odstavka 3 in 4
3. Kadar obstaja dejanska mednarodna odločitev o dajanju zalog v promet, lahko vsaka zadevna država članica uporablja svoje varnostne in posebne zaloge, da izpolni mednarodne obveznosti te odločitve. V tem primeru država članica takoj obvesti Komisijo, ki lahko skliče koordinacijsko skupino ali se po elektronski poti posvetuje z njenimi člani, da oceni učinke dajanja v promet.
3. Komisija tesno sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki imajo pristojnost, da sprejmejo odločitev o sprostitvi zalog, in okrepi večstransko in dvostransko usklajevanje o teh zadevah po vsem svetu. Kadar obstaja dejanska mednarodna odločitev o dajanju zalog v promet, lahko vsaka zadevna država članica uporablja svoje varnostne in posebne zaloge, da izpolni mednarodne obveznosti te odločitve. V tem primeru država članica takoj obvesti Komisijo, ki lahko skliče koordinacijsko skupino ali se po elektronski poti posvetuje z njenimi člani, da oceni učinke dajanja v promet.
4. Če pride do težav z oskrbo Skupnosti ali države članice s surovo nafto in naftnimi derivati, Komisija v najkrajšem možnem času na zahtevo države članice ali na lastno pobudo skliče koordinacijsko skupino. Koordinacijska skupina preuči položaj. Komisija ugotovi, ali obstaja velika motnja pri oskrbi.
4. Če pride do težav z oskrbo Skupnosti ali države članice s surovo nafto in naftnimi derivati, Komisija v najkrajšem možnem času na zahtevo države članice ali na lastno pobudo skliče koordinacijsko skupino. Vsaka država članica zagotovi, da ima lahko predstavnika, osebno ali po elektronski poti, na sestanku koordinacijske skupine v roku 24 ur od sklica sestanka. Koordinacijska skupina preuči položaj na podlagi zaveze k načelu solidarnosti med državami članicami in objektivne ocene gospodarskih in družbenih vplivov ter da Komisija na podlagi ocene koordinacijske skupine ugotovi, ali obstaja velika motnja pri oskrbi.
Če se ugotovi velika motnja pri oskrbi, Komisija lahko dovoli popolno ali delno dajanje količin, ki so jih v ta namen predlagale zadevne države članice, v promet.
Če se ugotovi velika motnja pri oskrbi, Komisija lahko dovoli popolno ali delno dajanje količin, ki so jih v ta namen predlagale zadevne države članice, v promet.
Sprememba 47 Predlog direktive Člen 23
V treh letih po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija ocenila njeno uporabo in predvsem preučila, ali je primerno vsem državam članicam predpisati obvezne minimalne posebne zaloge.
V najpozneje treh letih po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija ocenila njeno uporabo in predvsem preučila:
(a) ali so podatki o zalogah točni in posredovani pravočasno;
(b) ali je treba o ravni komercialnih zalog nafte poročati tedensko ali mesečno;
(c) ali je primerno vsem državam članicam predpisati obvezne minimalne posebne zaloge za daljše časovno obdobje.
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 20XX. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 20XX razen tiste države članice, za katere v skladu s pogodbo o pristopu k Evropski uniji velja prehodno obdobje pri oblikovanju zalog nafte ali naftnih derivatov in za katere je rok za izvedbo datum, ko se konča prehodno obdobje. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.
Sprememba 49 Predlog direktive Priloga III – odstavek 11
Države članice pri izračunu svojih zalog za 10 % znižajo količine, izračunane v skladu z navedenim. To znižanje se uporabi za vse količine, ki se upoštevajo pri določenem izračunu.
Države članice pri izračunu svojih zalog za 5 % znižajo količine, izračunane v skladu z navedenim. To znižanje se uporabi za vse količine, ki se upoštevajo pri določenem izračunu.
Informacijsko omrežje za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) *
417k
135k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Odločbe Sveta o informacijskem omrežju za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) (KOM(2008)0676 – C6-0399/2008 – 2008/0200(CNS))
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0676),
– ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES in člena 203 Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0399/2008),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju člena 51 in 35 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0228/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. poziva Komisijo, naj po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, če Svet v zvezi s tem ne bo sprejel nobene odločitve, upošteva možnost člena 196 (civilna zaščita) kot pravne podlage za ta predlog ter po potrebi ponovno razmisli o predložitvi predloga Parlamentu;
6. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Predlog Komisije
Sprememba
Sprememba 1 Predlog odločbe Uvodna izjava 1
(1) Svet je v sklepih o "preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na teroristične napade" ter v "solidarnostnem programu EU v zvezi s posledicami terorističnih groženj in napadov", ki ga je sprejel decembra 2004, podprl namero Komisije, da predlaga Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP), in se strinjal z vzpostavitvijo informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) pri Komisiji1.
(1) Svet je v sklepih o "preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na teroristične napade" ter v "solidarnostnem programu EU v zvezi s posledicami terorističnih groženj in napadov", ki ga je sprejel decembra 2004, podprl namero Komisije, da predlaga Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP), in se strinjal z vzpostavitvijo informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) pri Komisiji1.
________________ 14894/04.
________________ Dokument Sveta 15232/04.
Sprememba 2 Predlog odločbe Uvodna izjava 4
(4) Več dogodkov v zvezi s ključno infrastrukturo v Evropi, kot je bil na primer izpad električne energije leta 2006, je pokazalo, da je potrebna boljša in učinkovitejša izmenjava informacij za preprečitev ali omejitev obsega takih dogodkov.
(4) Več dogodkov v zvezi s ključno infrastrukturo v Evropi, kot je bil na primer izpad električne energije leta 2006, je pokazalo, da je potrebna boljša in učinkovitejša izmenjava informacij in boljše poznavanje praks različnih držav članic, da bi bili pripravljeni in da bi lahko preprečili takšne dogodke.
Sprememba 3 Predlog odločbe Uvodna izjava 5
(5) Primernoje vzpostaviti informacijski sistem, ki bo državam članicam in Komisiji omogočal izmenjavo informacij in opozarjanje ter krepitev njihovega dialoga v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture ter prispeval k spodbujanju povezovanja in boljšega usklajevanja razpršenih nacionalnih raziskovalnih programov za varovanje ključne infrastrukture.
(5) Zato je primerno vzpostaviti informacijski sistem, ki bo državam članicam in Komisiji omogočal izmenjavo informacij ter krepitev njihovega dialoga v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture ter prispeval k spodbujanju povezovanja in boljšega usklajevanja razpršenih nacionalnih raziskovalnih programov za varovanje ključne infrastrukture.
Sprememba 4 Predlog odločbe Uvodna izjava 6
(6) Omrežje CIWIN bi moralo prispevati k izboljšanju varovanja ključne infrastrukture v EU z zagotavljanjem informacijskega sistema, ki bi lahko olajšal sodelovanje med državami članicami, ter ponujal učinkovito in hitro možnost, ki bi nadomestila zamudne metode iskanja informacij o ključnih infrastrukturah v Skupnosti.
(6) Omrežje CIWIN bi moralo prispevati k izboljšanju varovanja ključne infrastrukture v EU z zagotavljanjem informacijskega sistema, ki bi lahko olajšal sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, ter ponujal učinkovito in hitro možnost, ki bi nadomestila zamudne metode iskanja informacij o ključnih infrastrukturah v Skupnosti. Zlasti bi moralo spodbujati oblikovanje ustreznih ukrepov za olajšanje izmenjave in razširjanja informacij, najboljših praks ter izkušenj med državami članicami.
Sprememba 5 Predlog odločbe Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)V prvi oceni omrežja CIWIN bi bilo tudi treba poglobljeno preučiti, ali je omrežju CIWIN smotrno dodati novo funkcijo, in sicer tehnično zmogljivost sistema hitrega opozarjanja. Ta funkcija bi morala državam članicam in Komisiji omogočiti objavo opozoril o neposrednih tveganjih in grožnjah za ključno infrastrukturo, ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih zahtev.
Sprememba 6 Predlog odločbe Uvodna izjava 7
(7)Omrežje CIWIN bi moralo zlasti spodbujati razvoj ustreznih ukrepov za olajševanje izmenjave najboljših praks, hkrati pa prevzeti vlogo sredstva za varno obveščanje o neposrednih grožnjah in opozorilih.
črtano
Sprememba 7 Predlog odločbe Uvodna izjava 8
(8) Pri omrežju CIWIN bi se bilo treba izogibati podvajanju ter upoštevati posebnosti, izvedenska mnenja, ureditve in področja pristojnosti vsakega od obstoječih sektorskih sistemov hitrega opozarjanja.
(8) Pri razvoju in ocenjevanju novega informacijskega sistema bi morale države članice in Komisija zagotoviti, da bi se pri omrežju CIWIN izognili podvajanju ter upoštevali posebnosti, izvedenska mnenja, ureditve in področja pristojnosti vsakega od obstoječih sektorskih sistemov hitrega opozarjanja.
Sprememba 8 Predlog odločbe Uvodna izjava 10
(10)Medsebojna odvisnost ključnih infrastruktur v državah članicah in različne ravni varovanja ključne infrastrukture v državah članicah kažejo na to, da bi vzpostavitev horizontalnega večsektorskega orodja Skupnosti za izmenjavo informacij in opozoril o varovanju ključne infrastrukture povečala varnost državljanov.
(4a)Medsebojna odvisnost ključnih infrastruktur v državah članicah in različne ravni varovanja ključne infrastrukture v državah članicah kažejo na to, da bi vzpostavitev horizontalnega večsektorskega orodja Skupnosti za izmenjavo informacij o varovanju ključne infrastrukture povečala varnost državljanov.
Sprememba 9 Predlog odločbe Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)Ukrepi s področja civilne zaščite so med dejavnostmi Skupnostmi navedeni v točki (u) člena 3(1) Pogodbe ES. Vzpostavitev omrežja CIWIN bi morala torej Skupnosti omogočiti, da doseže cilj iz Pogodbe.
Sprememba 11 Predlog odločbe Uvodna izjava 17
(17) Ta odločba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –
(17 ) Ta odločba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v členu 6 Pogodbe EU in izražena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –
Sprememba 12 Predlog odločbe Člen 1
Ta odločba vzpostavlja varen informacijski in komunikacijski sistem opozarjanja – informacijsko omrežje za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) – za pomoč državam članicam pri izmenjavi informacij o skupnih grožnjah, šibkih točkah ter ustreznih ukrepih in strategijah za zmanjševanje tveganj, povezanih z varovanjem ključne infrastrukture.
Ta odločba vzpostavlja varen informacijski in komunikacijski sistem – informacijsko omrežje za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) – za pomoč državam članicam pri izmenjavi informacij o šibkih točkah ter ustreznih ukrepih in strategijah za zmanjševanje tveganj, povezanih z varovanjem ključne infrastrukture.
Sprememba 13 Predlog odločbe Člen 2 – pododstavek 2
"Ključna infrastruktura" pomeni tiste infrastrukturne zmogljivosti, sisteme ali njihove dele, ki se nahajajo v državah članicah in so bistveni za vzdrževanje ključnih družbenih funkcij, in sicer zdravja, varnosti, zaščite, gospodarske in družbene blaginje ljudi, ter katerih okvara ali uničenje bi imelo v državi članici resne posledice zaradi nezmožnosti vzdrževanja teh funkcij.
"Ključna infrastruktura" pomeni tiste infrastrukturne zmogljivosti, sisteme ali njihove dele, ki se nahajajo v državah članicah in so bistveni za vzdrževanje ključnih družbenih funkcij, in sicer zdravja, varnosti, zaščite, oskrbne verige, gospodarske in družbene blaginje ljudi, ter katerih okvara ali uničenje bi imelo v državi članici resne posledice zaradi nezmožnosti vzdrževanja teh funkcij.
Sprememba 14 Predlog odločbe Člen 2 – pododstavek 3
"Država članica udeleženka" pomeni državo članico, ki je s Komisijo podpisala memorandum o soglasju.
črtano
Sprememba 15 Predlog odločbe Člen 3
Člen 3
črtano
Udeležba
Udeležba pri uporabi omrežja CIWIN je odprta za vse države članice. Za udeležbo v omrežju CIWIN je potreben podpis memoranduma o soglasju, v katerem so navedene tehnične in varnostne zahteve, ki se uporabljajo za omrežje CIWIN, ter informacije o spletiščih, priključenih na omrežje CIWIN.
Sprememba 16 Predlog odločbe Člen 4 – naslov
Funkcije
Funkcija in struktura
Sprememba 17 Predlog odločbe Člen 4 – odstavek 1
(1) Omrežje CIWIN ima naslednji dve funkciji: (a) funkcijo elektronskega foruma za izmenjavo informacij v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture;
(1) Omrežje CIWIN je zasnovano kot elektronski forum za izmenjavo informacij v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture;
(b) funkcijo hitrega opozarjanja, ki državam članicam udeleženkam in Komisiji omogoča objavo opozoril o neposrednih tveganjih in grožnjah za ključno infrastrukturo.
Sprememba 18 Predlog odločbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
(1a)Tehnična platforma za omrežje CIWIN je nameščena na najmanj eni varni lokaciji v vsaki državi članici.
Stalna področja so trajno vključena v sistem. Čeprav se vsebina teh področij lahko prilagodi, jih ni mogoče ukiniti ali preimenovati in ni mogoče dodati novih stalnih področij. Priloga I vsebuje seznam stalnih področij.
Stalna področja so trajno vključena v sistem. Čeprav se vsebina teh področij lahko prilagodi, jih ni mogoče ukiniti in preimenovati. Priloga I vsebuje seznam stalnih področij. To ne preprečuje vključitve novih področij, če delovanje sistema pokaže na to potrebo.
Sprememba 20 Predlog odločbe Člen 5 – odstavek 1
(1) Vsaka država članica udeleženka imenuje izvršilni organ omrežja CIWIN in o tem uradno obvesti Komisijo. Posamezen izvršilni organ omrežja CIWIN je odgovoren za dodelitev in zavrnitev pravic dostopa do omrežja CIWIN znotraj zadevne države članice.
(1) Vsaka država članica imenuje izvršilni organ omrežja CIWIN in o tem uradno obvesti Komisijo. Posamezen izvršilni organ omrežja CIWIN je odgovoren za dodelitev in zavrnitev pravic dostopa do omrežja CIWIN znotraj zadevne države članice.
(Sprememba velja za besedilo v celoti.)
Sprememba 21 Predlog odločbe Člen 5 – odstavek 2
(2) Države članice udeleženke omogočijo dostop do omrežja CIWIN v skladu s smernicami, ki jih sprejme Komisija.
(2) Države članice omogočijo dostop do omrežja CIWIN v skladu s smernicami za uporabnike, ki jih sprejme Komisija.
Sprememba 22 Predlog odločbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b
(b) določitev smernic za uporabo sistema, vključno z zaupnostjo, prenosom, shranjevanjem, arhiviranjem in izbrisom informacij. Komisija prav tako določi pogoje in postopke za odobritev neomejenega ali omejenega dostopa do omrežja CIWIN.
(b) določitev smernic za uporabnike o pogojih uporabe sistema, vključno z zaupnostjo, prenosom, shranjevanjem, arhiviranjem in izbrisom informacij. Komisija prav tako določi pogoje in postopke za odobritev neomejenega ali omejenega dostopa do omrežja CIWIN.
Sprememba 23 Predlog odločbe Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
(3a)Komisija spremlja delovanje omrežja CIWIN.
Sprememba 24 Predlog odločbe Člen 7 – odstavek 2
(2) Pravice dostopa do dokumentov se uporabnikom dodelijo samo po potrebi in pri tem se vedno upoštevajo posebna navodila avtorja glede varovanja in razširjanja posameznega dokumenta.
(2) Pravice dostopa do dokumentov se uporabnikom dodelijo samo po potrebi. Uporabniki vedno upoštevajo posebna navodila avtorja glede varovanja in razširjanja posameznega dokumenta.
Sprememba 25 Predlog odločbe Člen 7 – odstavek 2a (novo)
(2a)V državah članicah je za izmenjavo občutljivih informacij, vnesenih v omrežje CIWIN, med pooblaščenimi uporabniki in tretjimi osebami potrebno predhodno dovoljenje lastnika teh informacij, izmenjava pa poteka v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo.
Sprememba 26 Predlog odločbe Člen 7 a (novo)
Člen 7a Zahteve v zvezi z informacijami, ki jih vsebuje omrežje CIWIN
Za vse informacije ali dokumente, ki bodo vneseni v sistem, bo omogočen samodejni prevod. Komisija v sodelovanju s kontaktnimi točkami za varovanje ključne infrastrukture oblikuje seznam ključnih besed za vsak sektor, ki bi ga lahko uporabili pri vnašanju informacij v omrežje CIWIN ali pri njihovem iskanju.
Sprememba 27 Predlog odločbe Člen 8
Komisija razvije in redno posodablja smernice za uporabo, ki vsebujejo popolne podatke o funkcijah in vlogah omrežja CIWIN.
Komisija razvije in redno posodablja smernice za uporabnike, ki vsebujejo popolne podatke o funkciji in vlogi omrežja CIWIN.
Sprememba 28 Predlog odločbe Člen 8 – pododstavek 1 a (novo)
Smernice za uporabnike se oblikujejo v skladu s svetovalnim postopkom, določenim v členu 3 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.
_________________ 1 UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
Sprememba 29 Predlog odločbe Člen 10 – pododstavek 1
Komisija pregleda in oceni delovanje omrežja CIWIN vsake tri leta ter državam članicam predloži redna poročila.
Komisija s posebej v ta namen razvitimi kazalniki za spremljanje napredka pregleda in oceni delovanje omrežja CIWIN vsake tri leta ter vsem državam članicam, Evropskemu parlamentu, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži redna poročila.
Sprememba 30 Predlog odločbe Člen 10 – pododstavek 2
V prvem poročilu, ki se predloži v treh letih po začetku veljavnosti te odločbe, se predvsem navedejo tisti elementi zadevnega omrežja Skupnosti, ki jih je treba izboljšati ali prilagoditi. Vanj se vključijo tudi vsi predlogi sprememb ali prilagoditev te odločbe, ki so po mnenju Komisije potrebni.
V prvem poročilu, ki se predloži v treh letih po začetku veljavnosti te odločbe, se predvsem navedejo tisti elementi omrežja Skupnosti, ki jih je treba izboljšati ali prilagoditi, in se predvsem oceni udeležba držav članic v omrežju CIWIN ter se preuči možnost nadgraditve omrežja CIWIN, da bi vključevalo funkcijo sistema hitrega opozarjanja. Vanj se vključijo tudi vsi predlogi sprememb ali prilagoditev te odločbe, ki so po mnenju Komisije potrebni.
Sprememba 31 Predlog odločbe Člen 11
Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2009.
Ta odločba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Sprememba 32 Predlog odločbe Priloga II – točka 3
(3) področje za opozorila, ki se lahko ustvari, če se v sistemu hitrega opozarjanja pošlje opozorilo, in pomeni komunikacijski kanal med dejavnostmi v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture;
črtano
Evropska mreža za varovanje javnih osebnosti *
186k
31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o pobudi Kraljevine Nizozemske za sprejem Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 2002/956/PNZ o ustanovitvi Evropske mreže za varovanje javnih osebnosti (16437/2008 – C6-0029/2009 – 2009/0801(CNS))
– ob upoštevanju pobude Kraljevine Nizozemske (16437/2008 ),
– ob upoštevanju člena 30(1)(a) in (c) ter člena 34(2)(c) Pogodbe EU,
– ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0029/2009),
– ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0193/2009),
1. odobri pobudo Kraljevine Nizozemske;
2. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
3. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Kraljevine Nizozemske;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Kraljevine Nizozemske.
Nacionalni programi prestrukturiranja za sektor bombaža *
263k
38k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 637/2008 glede nacionalnih programov prestrukturiranja za sektor bombaža (KOM(2009)0037 – C6-0063/2009 – 2009/0008(CNS))
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0037),
– ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 1979 in zlasti odstavka 6 Protokola št. 4 o bombažu, priloženega k Aktu,
– ob upoštevanju tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0063/2009),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0200/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
Sprememba 1 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)Reforma, ki je začela veljati 1. januarja 2006, je v Španiji povzročila krut padec proizvodnje bombaža, kar je ogrozilo obstoj sektorja, zato je bilo treba začeti s takojšnjim prestrukturiranjem industrije odzrnjevanja.
Protokol o izvajanju alpske konvencije na področju prometa (protokol o prometu) *
183k
30k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sprejetju protokola o izvajanju alpske konvencije na področju prometa v imenu Evropske skupnosti (protokol o prometu) (KOM(2008)0895 – C6-0073/2009 – 2008/0262(CNS))
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2008)0895),
– ob upoštevanju člena 71 in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0073/2009),
– ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0219/2009),
1. odobri sklenitev protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
Sprememba proračuna št. 2/2009
194k
33k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu spremembe proračuna št. 2/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III – Komisija (6953/2009 – C6-0077/2009 – 2009/2010(BUD))
– ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, ki je bil dokončno sprejet dne 18. decembra 2008(2),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),
– ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 2/2009 za proračunsko leto 2009, ki ga je Komisija predložila dne 2. februarja 2009 (KOM(2009)0032),
– ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 2/2009, ki ga je Svet pripravil dne 26. februarja 2009 (6953/2009 – C6-0077/2009),
– ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0192/2009),
A. ker predlog spremembe proračuna št. 2 k splošnemu proračunu za leto 2009 vključuje naslednje postavke: kadrovski načrt skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), spremembo kadrovskega načrta Evropske agencije za železniški promet (ERA) ter spremembo pripomb k proračunu za pripravljalni ukrep na področju svetovnega spremljanja okolja in varnosti (GMES),
B. ker je namen predloga spremembe proračuna št. 2/2009 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2009,
1. je seznanjen s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 2/2009;
2. odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 2/2009;
3. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2009 za proračunsko leto 2009, Oddelek III - Komisija (8153/2009 – C6-0118/2009 – 2009/2017(BUD))
– ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe o Euratomu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, ki je bil dokončno sprejet dne 18. decembra 2008(2),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),
– ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2009 za proračunsko leto 2009, ki ga je Komisija predložila dne 6. marca 2009 (KOM(2009)0110),
– ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2009, ki ga je Svet pripravil dne 30. marca 2009 (8153/2009 – C6-0118/2009),
– ob upoštevanju člena 69 in priloge IV svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0194/2009),
A. ker predlog spremembe proračuna št. 3 k splošnemu proračunu za leto 2009 vključuje prilagoditev z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2007 sistema lastnih sredstev v skladu s Sklepom Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007,
B. ker je namen predloga spremembe proračuna št. 3/2009 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2009,
1. je seznanjen s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 3/2009;
2. odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 3/2009;
3. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
– ob upoštevanju zahteve Alda Patriciella za zaščito njegove imunitete v zvezi s kazenskim postopkom, ki je bil sprožen proti njemu pred okrožnim sodiščem v Campobassu, z dne 11. novembra 2008, razglašene na plenarnem zasedanju dne 20. novembra 2008,
– po zagovoru Alda Patriciella, opravljenem v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 ("Protokol") ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986 in 21. oktobra 2008(1),
– ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0196/2009),
A. ker je Aldo Patriciello poslanec Evropskega parlamenta in je Parlament veljavnost njegovega mandata preveril dne 15. junija 2006,
B. ker morajo v skladu s stališčem Sodišča Evropskih skupnosti Evropski parlament in nacionalni pravosodni organi sodelovati v izogib vsakemu konfliktu pri razlagi in izvrševanju določb Protokola; zato velja naslednje: ko se pred nacionalnim sodiščem začne postopek proti poslancu Evropskega parlamenta in je to sodišče obveščeno, da se je začel postopek za zaščito privilegijev in imunitete po členu 6(3) Poslovnika, mora to sodišče zadržati nadaljevanje sodnega postopka in od Parlamenta zahtevati, naj v čim krajšem času izda svoje mnenje(2),
C. ker v skladu s členom 10 Protokola poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države, in ker se na imuniteto ni mogoče sklicevati, kadar se poslanca zaloti pri storitvi kaznivega dejanja; ker to Parlamentu ne preprečuje, da bi uveljavljal pravico do nepriznanja imunitete kateremu izmed svojih poslancev,
D. ker se za ta primer uporabljajo določbe člena 68(2) italijanske ustave, ki dovoljuje uvedbo kazenskih postopkov proti poslancem Parlamenta brez kakšnih posebnih formalnosti, pri čemer se brez predhodne odobritve zbornice, kateri poslanec pripada, proti njemu ne sme uvesti osebne ali hišne preiskave ter se ga ne sme aretirati ali mu na kakšen drug način odvzeti prostosti ali zadržati v priporu, razen če gre za izvršitev pravnomočne obsodbe ali če je bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je v primeru flagrante delicto predpisana obvezna aretacija,
E. ker Protokol v sedanji obliki Evropskemu parlamentu ne omogoča sprejetja zavezujočih ukrepov za zaščito Alda Patriciella,
1. sklene, da ne zaščiti imunitete in privilegijev Alda Patriciella;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnim organom Republike Italije.
Zadeva 101/63, Wagner proti Fohrmann in Krier, Letno poročilo 1964, str. 195, in zadeva 149/85, Wybot proti Faure in drugi, Letno poročilo 1986, str. 2391 in združena primera C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente, ki jih poročila Sodišča Evropskih skupnosti še ne navajajo.
– ob upoštevanju zahteve Renata Brunette za zaščito svoje imunitete v zvezi s kazenskim postopkom, ki je bil sprožen proti njemu pred okrožnim sodiščem v Firencah, z dne 15. maja 2008, razglašene na plenarnem zasedanju dne 4. junija 2008,
– ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986 in 21. oktobra 2008(1),
– ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0195/2009),
1. sklene zaščititi imuniteto in privilegije Renata Brunette;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnim organom Republike Italije.
Zadeva 101/63, Wagner proti Fohrmann in Krier, Letno poročilo 1964, str. 195, in zadeva 149/85, Wybot proti Faure in drugi, Letno poročilo 1986, str. 2391 in združena primera C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente, ki jih poročila Sodišča Evropskih skupnosti še ne navajajo.
Zahteva za posvetovanje o imuniteti in privilegijih Antonia di Pietra
99k
33k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o zahtevi za posvetovanje o imuniteti in privilegijih Antonia Di Pietra (2008/2146(IMM))
– ob upoštevanju zahteve za posvetovanje o imuniteti in privilegijih Antonia Di Pietra, ki jo je posredoval pristojni organ Republike Italije dne 15. maja 2008 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju dne 5. junija 2008,
– po zagovoru Antonia Di Pietra, opravljenem v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 in člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986 in 21. oktobra 2008(1),
– ob upoštevanju člena 68(1) italijanske ustave,
– ob upoštevanju člena 6(1) in člena 7(13) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0197/2009),
1. sklene, da ne odvzame imunitete Antoniu Di Pietru;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnim organom Republike Italije.
Zadeva 101/63, Wagner proti Fohrmann in Krier, Letno poročilo 1964, str. 195, in zadeva 149/85, Wybot proti Faure in drugi, Letno poročilo 1986, str. 2391 in združena primera C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente, ki jih poročila Sodišča Evropskih skupnosti še ne navajajo.
Zahteva za odvzem imunitete Hannesu Swobodi
103k
32k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o zahtevi za odvzem imunitete Hannesu Swobodi (2009/2014(IMM))
– ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Hannesu Swobodi z dne 5. decembra 2008, ki jo je posredovalo deželno sodišče za kazenske zadeve na Dunaju dne 20. januarja 2009 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju dne 5. februarja 2009,
– po zagovoru Hannesa Swobode, v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, pa tudi člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),
– ob upoštevanju člena 57 zveznega ustavnega zakona Republike Avstrije,
– ob upoštevanju člena 6(2) in člena 7 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0190/2009),
1. sklene, da ne odvzame imunitete Hannesu Swobodi;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Avstrije.
Zadeva 101/63, Wagner proti Fohrmann in Krier, Letno poročilo 1964, str. 195, in zadeva 149/85, Wybot proti Faure in drugi, Letno poročilo 1986, str. 239.
Nadzor proračunskega izvajanja instrumenta za predpristopno pomoč
309k
80k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o nadzoru proračunskega izvajanja instrumenta za predpristopno pomoč v letu 2007 (2008/2206(INI))
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA)(1),
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 718/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA)(2),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. novembra 2006 o večletnem orientacijskem finančnem okviru instrumenta za predpristopno pomoč za obdobje 2008–2010 (KOM(2006)0672),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. novembra 2007 o večletnem orientacijskem finančnem okviru instrumenta za predpristopno pomoč za obdobje 2009–2011 (KOM(2007)0689),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije o IPA za leto 2007 z dne 15. decembra 2008 (KOM(2008)0850 in SEK(2008)3026),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. novembra 2008 o strategiji širitve in glavnih izzivih za obdobje 2008–2009 ter spremnih poročil o napredku v državah za leto 2008 (KOM(2008)0674 ter SEK(2008)2692 do SEK(2008)2699),
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. julija 2008 z naslovom "Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2007" (KOM(2008)0475), vključno s SEK(2008)2300),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 27. oktobra 2008 o instrumentu predpristopnih strukturnih politik (ISPA) 2007 (KOM(2008)0671 in SEK(2008)2681),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 22. decembra 2008 o programu Phare, predpristopni pomoči za Turčijo, programu CARDS in prehodnem viru za leto 2007 (KOM(2008)0880 in SEK(2008)3075),
– ob upoštevanju poročila Evropskega računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2007 z odgovori Agencije(3),
– ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2007 o upravljanju programa CARDS s strani Komisije, skupaj z odgovori Komisije(4),
– ob upoštevanju letnega poročila generalnega direktorja direktorata Komisije za širitev o dejavnostih za leto 2007(5),
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij na temo širitve in zlasti resolucije z dne 10. julija 2008 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2007(6),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o poročilu o napredku Hrvaške v letu 2007(7),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. aprila 2008 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007(8),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2008 o poročilu o napredku Turčije v letu 2007(9),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Zahodnim Balkanom(10),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. decembra 2008 o položaju žensk na Balkanu(11),
– ob upoštevanju obiska preiskovalne delegacije Odbora za proračunski nadzor na Kosovu(12) od 22. do 25. junija 2008 in ustreznega poročila o misiji(13),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(14), zlasti člena 53 Uredbe, ter njenih izvedbenih pravil,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0181/2009),
A. ker je IPA nov finančni instrument, ki je nadomestil instrumente in programe za države kandidatke in potencialne kandidatke, kot so Phare, SAPARD, ISPA, predpristopna finančna pomoč za Turčijo in CARDS, ter na prožen način prilagodil sklade EU posebnim potrebam in upravni zmogljivosti teh držav,
B. ker je IPA sestavljen iz naslednjih petih komponent, ki zajemajo prednostne naloge, opredeljene v skladu s potrebami držav upravičenk, zlasti:
I. pomoč pri prehodu in vzpostavljanje institucij,
II. čezmejno sodelovanje,
III. regionalni razvoj,
IV. razvoj človeških virov,
V. razvoj podeželja,
C. ker je IPA osrednji dejavnik za izboljšanje kakovosti življenja državljanov, socialnih standardov, infrastrukture ter regionalnega in čezmejnega sodelovanja, in za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah,
D. ker namen parlamentarnega nadzora nad izvajanjem proračuna na področju širitve ni le zagotoviti porabo sredstev EU v skladu z veljavnimi predpisi in politikami EU, pač pa tudi oceniti, ali so bila sredstva učinkovito dodeljena prednostnim nalogam, opredeljenim v strategiji in poročilih o napredku za države upravičenke, in ali so dosegle želene rezultate glede skupnih interesov EU,
E. ker je bistveno, da se izjemno natančno in v zgodnji fazi preveri izvajanje IPA, s čimer se preprečijo težave, ki so bile prepozno odkrite med izvajanjem prejšnjih instrumentov za predpristopno pomoč, ob upoštevanju dejstva, da se bodo nepravilnosti, ki niso bile pravočasno upoštevane, pomnožile in da jih bo kasneje zelo težko obravnavati, saj bodo postale stalne malomarnosti,
F. ker boj proti korupciji in sektorske reforme (pravosodje, policija in javna uprava) ne vplivajo le na dobro vodenje in načela pravne države, ampak tudi na splošno poslovno ozračje,
G. ker IPA zlasti po zaslugi pregleda dokumentov večletnega orientacijskega načrtovanja nudi precejšnjo prilagodljivost in ga je mogoče prilagoditi razvijajočim se potrebam in upravni zmogljivosti držav upravičenk,
H. ker mora Komisija v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 1085/2006 (Uredba o IPA) Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 predložiti vmesno ocenjevalno poročilo o izvajanju IPA, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za spremembo navedene uredbe,
I. ker je Komisija na zahtevo Parlamenta že leta 2009 začela izvajati vmesni pregled svežnja instrumentov za zunanjo pomoč, vključno z IPA,
J. ker bi moral Parlament od sedaj dalje komunicirati z nacionalnimi parlamenti držav upravičenk v okviru IPA,
Splošne ugotovitve
1. pozdravlja strukturiran dialog s Komisijo o izvajanju IPA in v zvezi s tem opozarja na svoje stališče, da je zlasti treba vsem državam upravičenkam omogočiti enak dostop do vseh političnih orodij, ki so razpoložljiva v instrumentu, dati ustrezno prednost boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter posvetiti večjo pozornost vzpostavljanju institucionalnih zmogljivosti, zlasti parlamentarnih, razvoju organizacij civilne družbe, ukrepom za spodbujanje strpnosti in nediskriminacije, človekovemu razvoju in regionalnemu sodelovanju na ključnih političnih področjih;
2. izraža zadovoljstvo nad visoko stopnjo izvajanja obveznosti IPA v letu 2007; obžaluje pa, da so bili prvi programi IPA sprejeti šele konec leta 2007, dejansko izvajanje pa se je začelo šele leta 2008, delno zaradi poznega sprejetja novega instrumenta in delno zaradi zamude držav upravičenk pri vzpostavitvi ustreznih struktur in sistemov upravljanja; poziva Komisijo, naj spodbudi izvajanje projektov ter spremlja dodeljevanje sredstev in dosežene rezultate, da bo zagotovila prepoznaven vpliv IPA v zadevnih državah;
3. ugotavlja, da so bili zaradi poznega sprejetja Uredbe o IPA in Uredbe (ES) št. 718/2007 ("Uredba o izvajanju IPA") in posledično tudi prvega večletnega orientacijskega finančnega okvira in dokumentov večletnega orientacijskega načrtovanja omejeni nadzor, ocenjevanje in poročanje o programih in projektih IPA v letu 2007 ter da še niso prinesli rezultatov; poudarja, da so za gladek prehod s prejšnjih instrumentov za predpristopno pomoč na IPA potrebni programska kontinuiteta, ustrezen prenos projektov v prakso in izvajanje plačil;
4. meni, da je bila povezanost med nacionalnimi programi IPA v letu 2007 in predpristopno politiko EU zadostna, saj je bila večina v programih določenih ciljev v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ustreznih poročilih Komisije o napredku;
5. ugotavlja, da se države kandidatke osredotočajo predvsem na uvedbo evropskih standardov, torej statističnih, okoljskih in davčnih standardov, kar je v skladu s širitveno politiko EU; poudarja pa, da ne gre zanemarjati pomembnosti političnih meril, še posebej demokratičnega vodenja, spoštovanja človekovih pravic, svobode veroizpovedi, pravic žensk, pravic manjšin ter načela pravne države, saj lahko njihovo nespoštovanje privede do zapletov in zamude pri pogajanjih; meni, da je treba poiskati boljše ravnovesje med projekti, katerih cilj je izpolnitev političnih meril, in projekti, ki so namenjeni vpeljavi pravnega reda Skupnosti;
6. ponovno spominja Komisijo, da se legitimnost in sposobnost Unije za spodbujanje reform lahko močno poveča, če IPA svojo pomoč usmeri na področja neposredne koristi za državljane držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, zlasti zaradi potreb in izzivov, ki jih je povzročila svetovna finančna kriza;
7. posledično meni, da mora IPA podpreti prizadevanja držav upravičenk za izpolnitev zahtev, določenih z načrtom za liberalizacijo vizumskega režima, da bodo državljani zahodnega Balkana končno deležni prostega gibanja in polnega sodelovanja v programih in shemah EU; pozdravlja namen Komisije, da dodatno poveča dodelitev sredstev IPA za programe Tempus, Erasmus Mundus in Mladi v akciji;
8. upošteva dejstvo, da je Komisija imela možnost dati pooblastilo za decentralizirano upravljanje za Hrvaško za komponente od I do IV in za Turčijo za komponenti I in II do konca leta 2008; spodbuja Komisijo, naj še naprej tesno sodeluje z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami, da bodo lahko te v bližnji prihodnosti decentralizirano upravljale sredstva in tako dobile neomejen dostop do vseh komponent IPA; poudarja pa, da je podelitev upravnih pooblastil pogojena z uspešnostjo pri izvajanju;
9. poudarja, da je uporaba IPA deljena odgovornost med Komisijo in nacionalnimi vladami držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk; poziva Komisijo, naj izboljša sodelovanje in komunikacijo med njenimi delegacijami in zadevnimi organi, vzpostavi stalno kontrolo izvedbenih postopkov projektov in si prizadeva za skupne ukrepe za izboljšanje upravne zmogljivosti držav upravičenk;
10. poudarja potrebo po preglednem upravljanju in kontroli IPA, ob upoštevanju posebnosti sistemov za notranjo revizijo in kontrolo vsake države, pa tudi najboljše prakse v predpristopnih postopkih nekdanjih držav kandidatk;
11. pričakuje, da bo Komisija vsako leto poročala Parlamentu in njegovemu pristojnemu odboru za proračunski nadzor o plačilih in izvajanju sredstev IPA, kot tudi o preostalih sredstvih iz instrumentov ISPA, IPARD in SAPARD, s podrobnostmi za vsako državo prejemnico in primeri najboljše prakse, ter poročala o vseh ugotovljenih težavah in nepravilnostih;
12. ugotavlja, da horizontalna vprašanja, kot so presoja vpliva na okolje, dobro vodenje, udeležba civilne družbe, enake možnosti in nediskriminacija, v projektih IPA v letu 2007 niso dovolj prisotna in prepoznavna; poziva Komisijo, naj razvije predvsem regionalne ali horizontalne programe z več upravičenci, zlasti v zvezi z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, medkulturnim dialogom in enakostjo spolov;
13. ugotavlja, da so za obsežna zemljepisna območja ali obširna politična področja dodeljena omejena sredstva in da so ta sredstva razpršena med številne majhne projekte, namesto da bi bila dodeljena manjšemu številu vidnejših projektov; poudarja, da bi bilo treba pri letnih nacionalnih programih poiskati ravnovesje med zagotavljanjem ustreznega odziva na ključne prednostne naloge, opredeljene v poročilih o napredku, ter preprečevanjem prekomerne razpršenosti sredstev;
Ugotovitve, ki se nanašajo na posamezne politike in države
14. izpostavlja neizogibno in nujno potrebo, da se s pomočjo IPA v vseh državah upravičenkah okrepi boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti pranju denarja, nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi; ugotavlja, da so sicer vsa poročila o napredku v letu 2008 uvrstila korupcijo med resne težave in ključne prednostne naloge, da pa korupcije niso v zadostni meri upoštevali vsi programi IPA za leto 2007; predlaga, da je treba predvideti sredstva za ta namen, kot v primerih Hrvaške(15) in Črne gore(16), in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem oblikuje skladnejšo strategijo, pri tem pa se opira na izkušnje, pridobljene ob prejšnjih širitvah;
15. ugotavlja, da bi se morale organizacije civilne družbe v državah upravičenkah aktivneje vključevati v razvoj in začetek izvajanja projektov; poudarja, da se morajo prihodnji programi IPA spopasti s težavo sistematične odvisnosti organizacij civilne družbe od donatorjev, da se prepreči obstoj organizacij civilne družbe "na zahtevo", obravnavati pa bi morali tudi razvoj organizacij civilne družbe vzdolž linije narodnostno-političnih sporov, zlasti v Bosni in Hercegovini, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in na Kosovu(17); od novega mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe pričakuje, da se bo spopadel z več težavami s področja raznolikosti, kompleksnosti in razpršenosti programov EU;
16. vztraja pri tem, da je potrebna stalna pomoč za organizacije civilne družbe v državah kandidatkah in v potencialnih državah kandidatkah, da se med njimi oblikuje konkurenčni prostor in se zagotovita trajnost v izvajanju IPA, ki je usmerjeno v delo za rezultate, in stalna dejavnosti pri upravljanju projektov;
17. ugotavlja, da so projekti in dejavnosti, ki se financirajo s pomočjo IPA, precej nizko na lestvici prepoznavnosti EU na mestu samem ter da niso ustvarili ustrezne podlage, ki bi upravičevala nadaljnje približevanje EU;
18. meni, da ni bilo ustrezne obravnave izobraževanja in zaposlovanja mladih kot predpogojev za dolgoročno stabilnost in razvoj; poudarja potrebo po boju proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih in dolgoročni brezposelnosti, ki je izjemno pomembno medsektorsko vprašanje; v zvezi s tem predlaga, da Komisija preuči možnosti za boljšo uporabo prilagodljivosti, ki jo nudi IPA, da bo mogoče po potrebi iz prvih dveh komponent financirati tudi ukrepe, povezane s komponentami III do V;
19. ugotavlja, da je regionalna finančna pomoč v okviru IPA dokaj majhna (približno 10 % celotnega IPA), sploh če pomislimo, da zajema enajst intervencijskih področij v šestih državah, od izobraževanja in mladih pa do jedrske varnosti;
20. je zaskrbljen, ker je bilo v okviru IPA za leto 2007 za komponento II dodeljenih le 38 800 000 EUR sredstev, medtem ko je celotni znesek za IPA znašal 497 200 000 EUR (torej manj kot 8 %); poudarja, da je to v nasprotju s trditvijo Komisije, da čezmejno sodelovanje pripomore k spravi in dobrim sosedskim odnosom in je zlasti pomembno v regiji, ki je bila še pred kratkim zaznamovana s konflikti; obžaluje, da je bilo v praksi težko vzpostaviti učinkovito sodelovanje zaradi številnih razlogov, vključno z razhajanjem struktur in postopkov med nekaterimi partnerji, pa tudi zaradi političnih težav; poziva države upravičenke in Komisijo, naj si v okviru te komponente prizadevajo za obstoječe sodelovanje in naj vzpostavijo novo sodelovanje v skladu s ciljem pospeševanja dobrih sosedskih odnosov in spodbujanja gospodarskega vključevanja, zlasti s področja okolja, naravne in kulturne dediščine ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu;
21. je zaskrbljen tudi nad tem, da nobeden od programov IPA za leto 2007, ki so ga predložile države upravičenke, ni neposredno obravnaval pravic žensk ali enakosti spolov, čeprav so tako poročila o napredku kot tudi dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja opredelili vprašanja o enakosti spolov kot enega največjih izzivov; znova poziva Komisijo, naj zagotovi predpristopna sredstva za krepitev pravic žensk na Balkanu, zlasti prek ženskih nevladnih organizacij in drugih ženskih organizacij; poziva Komisijo, naj v skladu s tem dodeli sredstva IPA, da bo spodbujala načelo enakosti spolov pri pripravi proračuna za predpristopne politike ter spodbudila države upravičenke k predložitvi ustreznih predlogov za projekte;
22. poudarja, da je treba vključiti vedno več nevladnih organizacij v oblikovanje in izvajanje projektov, ki se financirajo z IPA, da bi zagotovili, da bo pomoč IPA odražala dejanske potrebe in pričakovanja, prispevali k večji vidnosti projektov IPA in spodbudili razvoj živahne in proaktivne civilne družbe v državah upravičenkah;
23. poziva Evropsko računsko sodišče, naj do konca 2010 predloži posebno vmesno ocenjevalno poročilo o IPA;
o o o
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču, pa tudi vladam, parlamentom in nacionalnim revizijskim institucijam v državah upravičenkah iz IPA.
Projekt 2007/019-247: Izboljšanje sodelovanja med organi na področju boja proti korupciji. Projekt za katerega je predvidenih 2 500 000 EUR in ki je namenjen krepitvi usklajevalnega telesa v ministrstvu za pravosodje, ki je zadolženo za protikorupcijsko strategijo in osveščanje javnosti o problematiki korupcije.
Projekt 2007/19300: Boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Cilj tega projekta je boj proti organiziranemu kriminalu s povečanjem učinkovitosti organov pregona in izboljšanjem sodelovanja med njimi. Projekt je del obsežnejšega akcijskega načrta in strategije vlade za boj proti korupciji. Za ta projekt je predvidenih 3 000 000 EUR.
Iz Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1244(1999).
Učinkovito izvrševanje sodnih odločb v EU: preglednost dolžnikovega premoženja
290k
64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o učinkovitem izvrševanju sodnih odločb v Evropski uniji: preglednost dolžnikovega premoženja (2008/2233(INI))
– ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 6. marca 2008 o izboljšanju učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji: preglednost dolžnikovega premoženja (KOM(2008)0128),
– ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 24. oktobra 2006 o izboljšanju učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji: zaplemba bančnih računov (KOM(2006)0618) in resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2007 o tem(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji v zvezi z e-pravosodjem(2),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 3. decembra 2008,
– ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 22. septembra 2008,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0252/2009),
A. ker se lahko v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti sprejetje instrumenta Skupnosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami obravnava le, če se lahko dokaže, da na nacionalni ravni ni mogoče odpraviti ovir, ki onemogočajo vzpostavitev ali delovanje notranjega trga,
B. ker pozna plačila in neplačila dolgov ogrožajo interese podjetij in potrošnikov, zlasti kadar upnik in izvršilni organi nimajo informacij, kje je dolžnik ali njegovo premoženje; ker se v sedanjih gospodarski razmerah, ko je denarni tok bistven za preživetje podjetij, položaj še slabša,
C. ker bi lahko težave pri čezmejni izterjavi dolgov močno ovirale prosti pretok plačilnih nalogov v Evropski uniji in preprečevale dostop do pravnega varstva; če namreč ni mogoče izvrševati sodnih odločb, to pomeni, da je ogroženo zagotavljanje zakonitosti, pa tudi poslovni etični standardi,
D. ker je izterjava dolgov na splošno velik problem, ki postane še večji, ko so zahtevki čezmejni, zlasti ko gre za mala podjetja, ki nimajo na voljo specializiranih pravnikov ali posebnih oddelkov za izterjavo dolgov in se pogosto znajdejo v nezavidljivem položaju, ko morajo svoje osebje, skromne finančne vire in predvsem čas namenjati temu problemu, ne pa proizvodnim dejavnostim,
E. ker obstajajo znamenja, da se direktiva o zamudah pri plačilih(3) ne spoštuje dovolj oziroma ni dovolj poznana; ker bi ta direktiva lahko pomembno vplivala na zmanjšanje neplačil in zamud pri plačilih, če bi jo posodobili in ustrezno izvajali,
F. ker so med nacionalnimi sistemi pogodbenega prava in zakonodaje o plačilni nezmožnosti velike razlike glede tega, kako lahko upniki ob sklenitvi pogodbe zavarujejo svoj dolg, zlasti z uporabo klavzul o pridržanju lastninske pravice ali drugih tovrstnih mehanizmov, ki se jim je mogoče včasih prav zaradi teh razlik izogniti,
G. ker mora sprejeta zakonodaja Skupnosti o učinkovitem izvrševanju sodnih odločb veljati za vse dolžnike in se ne sme razlikovati med dolžniki v dobri veri in tistimi, ki to niso,
H. ker so izogibanje plačevanju dolgov, zamude pri plačilih in neplačila pogosto še slabši, če stranke v času svojega predpogodbenega in pogodbenega poslovanja niso dovolj skrbne; ker je treba bolj poudariti poslovno zavest in možnost opcijskih klavzul v evropskem slogu v okviru skupnega referenčnega okvira, ki bi zagotavljale, da bi pogodbene strani ustrezno pretehtale ta vprašanja na začetku svojih poslovnih odnosov,
I. ker je bil Parlament opozorjen, da bi lahko prišlo do hudih težav pri čezmejnih zadevah z neposlušnimi dolžniki, to je osebami, ki bi svoje dolgove lahko odplačale, pa jih ne, ali osebami, za katere obstaja tveganje, da svojega dolga ne bodo povrnile, četudi je bila proti njim izdana sodna odločba; ker so takšni posamezniki pogosto imetniki precejšnjega premoženja v različnih entitetah, skrbniških družbah in skladih, brez zahtevanih informacij pa ni mogoče doseči uspešne izvršbe; ker je treba pogosto pridobiti takšne informacije, ne da bi bil neposlušni dolžnik opozorjen, saj je pogosto v položaju, da lahko v zelo kratkem času premakne premoženje v drugo jurisdikcijo,
J. ker je bil poleg tega Parlament tudi opozorjen, da so nekatere suverene države znane po tem, da ne spoštujejo razsodb ali sodb sodišč drugih držav, kar je bilo povod za nastanek oderuških skladov, ki odkupijo ta državni dolg za veliko manjšo vsoto in nato poskušajo zaslužiti z izvršbo; ker bi bilo nedvomno bolje in bolj pošteno omogočiti prvotnim upnikom, da sami dosežejo popravo krivic,
K. ker dejansko le malo držav nima premoženja zunaj svojih meja in ker je v primeru, da dolžnik ne more upati, da bo (zgolj) v svoji ali zadevni državi dosegel izvršbo, edina učinkovita poprava možna na sodiščih v tujini, zlasti sodiščih drugih držav članic EU,
L. ker ima po uredbi Bruselj I(4) vsaka država članica lastne okvirne ukrepe, ki jih ureja nacionalna zakonodaja, za odredbe ex parte pa vzajemno priznavanje in izvrševanje po tej uredbi ne velja; ker odredbe inter partes izvrši sodišče, ki jih prejme, z najbolj podobno olajšavo, ki mu je na voljo,
M. ker začasni ukrepi zajemajo: (i) odredbe o razkritju informacij o premoženju, ki lahko postane predmet ukrepov za izvršitev sodne odločbe, (ii) odredbe za zaščito premoženja do izvršbe, imajo pa lahko tudi (iii) obliko začasnih plačilnih nalogov, ki omogočijo takojšnje poplačilo upnika med čakanjem na razrešitev zadevnega spora,
N. ker bi morali za sprejemanje začasnih ukrepov veljati podobni pogoji, kakršne uporablja Sodišče Evropskih skupnosti – namreč da bi moral upnik prepričati sodišče, da je njegov zahtevek utemeljen (izvršljiva pravica v obliki sodnega naloga ali avtentičen instrument ali dokaz o terjatvi za očitno zadevo – fumus boni juris), in dokazati nujnost (resnično nevarnost, da bi bila lahko izvršitev terjatve ogrožena, če ukrep ne bi bil sprejet (periculum in mora)); in ker se tovrstni ukrepi lahko uvedejo proti varščini,
O. ker je v manj obsežnih zadevah, zlasti kadar bi bili sicer pravni stroški previsoki, pravica zamujena pravica odrečena, v obsežnejših zadevah pa se lahko odsotnost informacij o premoženju izkaže kot največja ovira; ker bi bila zato odredba o začasnih ukrepih dobra rešitev za obe vrst zadev,
P. ker je treba poleg tega vsak ukrep Skupnosti za to, da bi bile informacije na voljo, obravnavati v kontekstu tovrstnih zadev, pri katerih pomanjkanje informacij povzroča hude krivice; ker upnik ne bo mogel doseči izvršitve sodbe, če ne bo imel na voljo informacij o dolžnikovem premoženju (in a fortiori premoženju neposlušnega dolžnika), ki bi ga bilo mogoče odvzeti v okviru izvrševanja sodbe,
Q. ker v praksi ta problem ni omejen samo na zadeve, v katerih je že bila izrečena sodba, ki ni bila spoštovana: lahko se pojavi tudi, preden tožnik vloži zahtevek,
R. ker je vendarle bistvenega pomena, da so predlagani ukrepi sorazmerni; ker ukrepi ne bi smeli le ponoviti, kar je že mogoče doseči z obstoječimi nacionalnimi ukrepi, in bi morali biti omejeni na čezmejne zahtevke, obenem pa bi se bilo treba izogniti odvečnemu in neustreznemu usklajevanju,
S. ker je bila izražena bojazen, da bi nekatere zamisli o učinkovitem izvrševanju sodnih odločb v Evropski uniji s preglednostjo premoženja dolžnikov lahko kršile temeljne pravice, vključno s pravico do zasebnosti (varstvo podatkov), oslabile postopkovna jamstva in bile v nasprotju z ustavno tradicijo mnogih držav članic,
T. ker morajo biti vsi ponujeni predlogi stroškovno učinkoviti in povezani z drugimi področji politike Skupnosti, da bi preprečili nepotrebno podvajanje prizadevanj,
1. pozdravlja zgoraj navedeno zeleno knjigo Komisije z dne 6. marca 2008, saj prispeva k lizbonski strategiji;
2. meni, da je pomanjkanje preglednosti informacij, potrebnih za to, da se dolžnika prisili v izpolnitev obveznosti, v nasprotju s skupnim načelom delovanja v dobri veri in načelom finančne odgovornosti; trdi, da lahko nepoznavanje nacionalnih predpisov o izvršilnih postopkih ali njihova neučinkovitost upočasni vzpostavljanje enotnega notranjega trga in povzroči neupravičene stroške;
3. poudarja, da zamude pri plačilih, neplačila in težave pri izterjavi dolgov škodijo interesom upnikov in potrošnikov, zmanjšujejo zaupanje v notranji trg ter ogrožajo vlaganje pravnih sredstev;
4. podpira celovito in učinkovito strategijo, ki bo temeljila na načelih boljše priprave zakonodaje, ter meni, da mora biti cilj takšno plačevanje, ki bo zagotavljalo nediskriminacijo, varovanje občutljivih podatkov in pravna jamstva s sorazmernimi ukrepi, ki bodo omogočili potrebno preglednost ter bistveno zmanjšali stroške obdelave in upravljanja;
5. vztraja, da mora imeti upnik dostop ne le do informacij javnega značaja, ampak tudi do podatkov, ki so – pod nadzorom ali s posredovanjem pristojnih organov – potrebni za začetek izvršilnega postopka in izterjavo dolga, v skladu s postopki, ki jih je mogoče enostavno uporabiti na vsem notranjem trgu;
6. soglaša z mnenjem Komisije, da je čezmejna izterjava dolgov z izvrševanjem sodnih odločb velika težava notranjega trga, vendar meni, da je treba rešitve, o katerih razpravlja Komisija, dodatno obdelati, da bi se z njimi ustrezno odzvali na najtežji problem, se pravi neposlušne dolžnike;
Predlog za pripravo priročnika o nacionalnih zakonih in praksah izvrševanja
7. ugotavlja, da bi utegnila biti priprava in posodabljanje tovrstnega priročnika težavna in draga in da bi utegnilo biti za posameznike, ki si prizadevajo za popravo krivice, lažje, če bi se morali spoprijeti le z eno ureditvijo, ter da bodo morali upniki v večini primerov poiskati pravni nasvet v ustrezni tuji jurisdikciji; vseeno meni, da bi bila v odsotnosti delujoče čezmejne ureditve koristna skrajšana različica;
8. je trdno prepričan, da bi bilo koristno objaviti nacionalne sezname tujih pravnikov, ki uresničujejo svoje pravice v okviru notranjega trga v skladu z direktivama 77/249/EGS(5) in 98/5/ES(6); poudarja, da bi lahko kot dopolnitev priročniku na spletni stran Komisije vključili povezavo do tovrstnih nacionalnih seznamov;
Razširitev razpoložljivih informacij v registrih in izboljšanje dostopa do njih
9. nasprotuje zagotavljanju neutemeljenega, nediskriminatornega in samovoljnega dostopa do vseh vrst podatkov o prebivalstvu, socialnem varstvu in davčnih registrih ter zagovarja ustrezen in sorazmeren okvir za zagotovitev učinkovitega izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji;
10. meni, da bi bil dostop do registrov prebivalstva (če obstajajo) koristen za izsleditev nesrečnih zasebnikov, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v zvezi s preživnino ali osebnimi posojili, in za preprečevanje zlorab;
11. meni, da je treba kljub uspešni inovaciji v nekaterih jurisdikcijah, kjer je bila uvedena večja dostopnost registrov socialnega varstva in davčnih registrov, zagotoviti tudi spoštovanje pravil o varstvu in zaupnosti podatkov; opozarja, da je to za širšo javnost občutljivo vprašanje; ugotavlja tudi, da bi lahko nastale pravne težave, če bi se informacije uporabljale za namen, ki bi bil drugačen od tistega, zaradi katerega so se zbirale;
12. poleg tega opaža, da so v številnih državah članicah evidence o obračunanih davkih in evidence socialnega varstva zaupne, in da zamisel o registru zaradi tveganja, da bi se evidence znašle na napačnem mestu, tam ne bi bila dobrodošla in bi jo šteli za zlorabo izvršilne oblasti;
13. trdi, da bi predlog lahko omogočal zlorabo in da bi lahko pomenil kršitev pravice do zasebnosti, če bi bil nesorazmeren glede na zastavljeni cilj;
Izmenjava informacij med izvršilnimi organi
14. meni, da je zamisel o boljšem sodelovanju med javnimi izvršilnimi organi vredna, da se bolje preuči, vendar opozarja, da nimajo vse države članice tovrstnih organov;
Dolžnikova izjava
15. meni, da je dolžnikova izjava kot sestavni del postopka za izvršitev sodne odločbe lahko koristna, kadar je podprta s sankcijami v skladu z nacionalno zakonodajo;
16. meni, da na tem področji ukrepi Skupnosti niso potrebni, dokler se ne dokaže, da obstoječi instrumenti držav članic niso učinkoviti;
Drugi ukrepi
17. predlaga, da bi resno pretehtali zamisel o uvedbi neke oblike začasnega ukrepa Skupnosti, ki bi dopolnjeval ukrepe nacionalnih sodišč; meni, da bi lahko šlo za enostaven, prožen postopek, ki bi ga lahko izvajali po vsej Evropski uniji, ter se tako izognili zamudam in nepotrebnim stroškom; meni tudi, da bi bil tak postopek učinkovit in nepristranski do tretjih strani;
18. predlaga, da bi se takšen ukrep lahko uporabljal tudi pri arbitražah in da bi bil upoštevan v okviru napovedanega pregleda uredbe Bruselj I;
19. poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava kot prednostno ter izvede (a) natančno oceno problema, (b) študijo izvedljivosti možnih instrumentov Skupnosti in (c) oceno učinka možnih pravnih sredstev Skupnosti za čezmejne vidike; meni, da bi morala Komisija ob tem tudi opredeliti in ustrezno utemeljiti ustrezno pravno podlago za vse predlagane instrumente Skupnosti, ki bi morali biti omejeni na čezmejne zadeve ter biti skladni z uporabo izključno nacionalnih pravnih sredstev s tega področja, in ne posegati vanje;
20. poziva Komisijo, naj v celoti preuči predpogodbene in pogodbene ukrepe, ki bi jih bilo mogoče povezati z razvojem skupnega referenčnega okvira in vseh drugih opcijskih instrumentov, ki bi izhajali iz njega, in zagotovi, da bodo pogodbene strani pri sklepanju evropskih čezmejnih pogodb upoštevale vprašanja zamud pri plačilih in neplačilih;
21. nestrpno pričakuje revizijo direktive o zamudah pri plačilih in poziva Komisijo, naj glede na sedanje gospodarsko ozračje pri tem čim bolj pohiti;
22. priporoča, da bi bilo treba opraviti študijo o razhajajočih se nacionalnih pravnih pristopih glede pridržka lastninske pravice in drugih podobnih mehanizmov, da bi se zagotovilo njihovo vzajemno priznavanje;
23. predlaga, da bi pogodbene stranke z lastninskimi pravicami, ki so jim bile priznane s sodbo sodišča, lahko uveljavile te pravice pod istimi pogoji kot odstopnik;
o o o
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.
Direktiva 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 200, 8.8.2000, str. 35).
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1).
Direktiva 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (UL L 77, 14.3.1998, str. 36).
Odločitve Odbora za peticije v letu 2008
229k
77k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o odločitvah Odbora za peticije v letu 2008 (2008/2301(INI))
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odločitvah Odbora za peticije,
– ob upoštevanju izidov misij za ugotavljanje dejstev iz leta 2008 v Romuniji, Bolgariji in Franciji ter ustrezajočih poročil in priporočil, ki jih je odbor sprejel,
– ob upoštevanju členov 21 in 194 Pogodbe ES, ki daje državljanom in prebivalcem Evropske unije pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 45 in 192(6) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0232/2009),
A. ker priznava pomembnost postopka za obravnavanje peticij in njegove posebne značilnosti, ki omogočajo pristojnemu odboru, da poišče rešitve in pojasnila za državljane EU, ki na Parlament naslovijo peticijo,
B. ker vedno več državljanov EU na Parlament naslovi peticijo, Odbor za peticije pa si prizadeva še pospešiti svoje postopke, da bi državljanom, ki ga prosijo za pomoč, zagotovil čim boljše storitve,
C. ker morajo organi Parlamenta izpolniti še kar nekaj priporočil iz letnega poročila 2007, kot je zahtevek za nujno izboljšanje administrativnih virov Odbora za peticije, tudi jezikovnega in pravnega strokovnega znanja, da bi povečali zmogljivosti Parlamenta za izvajanje neodvisnih preiskav o vloženih peticijah, in na primer tesnejše sodelovanje z omrežjem SOLVIT na področju peticij in pritožb glede notranjega trga, ali ustanovitev skupnega portala EU za evropske državljane,
D. ker upošteva, da državljani kljub znatnemu napredku pri razvoju struktur in politik Unije v tem obdobju neposredno občutijo številne pomanjkljivosti pri uporabi politik in programov Unije, saj neposredno vplivajo nanje in so pogosto tudi tema vloženih peticij,
E. ker bo institut državljanske pobude iz Lizbonske pogodbe omogočil še večje sodelovanje javnosti pri dejavnostih in delu Evropske unije,
F. ker ima zaradi tega Parlament odgovornost, da v interesu državljanov in prebivalcev EU zagotovi boljšo uporabo prava Skupnosti v posameznih državah članicah ter z njimi sodeluje za izpolnitev tega cilja,
G. ker so mnoge države članice kljub temu še vedno zadržane glede dejavnega sodelovanja s pristojnim odborom (predvsem se ne udeležujejo se njegovih sej), to pa kaže na pomanjkanje lojalnega sodelovanja z institucijo,
H. ker neuspešnost posamezne države članice, da bi dejavno in pravočasno sodelovala pri delu pristojnega odbora za pravilno izvajanje prava Skupnosti, vzbuja dvome o tem, da si želi in namerava pravilno izvajati politike in cilje EU, in zato izpostavlja organe ukrepom v obliki sankcij in kazni, ki jih omogočajo Pogodbe, ter kritiki javnosti,
I. ker pa priznava, da mnoge države članice dobro sodelujejo s Parlamentom in si prizadevajo odgovoriti na skrbi državljanov, ki jih ti izražajo z vlaganjem peticij,
J. ker priznava ustvarjalni prispevek služb Komisije k postopku obravnavanja peticij, saj na zahtevo pristojnega odbora redno zagotavljajo predhodne ocene številnih prejetih peticij,
K. ker bi se dalo to sodelovanje še izboljšati, predvsem glede postopkov iz členov 226 in 228 Pogodbe ES v ustrezno utemeljenih postopkih,
L. ker Parlament meni, da bi skladno s členom 230 Pogodbe ES po potrebi lahko pravno utemeljeno uvedel ustrezne ukrepe za odpravo hujših kršitev zakonodaje Skupnosti, ki jih odkrije med preiskavami peticij, ali v primerih, kjer je Parlament kljub poskusom usklajevanja in po posvetu s svojo pravno službo še vedno drugačnega mnenja kot Komisija, kar se tiče ukrepov, ki jih za varstvo državljanskih pravic v zadevnih primerih določa zakonodaja Skupnosti,
M. ker postopek za ugotavljanje kršitev ni rešitev za vlagatelje peticij, četudi mora država članica po nalogu Sodišča Evropskih skupnosti spremeniti svojo zakonodajo, da jo uskladi z zakonodajnimi akti Skupnosti,
N. ker je nezmožnost za zagotovitev zunajsodne rešitve neposredno za državljane EU, ki so ali so bili žrtve neustrezne uporabe prava EU, temeljna krivica, ki jo morajo nadalje obravnavati institucije EU, zlasti Parlament,
O. ker ima Parlament po členu 230 Pogodbe ES pravico, da se obrne na Sodišče Evropskih skupnosti pod enakimi pogoji kot Svet in Komisija, in ker Parlament v skladu s členom 201 te pogodbe nadzira dejavnosti Komisije in ima zato na voljo tako pravna kot politična sredstva za učinkovitejši odgovor na legitimna vprašanja državljanov,
P. ker bi moral Parlament pregledati svoje postopke, da bi poenostavil postopke pred Sodiščem, zlasti po členu 121 svojega Poslovnika, kadar so ogrožene pravice vlagateljev peticij,
Q. ker je treba opozoriti, da temelji Unija po členu 6 Pogodbe ES na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, ki so temeljne sestavine köbenhavnskih meril za pristop k EU, in ker člen 7 Pogodbe EU določa posebne postopke, ki se lahko sprožijo ob hudih in stalnih kršitvah navedenih načel ali očitni nevarnosti zanje,
R. ker upošteva predloge resolucij na podlagi člena 192(1) Poslovnika Parlamenta, vloženih na plenarnih zasedanjih leta 2008 in sprejetih s prepričljivo večino poslancev, na podlagi prejetih peticij o vplivu plinovoda Severni tok pod Baltskim morjem in o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve,
S. ker je večja zaskrbljenost glede zanesljivosti oskrbe z energijo privedla do projektov za plinovode in za utekočinjeni zemeljski plin, ki – zlasti če so pripravljeni na hitro ter brez ustrezne ocene tveganja in alternativnih možnosti – pri vlagateljih peticij povzročajo zaskrbljenost zaradi premajhnega upoštevanja hude nevarnosti za okolje in človekovo zdravje, predvsem pri projektih v Baltskem morju, Walesu in na Irskem,
T. ker je iz obravnave peticij jasno, da seznam projektov, ki so omenjeni v prilogah k Direktivi Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(1), kakor je bila spremenjena, ne zajema številnih pomembnejših objektov in dejavnosti, ki so nastali po zadnjih spremembah teh prilog, na primer uplinjevalnikov ali obratov za pridelavo biodizla,
U. ker številne vložene peticije, povezane z omrežjem Natura 2000, nenehno kažejo, da je preprečevanje izgubljanja biotske raznovrstnosti velik izziv za Unijo in da sta direktivi o habitatih(2) in pticah(3) temeljni in nepogrešljivi orodji EU za izpolnitev njene zaveze o preprečevanju izgubljanja biotske raznovrstnosti do leta 2010,
V. ker se je pri obravnavi peticij izkazalo tudi, da pomanjkanje zadostnih virov pogosto poslabšajo še drugi dejavniki, na primer vse večje povpraševanje po vodi zaradi pretirane urbanizacije in projektov za šport in prosti čas, nezadostno vzdrževana infrastruktura in preprečevanje puščanja, velika poraba vode v intenzivnem kmetijstvu in politika oblikovanja cen, ki ne spodbuja trajnostne rabe vode,
W ker želi spomniti na priporočila Odbora za peticije po njegovih obiskih v kraju Fos-sur-Mer, na Cipru in v Romuniji,
X. ker upošteva zaskrbljenost, ki jo je Odbor za peticije izrazil glede nekaterih infrastrukturnih projektov v gorovju Rila v Bolgariji, ki jih je opazil med misijo za ugotavljanje dejstev leta 2008,
Y. ker britanska vlada januarja 2009 kljub temu, da se je britanska varuhinja človekovih pravic za parlamentarna in zdravstvena vprašanja Ann Abraham decembra 2008 obrnila na Odbor za peticije in mu predstavila svoje ugotovitve, za katere je potrebovala štiri leta, odzvala, da bi bilo mogoče nadomestilo ex gratia (torej brez prevzemanja pravne odgovornost in ustvarjanja pravnih precedensov) za tiste, ki so utrpeli nesorazmerno škodo, to pa ni ustrezen način za odškodovanje številnih žrtev propadle zavarovalnice,
Z. ker priznava pozitivno in konstruktivno sodelovanje z Evropskim varuhom človekovih pravic v letu 2008, podporo Odbora za peticije za priporočila iz njegovega letnega poročila 2007 ter njegovi posebni poročili o pritožbah št. 1487/2005/ in 3453/2005/ o uporabi jezikov v Svetu in o tem, kako Komisija uporablja postopke za ugotavljanje kršitev, ter pozdravlja spremembe v varuhovem statutu, ki jih je potrdil Parlament,
AA. ker je Odbor za peticije leta 2008 prejel 1886 peticij, od katerih jih je bilo 1065 dopustnih, 821 pa nedopustnih; ker je število peticij, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 191(1) poslovnika Parlamenta, od začetka 2007, znatno naraslo,
1. pozdravlja zavzetost in prispevek vlagateljev peticij na vseh sejah Odbora za peticije, saj je to omogočilo neposreden in odprt dialog s predstavniki Evropskega parlamenta ter še naprej spodbuja posamezne državljane EU in združenja v skupnostih, da opozarjajo na zaskrbljujoča vprašanja s področja delovanja Evropske unije, ki jih neposredno zadevajo; ob tem verjame, da ta proces Parlamentu kot instituciji daje pomembno vlogo pri spremljanju, kako države članice uporabljajo pravo Skupnosti, ter da bolje varuje in spodbuja temeljne pravice vseh državljanov EU, kakor jih določa Pogodba o EU;
2. odločno poziva nacionalne in regionalne parlamente kot predstavnike državljanov EU, naj budno spremljajo, kako države članice uporabljajo ustanovne pogodbe in zakonodajne akte EU – zlasti pri okoljskih vprašanjih, socialnih in delovnih pravicah, prostem pretoku oseb, blaga in storitev, finančnih storitvah, temeljnih državljanskih pravicah, vključno s pravico do zakonito pridobljenih nepremičnin, priznavanju poklicnih kvalifikacij in vseh oblikah diskriminacije – ter poziva institucije EU, naj učinkovito komunicirajo z državljani, tako da bodo poznali svoje pravice ter obveznosti nacionalnih in lokalnih institucij;
3. poudarja, da Parlament, v skladu z načelom subsidiarnosti, peticij, ki vsebujejo pritožbo proti odločitvam pristojnih organov ali sodnih organov držav članic, ne more šteti za dopustne, to informacijo pa je treba vlagateljem peticij sporočiti na jasen in razumljiv način; poudarja pa, da morajo pritožbe izpolniti pogoje iz člena 191(1) Poslovnika Parlamenta, da se lahko označijo za dopustne;
4. poziva, naj se v doglednem času izvedejo priporočila, ki so bila sprejeta v letnem poročilu 2007 in še niso izpolnjena;
5. poziva Komisijo, vse države članice in njihove nacionalne, regionalne in lokalne institucije ter njihove stalne predstavnike, naj pri preiskovanju domnev ali obravnavanju predlogov iz peticij lojalno, konstruktivno in v celoti sodelujejo s pristojnim odborom Evropskega parlamenta, da bi našli rešitve za vprašanja, na katera so opozorjeni v procesu obravnavanja peticij;
6. poziva, naj se morebitni postopki v celoti revidirajo, da bi državljanom EU omogočili ustrezne pravne poti, ki jih bodo izvajali pristojni organi Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta, in naj se začnejo pogajanja o novem Medinstitucionalnem sporazumu, ki bo zajemal okrepljene pristojnosti preiskovalnih odborov, zato da bi še okrepili pravice državljanov EU;
7. meni, da bi takšna revizija dopolnila morebitno izvajanje Lizbonske pogodbe, saj bi omogočila dodatna varovala, ki bi temeljila na priznanih pravicah in dolžnostih državljanov ter institucij EU;
8. poudarja, da so spoštovanje in uveljavljanje temeljnih vrednot Unije ter zagovarjanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic posebna odgovornost Parlamenta kot neposredno izvoljenega zastopnika evropskih državljanov, kot je bilo izraženo v njegovi resoluciji z dne 20. aprila 2004 o sporočilu Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji(4), in opominja, da je Parlament v tej resoluciji izrazil stališče, da neupoštevanje potrebe po sankcioniranju gotovo ustvarja vtis, da Unija za zaščito svojih vrednot ni pripravljena ali ni zmožna uporabiti vseh sredstev, ki jih ima na voljo;
9. ponovno poziva Komisijo, naj zagotovi večje priznavanje in upoštevanje procesa obravnavanja peticij, zlasti glede peticij o postopkih za ugotavljanje kršitev in glede zahteve po neposrednem in uradnem obveščanju Odbora za peticije, kadar se v zvezi z vprašanji iz posameznih peticij sprejemajo odločitve o začetku postopkov iz členov 226 in/ali 228;
10. opominja, da je Odbor za peticije pri obravnavanju peticij označil nekatere domneve o hudih kršitvah prava Skupnosti za utemeljene, zadevne države članice pa tega ne priznajo in bodo najverjetneje ustvarile precedens na nacionalni ravni, Parlament pa je menil, da mora te domneve navsezadnje preučiti Sodišče Evropskih skupnosti, da bi zagotovili doslednost in skladnost med pravom Skupnosti in stvarnostjo na notranjem trgu(5);
11. priznava, da postopki za ugotavljanje kršitev, četudi uspešni, ne zagotavljajo vedno takojšnje rešitve javne zaskrbljenosti, na katero opozorijo posamezni vlagatelji peticij, in da to pogosto omaja zaupanje javnosti, da bi bile institucije EU zmožne zadovoljiti njena pričakovanja;
12. ker postaja jasno, da izgubljanja biotske raznovrstnosti v EU do leta 2010 ne bo mogoče preprečiti, meni, da je treba nujno ukrepati, da se bosta direktivi o habitatih in pticah učinkoviteje uporabljali, in poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bodo države članice uporabljali ti direktivi skladno z njunim namenom;
13. poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Parlamentom v državah članicah spodbuja dolgoročno razmišljanje – zlasti na področju prostorskega načrtovanja, da bi preprečili morebitne kršitve pravnih predpisov Skupnosti, ki so že sprejeti, niso pa še začeli veljati;
14. priznava, da je včasih nemogoče najti rešitev za težave vlagateljev peticij zaradi pomanjkljivosti veljavne zakonodaje Skupnosti;
15. je zaskrbljen zaradi velikega števila peticij, ki jih je prejel Odbor za peticije, v katerih so vlagatelji zahtevali volilne pravice za osebe brez državljanstva v Latviji na lokalnih volitvah; opozarja, da so Odbor OZN za človekove pravice, Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije, parlamentarna skupščina Sveta Evrope, kongres lokalnih in regionalnih organov pri Svetu Evrope, komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope, Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti in parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi priporočili, da bi bilo treba nedržavljanom dovoliti sodelovanje na lokalnih volitvah; poziva Evropsko komisijo, naj skrbno spremlja in spodbuja pravno ureditev statusa oseb brez državljanstva v Latviji, od katerih so bili mnogi rojeni v tej državi;
16. ugotavlja, da se številne peticije, ki jih Parlament prejme od posameznikov in združenj, v veliki meri nanašajo na vprašanja, ki ne pomenijo kršitve prava Skupnosti in ki bi jih bilo torej treba rešiti z uporabo vseh obstoječih pravnih poti v zadevni državi članici; ugotavlja pa tudi, da je, če so bile izkoriščene vse možnosti na nacionalni ravni, pristojno prizivno telo Evropsko sodišče za človekove pravice;
17. ugotavlja, da peticija o enem sedežu Parlamenta s podpisi 1 500 000 oseb, ki želijo, da bi bil Evropski parlament na enem mestu, še ni bila do konca obravnavana; priporoča, naj Odbor za peticije to zadevo prednostno obravnava v naslednjem parlamentarnem mandatu;
18. zato poziva pristojne zakonodajne odbore, naj upoštevajo občasne predloge Odbora za peticije glede tega, kako države članice uporabljajo zakonodajo EU, za morebitni pregled ali nadaljnjo preiskavo;
19. opozarja na zahtevo Parlamenta, naj Komisija okrepi nadzor nad izvajanjem Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju(6) za zavajajoča podjetja za imeniške storitve in poroča Parlamentu o izvedljivosti in morebitnih posledicah razširitve področja uporabe za Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu(7), predvsem s tem, da bi nadomestili izraz "potrošnik" s "ciljna stranka prakse";
20. podpira poziv varuha človekovih pravic Svetu, naj razširi jezikovno izbiro na spletnih straneh predsedstev in vključi najbolj razširjene jezike Evropske unije, da bi državljanom zagotovili neposreden dostop do dejavnosti predsedstev Sveta; v zvezi s tem navaja francosko predsedstvo Sveta, ki je svojo uradno spletno stran objavilo v skladu s priporočili varuha človekovih pravic;
21. podpira poziv varuha človekovih pravic Komisiji v zvezi z izvajanjem Direktive o delovnem času(8), naj obravnava pritožbe državljanov v skladu z načelom dobrega upravljanja na področju njenih diskrecijskih pooblastil glede začenjanja postopkov za ugotavljanje kršitev;
22. pozdravlja ustvarjalno sodelovanje med varuhom človekovih pravic in EU v ustreznem institucionalnem okviru; podpira večkratne pozive varuha človekovih pravic k sprejetju kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki bi veljal za vse institucije in organe EU, kakor je Parlament potrdil v svoji resoluciji z dne 6. septembra 2001 o posebnem poročilu evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po preiskavi na lastno pobudo o obstoju kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev(9) v institucijah in organih Skupnosti in njegovi javni dostopnosti; meni, da bi morali varuh človekovih pravic, Komisija in Parlament družno razviti evropski portal za obravnavanje pritožb, naslovljenih na institucije EU;
23. poziva vse strani, naj izvajajo Resolucijo št. 550 (1984) Varnostnega sveta OZN o ciprskem vprašanju, kar bi imelo za posledico popolno vrnitev lastnine zakonitim lastnikom v Varosii; predlaga, da bi lahko pristojni odbor predstavil problematiko vlagateljev peticije o območju Famagusta na plenarnem zasedanju, če do konca leta 2009 ne bi bilo vidnih rezultatov;
24. poziva romunske organe, naj sprejmejo ukrepe za ohranitev in obvarovanje romunske kulturne in arhitekturne dediščine skladno s členom 151 Pogodbe ES, kakor je Parlament pozval v svoji izjavi z dne 11. oktobra 2007 o potrebi po zaščiti rimskokatoliške katedrale svetega Jožefa v Bukarešti, saj gre za ogrožen zgodovinski in arhitekturni spomenik(10); v zvezi s težavami glede vračanja nepremičnin, zaseženih v času komunističnega režima, poudarja, da lastništvo nepremičnin po členu 295 Pogodbe ES spada v nacionalno pristojnost;
25. poziva francoske oblasti, naj pripravijo epidemiološko oceno, da bi opredelili vpliv na področje blizu Fos-Berra v neposredni bližini sežigalnice, ki jo gradijo v kraju Fos-sur-Mer; priznava, da Direktiva Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku(11) ne prepoveduje gradnje sežigalnice na območju, na katerem je ozračje že onesnaženo, poudarja pa, da je treba po Direktiva 1999/30/ES in Direktivi Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka(12) sprejeti ukrepe za zagotovitev skladnosti z evropskimi standardi o onesnaževanja zraka;
26. ponovno opozarja na priporočila iz letnega poročila Odbora za peticije za leto 2007 o reviziji upravnih postopkov za obravnavanje peticij, na primer o prenosu registracije peticij na sekretariat odbora za peticije, tesnem sodelovanju z omrežjem SOLVIT, nadaljnji okrepitvi podatkovne zbirke za peticije, razvoju portala EU za evropske državljane itd.; pozdravlja, da so poslanci sestavili osnutek kodeksa dobre prakse za obravnavo peticij, ki bo začel veljati v začetku naslednjega parlamentarnega obdobja;
27. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2005 o obravnavah Odbora za peticije v parlamentarnem letu 2003/2004 (UL C 320 E, 15.12.2005, str. 161).
– ob upoštevanju členov 2, 3(2), 13 in 141(4) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene Evropske socialne listine in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,
– ob upoštevanju dela generalnega direktorata Sveta Evrope za človekove pravice in pravne zadeve, zlasti njegovega usmerjevalnega odbora za enakost med spoloma,
–ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2003 o vključevanju načela enakosti med spoloma ("gender mainstreaming") v Evropskem parlamentu(2),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2007 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov(3),
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora žensk za pravice žensk in enakost spolov (A6-0198/2009),
A. ker je enakost med moškimi in ženskami temeljno načelo prava Skupnosti ter v skladu s členom 2 Pogodbe ena izmed nalog Skupnosti,
B. ker člen 3(2) Pogodbe določa vključevanje načela enakosti med spoloma v vse dejavnosti Skupnosti, ki mora stremeti k odpravi neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami,
C. ker odstotek poslank v Parlamentu stalno narašča in se je s 17,5 % leta 1979 zvišal na 31,08 % leta 2009,
D. ker je v organih Parlamenta malo poslank na visokih položajih (na primer v predsedstvu, odborih ali delegacijah),
E. ker so ženske v generalnih direktoratih Parlamenta za notranjo in zunanjo politiko prekomerno zastopane ter v njih predstavljajo 66,5 % oziroma 66 % celotnega osebja, pri čemer pa je treba poudariti, da je bil v generalnem direktoratu za notranjo politiko dosežen znaten napredek, za kar je ta direktorat prejel "nagrado za enakost za leto 2007 – najboljša praksa", ker je ustvaril delovno okolje, ki upošteva enakost in vključevanje načela enakosti med spoloma, ter občutno povečal število žensk na vodilnih položajih (število žensk, ki so vodje oddelka, se je na primer od leta 2005 zvišalo s 5 % na 30 %),
F. ker večina odborov vključevanju načela enakosti med spoloma na splošno pripisuje določen pomen (na primer pri zakonodajnem delu, uradnih odnosih z Odborom za pravice žensk in enakost spolov ali pripravi akcijskega načrta za enakost med spoloma), medtem ko se nekateri odbori temu vprašanju redko ali nikoli ne posvečajo,
G. ker uporaba mreže za vključevanje načela enakosti med spoloma v parlamentarnih odborih, ki jo sestavljajo poslanci in člani osebja sekretariata, še ni dala pričakovanih rezultatov,
H. ker je skupina na visoki ravni za enakost med spoloma in raznolikost predlagala ustanovitev podobne mreže v medparlamentarnih delegacijah, da bi bilo načelo enakosti med spoloma vključeno v zunanje odnose Evropske unije,
1. poudarja, da se mora zahteva po enakosti med spoloma udejanjiti s praktičnim pristopom, ki ne bo postavljal žensk v nasprotje z moškimi;
2. poudarja, da bo vključevanje načela enakosti med spoloma privedlo k pozitivnemu razvoju tako za ženske kot za moške;
3. poudarja, da vključevanje načela enakosti med spoloma predvideva reorganizacijo, izboljšanje, razvijanje in ocenjevanje politik, da bi akterji, ki so ponavadi udeleženi pri oblikovanju politik, v vse njihove ravni in faze vključili razsežnost enakosti med spoloma;
4. opozarja, da je treba za vključevanje načela enakosti med spoloma v politike Skupnosti, ki so v pristojnosti parlamentarnih odborov in delegacij, sprejeti in izvajati strategijo s konkretnimi cilji;
5. poudarja pomembnost delovanja skupine na visoki ravni za enakost med spoloma in raznolikost ter jo poziva, naj še naprej podpira in spodbuja ta proces v celotnem Parlamentu, pa tudi pri odnosih in sodelovanju s Komisijo, Svetom in drugimi institucijami;
6. čestita parlamentarnim odborom, ki so v svoje delo vključili načelo enakosti med spoloma, in poziva ostale odbore in delegacije, naj storijo enako;
7. poziva k okrepljeni uporabi mreže za vključevanje načela enakosti med spoloma v medparlamentarnih delegacijah;
8. spodbuja generalnega sekretarja, naj da prednost izobraževanju uradnikov na vseh ravneh v parlamentarnih odborih in delegacijah o vključevanju načela enakosti med spoloma; ponovno poziva, naj se še pred naslednjim zakonodajnim obdobjem za vse evropske poslance organizira izobraževanje o enakosti med spoloma;
9. še naprej spodbuja, da se uradniki v sekretariatih parlamentarnih odborov in medparlamentarnih delegacij generalnih direktoratov za notranjo in zunanjo politiko, ki so posebej usposobljeni za vključevanje načela enakosti med spoloma, med seboj povezujejo in redno izmenjujejo dobro prakso;
10. poudarja, da morajo imeti parlamentarni odbori in delegacije na voljo ustrezno orodje, ki jim bo omogočilo dobro poznavanje vključevanja načela enakosti med spoloma, kot so kazalci ter statistični in drugi podatki, ločeni po spolu, pa tudi razdelitev proračunskih sredstev z vidika enakosti med ženskami in moškimi;
11. poudarja, de je pri vključevanju načela enakosti med spoloma treba upoštevati posebnosti posameznih parlamentarnih odborov ali delegacij; poziva, naj odbori in delegacije dejavno sodelujejo pri redni presoji pod okriljem Odbora za pravice žensk in enakost spolov na podlagi vprašalnika, predloženega predsednikom in podpredsednikom, ki so pristojni za vključevanje načela enakosti med spoloma, v katerem so navedene pomanjkljivosti na tem področju, ugotovljene pri delu odborov in delegacij, ter dosežen napredek pri vključevanju načela enakosti med spoloma v posameznih odborih;
12. poudarja, da morajo biti vloga in odgovornosti parlamentarnih odborov in delegacij pri vključevanju načela enakosti med spoloma natančno opredeljene;
13. poudarja pomembnost učinkovitega in usklajenega sodelovanja med skupino na visoki ravni za enakost med spoloma in raznolikost ter mrežo za vključevanje načela enakosti med spoloma v odborih in medparlamentarnih delegacijah, kakor tudi Odborom za pravice žensk in enakost spolov;
14. poziva generalnega sekretarja, naj še naprej izvaja celovito strategijo za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter spodbuja poklicni razvoj uradnic;
15. poziva politične skupine, naj pri imenovanju na visoke položaje upoštevajo cilj uravnotežene zastopanosti moških in žensk;
16. poziva predsedstvo Parlamenta, naj v stikih s parlamenti držav članic poudari pozitivno vlogo, ki jo ima skupina na visoki ravni za enakost med spoloma in raznolikost;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Svetu Evrope.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (14539/2/2008 – C6-0024/2009 – 2007/0195(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14539/2/2008 – C6-0024/2009),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0528),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za drugo obravnavo (A6-0216/2009),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in razveljavitvi Direktive 2003/54/ES
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/72/ES.)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (14541/1/2008 – C6-0020/2009 – 2007/0197(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14541/1/2008 – C6-0020/2009),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0530),
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2008)0908),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0235/2009),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 713/2009.)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (14546/2/2008 – C6-0022/2009 – 2007/0198(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14546/2/2008 – C6-0022/2009),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0531),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za drugo obravnavo (A6-0213/2009),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 714/2009.)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (14540/2/2008 – C6-0021/2009 – 2007/0196(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14540/2/2008 – C6-0021/2009),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0529),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za drugo obravnavo (A6-0238/2009),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/73/ES.)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (14548/2/2008 – C6-0023/2009 – 2007/0199(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14548/2/2008 – C6-0023/2009),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0532),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za drugo obravnavo (A6-0237/2009),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. ..../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 715/2009.)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA) (KOM(2008)0583 – C6-0337/2008 – 2008/0185(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0583),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 156 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0337/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0136/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Sklepa št. ..../2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 922/2009/ES.)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o strojih za nanašanje pesticidov, ki spreminja Direktivo 2006/42/ES z dne 17. maja 2006 o strojih (KOM(2008)0535 – C6-0307/2008 – 2008/0172(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0535),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0307/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0137/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. upošteva izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroča svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 2006/42/ES glede strojev za nanašanje pesticidov
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/127/ES.)
PRILOGA
Izjava Komisije
o standardizaciji strojev za nanašanje pesticidov
V podporo bistvenim zahtevam iz oddelka 2.4 Priloge I bo Komisija odbor CEN pooblastila za pripravo usklajenih standardov za vsako kategorijo strojev za nanašanje pesticidov na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik za preprečevanje nenamernega izpostavljanja okolja pesticidom. Zlasti bodo morali standardi zagotoviti merila in tehnične specifikacije za montiranje mehanske zaščite, sistemov tunelskega škropljenja in škropljenja, ki deluje s pomočjo zraka, za preprečevanje onesnaževanja vodnega vira med polnjenjem in izpraznjevanjem, ter natančne specifikacije o navodilih proizvajalcev za preprečevanje raznašanja pesticidov ob upoštevanju vseh pomembnih parametrov, kot so razpršilne šobe, tlak, višina škropilne letve, hitrost vetra, temperatura zraka in vlaga ter hitrost vožnje.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (KOM(2008)0779 – C6-0411/2008 – 2008/0221(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0779),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0411/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0218/2009),
1. odobri spremenjeni predlog Komisije;
2. poziva Komisijo, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe(ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre
ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe(3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 8. julija 2008 o okolju prijaznejšem prometu(4), je trajnostna mobilnost zaradi podnebnih sprememb in potrebe po spodbujanju evropske konkurenčnosti glavni izziv, s katerimi se srečuje Skupnost.
(2) V sporočilu Komisije z dne 19. oktobra 2006 z naslovom "Akcijski načrt Komisije za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti"(5) je poudarjeno, da je skupno porabo energije z vrsto usmerjenih ukrepov, vključno z označevanjem pnevmatik, do leta 2020 mogoče zmanjšati za 20 %.
(3) Pnevmatike zlasti zaradi svojega kotalnega upora predstavljajo 20 % do 30 % goriva, ki ga porabijo vozila. Manjši kotalni upor pnevmatik bi zato bistveno prispeval k energetski učinkovitosti cestnega prometa in s tem k zmanjšanju emisij.
(4) Za pnevmatike je značilna vrsta medsebojno odvisnih parametrov. Izboljšanje enega parametra, npr. kotalnega upora, ima lahko neželene učinke na druge parametre, npr. na oprijem na mokri podlagi, medtem ko ima lahko optimizacija oprijema na mokri podlagi neželene učinke na zunanji kotalni hrup. Proizvajalce pnevmatik je treba spodbuditi, da optimizirajo vse parametre, ne da bi pri tem ogrozili že dosežene varnostne standarde.
(5) Pnevmatike z velikim izkoristkom goriva so stroškovno učinkovite, ker prihranki energije več kot povrnejo zvišano nabavno ceno pnevmatik, nastalo zaradi višjih proizvodnih stroškov.
(6) ║Uredba (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ](6) določa minimalne zahteve za kotalni upor pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi kotalnega upora pnevmatik, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo minimalne zahteve. Da bi zmanjšali vpliv, ki ga ima cestni promet na okolje, je primerno določiti določbe, ki bodo končnim uporabnikom zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da kupujejo pnevmatike z velikim izkoristkom goriva.
(7)Da bi izboljšali razumevanje in ozaveščenost o kotalnem uporu, bi bil kalkulator za izračun prihranka goriva, kakršen je obstoječi kalkulator za pnevmatike C3, pomembno orodje za prikaz možnega prihranka goriva, denarja in CO2.
(8) Prometni hrup bremeni okolje in škoduje zdravju. ║Uredba (ES) št. …/2009 [o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ...] določa minimalne zahteve za zunanji kotalni hrup pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi zunanjega kotalnega hrupa, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo minimalne zahteve. Da bi zmanjšali vpliv, ki ga ima cestni promet na okolje, je primerno določiti določbe, ki bodo končnim uporabnikom zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da pogosteje kupujejo pnevmatike z majhnim zunanjim kotalnim hrupom.
(9) Z zagotavljanjem usklajenih podatkov o zunanjem kotalnem hrupu pnevmatike bi se poenostavilo izvajanje ukrepov za zmanjšanje hrupa v prometu in v skladu z Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa prispevalo k večji ozaveščenosti o tem, kakšen učinek imajo pnevmatike na hrup v prometu(7).
(10) ║Uredba (ES) št. …/2009 [o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ...] določa minimalne zahteve za oprijem pnevmatik na mokri podlagi. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi oprijema na mokri podlagi, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo minimalne zahteve, s tem pa tudi zavorne razdalje na mokri podlagi. Da bi izboljšali varnost v cestnem prometu, je primerno določiti določbe, ki bodo končnim uporabnikom zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da pogosteje kupujejo pnevmatike z dobrim oprijemom na mokri podlagi.
(11) Na varnost v cestnem prometu vplivajo tudi drugi parametri pnevmatik, npr. splavanje ali obnašanje v ovinkih. Vendar v tej fazi usklajene testne metode za te parametre še niso na voljo. Zato je primerno predvideti možnost, da se pozneje in po potrebi določijo določbe, ki bi veljale za usklajene podatke o tem parametrih pnevmatik za končne uporabnike.
(12)Pnevmatike za sneg in nordijske zimske pnevmatike imajo posebne parametre, ki niso v celoti primerljivi z običajnimi pnevmatikami. Da bi končnim uporabnikom omogočili pravično in informirano odločanje, je treba parametre teh pnevmatik prikazati na način, ki bo omogočil primerjavo z običajnimi pnevmatikami.
(13) Zagotavljanje podatkov o parametrih pnevmatik v obliki standardne oznake bo verjetno vplivalo na končne uporabnike, da bodo kupovali varnejše, bolj tihe pnevmatike in pnevmatike z velikim izkoristkom goriva. To pa bo verjetno vplivalo na proizvajalce pnevmatik, da bodo navedene parametre pnevmatik optimizirali, kar bo omogočilo bolj trajnostno potrošnjo in proizvodnjo.
(14)Proizvajalce, dobavitelje in distributerje pnevmatik bi bilo treba spodbujati k izpolnjevanju določb te uredbe pred letom 2012, da bi pospešili razpoznavnost sistema in uresničitev njegovih koristi.
(15) Različna pravila za označevanje pnevmatik v državah članicah bi ovirala trgovino znotraj Skupnosti in povečala upravno breme ter stroške testiranja za proizvajalce pnevmatik.
(16) Nadomestne pnevmatike predstavljajo 78 % trga pnevmatik. Zato je končnega uporabnika upravičeno obvestiti o parametrih nadomestnih pnevmatik ter pnevmatik, ki se namestijo na nova vozila.
(17) Brez sistema označevanja in usklajenega testiranja potrošniki, vključno z upravljavci voznih parkov in prevoznimi podjetji, le težko primerjajo parametre pnevmatik različnih trgovskih znamk, zato potrebujejo natančnejše podatke o izkoristku goriva in ostalih parametrih. Zato je primerno v področje uporabe uredbe vključiti tudi pnevmatike C1, C2 in C3.
(18) Energetsko označevanje, ki se uporablja za gospodinjske aparate v skladu z Direktivo Sveta 1992/75/ES z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku(8), pri katerem so proizvodi razvrščeni v razrede od "A do G", potrošniki dobro poznajo in je uspešno spodbujalo učinkovitejše aparate. Isto zasnovo je treba uporabljati tudi pri označevanju izkoristka goriva pri pnevmatikah.
(19) Oznaka, ki bi bila dobro vidna na prodajnih mestih in v tehničnem promocijskem gradivu, bi morala zagotoviti, da bi distributerji in morebitni končni uporabniki prejeli usklajene podatke o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem hrupu.
(20) Nekateri končni uporabniki izberejo pnevmatike, preden prispejo na prodajno mesto, ali pa jih kupijo po pošti. Da bi zagotovili, da bi bili tudi ti končni uporabniki pri nakupu dobro obveščeni s pomočjo usklajenih podatkov o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem uporu, bi morale biti nalepke vidne na vsakem tehničnem promocijskem gradivu, tudi če je tak material objavljen na internetu.
(21)Možnim kupcem bi bilo treba zagotoviti dodatne standardizirane informacije, ki pojasnjujejo vse sestavine oznake – izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in emisije hrupa – in njihov pomen ter vključujejo kalkulator za izračun prihranka goriva, ki pokaže povprečen prihranek goriva, CO2 in stroškov. Te podatke je treba zagotoviti na spletni strani EU o označevanju pnevmatik ter z zloženkami in plakati na vseh prodajnih mestih. Naslov te spletne strani bi moral biti jasno naveden na oznaki in v vsem tehničnem promocijskem gradivu.
(22) Podatke bi bilo treba zagotoviti v skladu z usklajenimi testnimi metodami, določenimi v ║Uredbi (ES) št. …/2009 [o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ...], da bi končni uporabniki lahko primerjali različne pnevmatike in da bi omejili stroške testiranja za proizvajalce.
(23)Da bi se spoprijele z izzivom zmanjšanja emisij CO2 cestnega prometa, je primerno, da države članice spodbujajo pnevmatike z velikim izkoristkom goriva ▌. Takšno spodbujanje bi moralo biti v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe. Za preprečevanje razdrobljenosti notranjega trga bi bilo treba določiti najnižje razrede glede izkoristka goriva.
(24) Doseganje skladnosti z določbami o označevanju s strani proizvajalcev, dobaviteljev in distributerjev je bistveno za doseganje ciljev teh določb. Države članice bi zato morale določiti učinkovite ukrepe, vključno z nadzorovanjem trga, rednimi naknadnimi nadzori in učinkovitimi sankcijami, ki zadoščajo za zagotovitev izvrševanja določb te uredbe.
(25)Države članice bi se morale pri izvajanju ustreznih določb te uredbe izogibati ukrepom, s katerimi bi malim in srednje velikim podjetjem naložile neupravičene, birokratske in toge obveznosti, in kjer je to mogoče, upoštevati posebne potrebe ter finančne in upravne omejitve za mala in srednje velika podjetja.
(26)Za ustrezno oceno izvajanja te uredbe je potreben pregled, da se ugotovi, ali so potrebne spremembe. Pregled bi se moral zlasti osredotočiti na potrošnikovo razumevanje oznak, vključno s parametrom hrupa, in prilagajanje tehnološkim spremembam.
(27) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(9).
(28) Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila, da uvede zahteve za razvrščanje pnevmatik razredov C2 in C3 glede na oprijem na mokri podlagi, da poleg izkoristka goriva, oprijema na mokri podlagi in zunanjega kotalnega upora uvede zahteve za druge bistvene parametre pnevmatik in da prilagodi priloge tehničnemu napredku. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES −
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe in vsebina
Namen te uredbe je povečati varnost ter gospodarsko in okoljsko učinkovitost v cestnem prometu s spodbujanjem varnih in tihih pnevmatik z velikim izkoristkom goriva.
Ta uredba določa okvir za zagotavljanje usklajenih podatkov o parametrih pnevmatik z označevanjem, ki bodo potrošnikom omogočili, da bodo pri nakupu pnevmatik dobro obveščeni.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za pnevmatike C1, C2 in C3.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se ta uredba ne uporablja za:
(a)
obnovljene pnevmatike,
(b)
profesionalne terenske pnevmatike,
(c)
pnevmatike, zasnovane za namestitev na vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. oktobrom 1990,
(d)
zasilne rezervne pnevmatike tipa T,
(e)
pnevmatike s hitrostnim razredom, manjšim od 80 km/h,
(f)
pnevmatike z nazivnim premerom platišča, ki ne presega 254 mm ali znaša 635 mm ali več,
(g)
pnevmatike z dodatnimi lastnostmi za boljši oprijem, npr. ježevke.
Člen 3
Opredelitev pojmov
Pojmi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
(1)
"pnevmatike C1, C2 in C3" so razredi pnevmatik, opredeljeni v členu 8 ║Uredbe (ES) št. …/2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ...];
(2)
"zasilna rezervna pnevmatika tipa T" je zasilna rezervna pnevmatika, zasnovana za uporabo pri višjem tlaku, kot je določen za standardne in ojačane pnevmatike;
(3)
"zimska pnevmatika" pomeni pnevmatiko, katere tekalna plast ter tekalna sestava ali struktura sta načrtovani predvsem za doseganje večje učinkovitosti v snežnih razmerah od običajne pnevmatike, kar zadeva njeno zmogljivost zagona ali ohranjanja vozila v gibanju;
(4)
"prodajno mesto" je kraj, kjer se pnevmatike razstavijo ▌ ali prodajajo, vključno z razstavnimi prostori, kjer so razstavljene pnevmatike, ki niso nameščene na vozila;
(5)
"tehnično promocijsko gradivo"so tehnična navodila za uporabo, brošure, zgibanke in katalogi v natisnjeni ali elektronski obliki ali objavljeni na spletu, razen medijskega oglaševanja, uporabljeni za trženje pnevmatik ali vozil, namenjeni končnim uporabnikom ali distributerjem, v katerih so opisani posebni parametri pnevmatike ▌;
(6)
"tehnična dokumentacija" so podatki o pnevmatikah, vključno s podatki o proizvajalcu in blagovni znamki pnevmatike, opis tipa pnevmatike ali skupine pnevmatik, določenih za dodeljevanje razreda glede na izkoristek goriva, razreda glede na oprijem na mokri podlagi in izmerjene vrednosti zunanjega kotalnega hrupa, ter poročila o testiranju in natančnost testiranja;
(7)
"kalkulator za izračun prihranka goriva" je orodje na namenskih spletnih straneh o označevanju pnevmatik, ki prikaže možen povprečen prihranek goriva, CO2 in stroškov za razrede pnevmatik C1, C2 in C3;
(8)
"spletna stran EU o označevanju pnevmatik", ki jo upravlja Komisija, je osrednji spletni vir razlag in dodatnih informacij v zvezi z vsako od sestavin oznake in vključuje kalkulator za izračun prihranka goriva;
(9)
"proizvajalec" je vsaka fizična ali pravna oseba, ki izdeluje proizvod ali za katero se tak proizvod snuje ali izdeluje in ki trži ta proizvod pod njegovim imenom ali blagovno znamko;
(10)
"uvoznik" je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Skupnosti, ki da proizvod iz tretje države na trg Skupnosti;
(11)
"dobavitelj" je proizvajalec ali njegov pooblaščeni predstavnik v Skupnosti ali uvoznik;
(12)
"distributer" je vsaka fizična ali pravna oseba v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki na trgu ponuja pnevmatiko;
(13)
"dostopnost na trgu" je vsaka dobava proizvoda za distribucijo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, za katero je ali ni treba plačati;
(14)
"končni uporabnik" je potrošnik, vključno z upravljavcem voznega parka ali prevozno podjetje, ki kupuje ali naj bi kupilo pnevmatike;
(15)
"bistveni parameter" je parameter pnevmatike, npr. kotalni upor, oprijem na mokri podlagi ali zunanji kotalni hrup, ki ima med uporabo večji vpliv na okolje, varnost v cestnem prometu ali zdravje.
Člen 4
Odgovornosti Evropske komisije
1.Evropska komisija najkasneje septembra 2010 vzpostavi in upravlja spletno stran EU o označevanju pnevmatik kot osrednji vir informacij o posameznih delih oznake.
2.Spletna stran vključuje:
(a)
razlago piktogramov, natisnjenih na oznakah,
(b)
kalkulator za izračun prihranka goriva, ki kaže možni prihranek goriva, denarja in CO2 ob uporabi pnevmatik z nizkim kotalnim uporom za razrede C1, C2 in C3;
(c)
opozorilo, da so dejanski prihranki goriva in varnost v cestnem prometu v veliki meri odvisni od ravnanja voznikov, zlasti:
(i)
ekološka vožnja lahko bistveno zmanjša porabo goriva,
(ii)
za boljši oprijem na mokri podlagi in boljši izkoristek goriva je treba redno preverjati tlak v pnevmatikah,
(iii)
vedno je treba upoštevati varnostno razdaljo.
Člen 5
Odgovornosti dobaviteljev pnevmatik
Države članice zagotovijo, da dobavitelji pnevmatik izpolnjujejo naslednje zahteve:
(1)
Dobavitelji zagotovijo, da imajo pnevmatike C1 in C2, ki jih dobavljajo distributerjem ali končnim uporabnikom, priloženo oznako, ki je prikazana na kakršen koli način ali z nalepko na platišču, ▌ ki označuje razred glede na izkoristek goriva in oprijem na mokri podlagi ter izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa v skladu z deli A, B in C Priloge I ▌.
(2)
Format nalepke in oznake iz točke 1 je predpisan v Prilogi II.
(3)
Dobavitelji v tehničnem promocijskem gradivu navedejo razred glede na izkoristek goriva, razred glede na oprijem na mokri podlagi in izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa v skladu s Prilogo I v vrstnem redu v skladu s Prilogo III. Pri pnevmatikah C1 in C2 se označi tudi izmerjen koeficient kotalnega upora.
(4)
Dobavitelji zagotovijo na zahtevo organom držav članic tehnično dokumentacijo pet let po dostopnosti zadnje pnevmatike določenega tipa na trgu. Tehnična dokumentacija je dovolj natančna, da lahko organi preverijo natančnost podatkov, navedenih na oznaki o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem hrupu.
(5)
Dobavitelji navedejo vrednosti glede koeficienta kotalnega upora (izraženega v kg/t), indeksa oprijema na mokri podlagi (izraženega kot indeks učinkovitosti G v primerjavi z ustrezno standardno pnevmatiko) ter emisij hrupa (izraženih v dB), izmerjene na homologacijskih preizkusih, v javno dostopni bazi podatkov.
Člen 6
Odgovornosti distributerjev pnevmatik
Države članice zagotovijo, da distributerji pnevmatik izpolnjujejo naslednje zahteve:
(1)
Distributerji zagotovijo, da so nalepke, ali oznake, ki jih zagotovijo dobavitelji v skladu s točko 1 člena 5 ali podrobnejša razlaga oznake iz točke 3 Priloge II na voljo in jasno prikazane na pnevmatiki ali v neposredni bližini na prodajnem mestu.
(2)
Kadar pnevmatike, namenjene za prodajo, končnim uporabnikom niso vidne, jim distributerji zagotovijo dokumentacijo o razredu teh pnevmatik glede na izkoristek goriva, razredu glede na oprijem na mokri podlagi in izmerjeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa.
(3)
Pri pnevmatikah C1, C2 in C3 distributerji na računih, ki jih izstavijo končnim uporabnikom ob nakupu pnevmatik, navedejo podrobnejšo razlago oznake iz točke 3 ali 4 Priloge II, ki vsebuje razred glede na izkoristek goriva in oprijem na mokri podlagi ter izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa v skladu z deli A, B oziroma C Priloge I, ali to razlago priložijo računom. ▌
Člen 7
Odgovornost dobaviteljev in distributerjev vozil
Države članice zagotovijo, da dobavitelji in distributerji vozil izpolnjujejo naslednje določbe:
(1)
Dobavitelji in distributerji vozil posredujejo podatke o pnevmatikah, nameščenih na vozilih. Podatki vsebujejo razred glede na izkoristek goriva v skladu z delom A Priloge I, izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa v skladu z delom C Priloge I, pri pnevmatikah C1 pa tudi razred glede na oprijem na mokri podlagi v skladu z delom B Priloge I, navedeni pa so v vrstnem redu v skladu s Prilogo III. Ti podatki so vključeni vsaj v elektronskem tehničnem promocijskem gradivu in so posredovani končnim uporabnikom pred prodajo vozila.
(2)
Kadar se lahko na novo vozilo namestijo različni tipi pnevmatik in končni uporabniki ne morejo izbirati med njimi, vsebujejo informacije iz točke 1 najnižji razred teh tipov pnevmatik glede na izkoristek goriva in oprijem na mokri podlagi ter najvišjo izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa ▌.
(3)
Kadar lahko končni uporabniki izbirajo med različnimi tipi pnevmatik, ki se namestijo na novo vozilo, se uporabi točka (a) ali (b):
(a)
kadar lahko končni uporabniki izbirajo med različni velikostmi pnevmatik oziroma platišč, ne pa med drugimi parametri tipa pnevmatik, vsebujejo informacije iz točke 1 za vse velikosti pnevmatik oziroma platišč podatke o najnižjem razredu glede na izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in najvišjo izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa za vse tipe pnevmatik oziroma platišč te velikosti.
(b)
razen v primerih iz točke (a) vsebujejo informacije iz točke 1 podatke o razredu glede na izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa za vse tipe pnevmatik, ki jih končni uporabni lahko izbere.
Člen 8
Usklajene testne metode
Podatki, ki jih je treba zagotoviti o razredu glede na izkoristek goriva, izmerjeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa in razredu glede na oprijem na mokri podlagi v skladu s členi 5, 6 in 7, se pridobijo z uporabo usklajenih testnih metod v skladu s Prilogo I. Usklajeni testi končnim uporabnikom zagotovijo zanesljivo in v celoti reprezentativno razvrstitev testiranih lastnosti.
Člen 9
Postopek preverjanja
1. Države članice v skladu s postopkom iz Priloge IV ocenijo skladnost navedenih razredov glede na izkoristek goriva in oprijem na mokri podlagi v smislu delov A in B Priloge I in navedene izmerjene vrednosti zunanjega kotalnega hrupa v smislu dela C Priloge I.
2.Takšna presoja ne posega v nobeno homologacijo vozila ali pnevmatike, pridobljeno v EU v skladu z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila(10) ali Uredbo (ES) št. .../2009 [o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ...].Države članice za oceno skladnosti, kadar je to primerno, pregledajo tudi homologacijsko dokumentacijo pnevmatike in ustrezno spremno dokumentacijo, ki jo posreduje dobavitelj.
3.Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo sistem rednih in naključnih pregledov prodajnih točk, da se zagotovi skladnost z zahtevami te uredbe.
Člen 10
Notranji trg
1. Kadar so zahteve te uredbe izpolnjene, države članice na podlagi podatkov o proizvodih, zajetih v tej uredbi, ne prepovejo ali omejijo dostopnosti pnevmatik na trgu.
2. Države članice predvidevajo, da oznake in podatki o proizvodu ustrezajo določbam iz te uredbe, dokler ne morejo dokazati nasprotnega. Da bi lahko ocenili natančnost navedenih vrednosti, lahko od dobaviteljev zahtevajo tehnično dokumentacijo v skladu s točko 4 člena 5.
Člen 11
Spodbude
Države članice ne spodbujajo pnevmatik, ki ne dosegajo razreda C glede na izkoristek goriva alioprijem na mokri podlagi v smislu dela A oziroma B Priloge I.
Člen 12
Spreminjanje in prilagajanje tehničnemu napredku
Naslednji ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te uredbe, med drugim tako, da jih dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(2):
(1)
uvedba zahtev za razvrščanje pnevmatik C2 in C3 glede na oprijem na mokri podlagi pod pogojem, da so na voljo ustrezne usklajene testne metode,
(2)
uvedba zahtev za pnevmatike za sneg ali za nordijske zimske pnevmatike,
▌(3) prilagoditev prilog I do IV tehničnemu napredku.
Člen 13
Izvajanje in sankcije
1.Države članice s pomočjo nenehne izmenjave informacij zagotovijo tesnejše sodelovanje pri nadzoru trga za dosledno izvajanje te uredbe. Države članice uvedejo ustrezne ukrepe za reden naknaden nadzor, s čimer bi zagotovili, da se pnevmatike, ki niso označene v skladu s predpisi, ustrezno označijo ali pa umaknejo s trga.
2.Države članice uvedejo ukrepe, ki določajo sankcije za kršitve določb te uredbe, vključno s pravili za sankcije, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te uredbe, in določbe, ki zagotavljajo njihovo izvajanje. ▌
3.Ti ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
4.Države članice Komisijo brez odlašanja uradno obvestijo o navedenih ukrepih in vseh njihovih poznejših spremembah.
Člen 14
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljajo členi 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 15
Pregled
1.Najpozneje tri leta po začetku uporabe te uredbe Komisija pregleda izvajanje te uredbe, med drugim upoštevajoč:
(a)
učinkovitost oznake v smislu ozaveščenosti potrošnikov,
(b)
morebitno razširitev sistema označevanja na obnovljene pnevmatike,
(c)
morebitno uvedbo novih parametrov ali razredov pnevmatik,
(d)
podatke o parametrih pnevmatik, ki jih končnim uporabnikom zagotovijo dobavitelji in distrubuterji vozil.
2.Komisija na podlagi tega pregleda ter po oceni učinka in raziskavi pri potrošnikih Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo in po potrebi priloži predlog za spremembo te uredbe.
Člen 16
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se ▌od 1. novembra 2012.
Člena 5 in 6 se za proizvajalce pnevmatik ne uporabljata pred 1. julijem 2012.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V ║,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
Priloga I
Parametri za razvrščanje pnevmatik
Del A: razredi glede na izkoristek goriva
Razrede glede na izkoristek goriva je treba določiti na podlagi koeficienta kotalnega upora (KKU) v skladu z lestvico oznak A do G, ki je določena v nadaljevanju, in izmeriti v skladu z ║Uredbo UNECE ║.
▌
Razred C1
Razred C2
Razred C3
KKU v kg/t
Razred energetske učinkovitosti
KKU v kg/t
Razred energetske učinkovitosti
KKU v kg/t
Razred energetske učinkovitosti
KKU≤6,5
A
KKU≤5,5
A
KKU≤4,0
A
6,6≤KKU≤7,7
B
5,6≤KKU≤6,7
B
4,1≤KKU≤5,0
B
7,8≤KKU≤9,0
C
6,8≤KKU≤8,0
C
5,1≤KKU≤6,0
C
−
D
−
D
6,1≤KKU≤7,0
D
9,1≤KKU≤10,5
E
8,1≤KKU≤9,2
E
7,1≤KKU≤8,0
E
10,6≤KKU≤12,0
F
9,3≤KKU≤10,5
F
KKU≥8,1
F
KKU≥12,1
G
KKU≥10,6
G
−
G
Del B: razredi glede na oprijem na mokri podlagi
Razrede pnevmatik C1 glede na oprijem na mokri podlagi je treba določiti na podlagi indeksa oprijema na mokri podlagi (G) v skladu z lestvico oznak A do G, ki je določena v nadaljevanju, in izmeriti v skladu z Uredbo UNECE 117 o enotnih predpisih o homologaciji pnevmatik v zvezi z emisijami hrupa pnevmatik pri kotaljenju in z oprijemljivostjo na mokrih površinah(11).
G
Razredi glede na oprijem na mokri podlagi
155≤G
A
140≤G≤154
B
125≤G≤139
C
−
D
110≤G≤124
E
G≤109
F
−
G
Del C: zunanji kotalni hrup
Izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa se izrazi v decibelih in izmeri v skladu z Uredbo UNECE 117 o enotnih predpisih o homologaciji pnevmatik v zvezi z emisijami hrupa pnevmatik pri kotaljenju in z oprijemljivostjo na mokrih površinah.
Del D: Nizka raven hrupa
Označevanje izmerjene vrednosti zunanjega kotalnega hrupa, izražene v dB, se pri pnevmatikah z nizko ravnjo hrupa, opredeljene na podlagi spodnje tabele, dopolni z znakom "Nizka raven hrupa':
Razredi glede na zunanji kotalni upor (dB(A))
C1
C2
C3
Znak za nizko raven hrupa
≤68
≤69
≤70
* Znak za nizko raven hrupa:
Priloga II
Zasnova nalepke
Nalepka iz točke 1 člena 5 in točke 1 člena 6 je sestavljena iz dveh delov:(1) oznake, natisnjene v spodaj opisanem formatu, in (2) polja, kjer so navedeni ime dobavitelja in linija pnevmatike, dimenzije pnevmatike, indeks nosilnosti, hitrostni razred in ostali tehnični podatki (v nadaljnjem besedilu: polje za trgovsko znamko).
1. Zasnova nalepke
1.1 Oznaka, natisnjena na nalepki v skladu s točko 1 člena 5 in točko 1 člena 6, mora ustrezati spodnji sliki.
1.2Zasnovi se doda naslednja točka:
naslov spletne strani EU o označevanju pnevmatik v veliki pisavi na dnu oznake,
1.3 Specifikacije na oznaki:
1.4 Oznaka mora biti najmanj 75 mm široka in 110 mm visoka. Če je format natisnjene oznake večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam.
1.5 Oznaka mora izpolnjevati naslednje zahteve:
( a) barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna – in se navedejo kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna;
( b) Spodnje številke se nanašajo na legendo iz točke 1.3;
Izkoristek goriva
Piktogram, kot sledi: širina: 19,5 mm, višina: 18,5 mm – črta okvira piktograma: 3,5 pt, širina: 26 mm, višina: 23 mm – črta okvira piktograma: 1 pt – črta konca okvira: 3,5 pt, širina: 36 mm – barva: X-10-00-05;
Oprijem na mokri podlagi
Piktogram, kot sledi: širina: 19 mm, višina: 19 mm – črta okvira piktograma: 3,5 pt, širina: 26 mm, višina: 23 mm – črta okvira piktograma: 1 pt – črta konca okvira: 3,5 pt, širina: 26 mm – barva: X-10-00-05;
Zunanji kotalni hrup
Piktogram, kot sledi: širina: 23 mm, višina: 15 mm – črta okvira piktograma: 3,5 pt, širina: 26 mm, višina: 24 mm – črta okvira piktograma: 1 pt – črta konca okvira: 3,5 pt, višina: 24 mm – barva: X-10-00-05;
Rob oznake:črta:1,5 pt – barva: X-10-00-05;
Lestvica A−G
–
puščice: višina: 4,75 mm, presledek: 0,75 mm, črna črta: 0,5 pt – barve:
Sklic na uredbo:Helvetica Regular 7,5 pt, 100 % črna;
Navedba razreda pnevmatike:Helvetica Bold 4.129,50 cm³, 100 % črna;
( c) Ozadje mora biti belo.
1.6 Na oznaki je treba navesti razred pnevmatike (C1, C2 ali C3) v formatu, predpisanem na sliki iz točke 1.3.
2. Polje za trgovsko znamko
║ Dobavitelji morajo na nalepki poleg oznake navesti svoje ime, linijo pnevmatike, dimenzije pnevmatike, indeks nosilnosti, hitrostni razred in ostale tehnične podatke, pri čemer so barva, format in oblika poljubni, pod pogojem, da razmerje med poljem za trgovsko znamko in velikostjo oznake ni večje od 4:5 in da sporočilo, objavljeno skupaj z oznako, ne vpliva na sporočilo na oznaki.
3.Zasnova razširjene razlagalne oznake
Razlaga nalepke iz člena 5 je skladna s spodaj podano ilustracijo, besedilo pa prevedeno v ustrezen jezik mesta prodaje. Ta različica oznake se posreduje potrošniku na računu ali skupaj z njim, razen če to dobavitelju povzroči nepotrebno breme; v tem primeru se informacije posredujejo v skladu s točko 4 Priloge II.
4.Zasnova informacij na računu
V primeru, ko stroški tiskanja razlage oznake iz točke 3 Priloge II pomenijo nepotrebno breme dobavitelju, se informacije o oznaki posredujejo v skladu z naslednjo ilustracijo:
Priloga III
Podatki, navedeni v tehničnem promocijskem gradivu
1. Podatki o pnevmatiki se navedejo v naslednjem vrstnem redu:
(i)
razred glede na izkoristek goriva (A do G),
(ii)
razred glede na oprijem na mokri podlagi (A do G),
(iii)
izmerjena vrednost zunanjega kotalnega upora (dB).
2. Ti podatki morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
(i)
morajo biti lahko berljivi,
(ii)
morajo biti lahko razumljivi,
(iii)
če je določen tip pnevmatike glede na dimenzije in ostale parametre mogoče različno uvrstiti, se mora navesti razpon med najmanj in najbolj zmogljivo pnevmatiko.
3. Dobavitelji morajo na svojih spletnih straneh objaviti tudi:
(i)
povezavo do spletne strani EU o označevanju pnevmatik;
(ii)
razlago piktogramov, natisnjenih na oznaki, ter kalkulator za izračun izkoristka goriva v skladu s spletno stranjo EU o označevanju pnevmatik;
(iii)
opozorilo, da so dejanski prihranki goriva in varnost v cestnem prometu v veliki meri odvisni od obnašanja voznikov, zlasti:
–
ekološka vožnja lahko bistveno zmanjša porabo goriva,
–
za dosego boljšega oprijema na mokri podlagi in izkoristka goriva je treba redno preverjati tlak v pnevmatikah,
–
vedno je treba upoštevati varnostno razdaljo.
Priloga IV
Postopek preverjanja
Resničnost navedenih razredov glede na izkoristek goriva in oprijem na mokri podlagi ter navedenih izmerjenih vrednosti zunanjega kotalnega hrupa se oceni pri vsakem tipu pnevmatike ali vsaki skupini pnevmatik, ki jo določi dobavitelj, po naslednjem postopku:
(1)
najprej se testira ena pnevmatika. Če izmerjena vrednost ustreza navedenemu razredu ali izmerjeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa, je test uspešen.
(2)
če izmerjena vrednost ne ustreza navedenemu razredu ali izmerjeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa, se testirajo še tri pnevmatike. Resničnost navedenih podatkov se oceni s pomočjo povprečne vrednosti, izmerjene pri štirih pnevmatikah.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 717/2007 o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih znotraj Skupnosti in Direktive 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (KOM(2008)0580 – C6-0333/2008 – 2008/0187(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0580),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0333/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0138/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 717/2007 o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih znotraj Skupnosti in Direktive 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 544/2009.)
Zahteve za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS, 78/855/EGS in 82/891/EGS ter Direktive 2005/56/ES glede zahtev za poročanje in dokumentiranje v primeru združitve in delitve (KOM(2008)0576 – C6-0330/2008 – 2008/0182(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0576),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 44(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0330/2008),
– ob upoštevanju obveze, ki jo je predstavnik Sveta navedel v pismu z dne 7. aprila 2009, o odobritvi predloga, kakor je bil spremenjen, v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0247/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS, 78/855/EGS in 82/891/EGS ter Direktive 2005/56/ES glede zahtev za poročanje in dokumentiranje v primeru združitev in delitev
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/109/ES.)
Zavarovanje in pozavarovanje (SOLVENTNOST II) (prenovitev) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (prenovitev) (KOM(2008)0119 – C6-0231/2007 – 2007/0143(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0361) in spremenjenega predloga (KOM(2008)0119),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 47(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0231/2007),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),
– ob upoštevanju privolitve predstavnika Sveta v pismu z dne 1. aprila 2009 o sprejetju spremenjenega predloga v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju členov 80a in 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0413/2008),
A. ker po mnenju svetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog ne vključuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije ter kakor je bil spremenjen v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/138/ES.)
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(1998)0617),
– ob upoštevanju Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani (5144/1999),
– ob upoštevanju člena 133 in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C5-0338/1999),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o strategiji EU za Srednjo Azijo(1),
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 22. aprila 2009 o zgoraj navedenem predlogu(2),
– ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,
A. ker odnose med Evropskimi skupnostmi in Turkmenistanom sedaj ureja Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter Zvezo sovjetskih socialističnih republik o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, sklenjen decembra 1989; ker ta sporazum ne vsebuje nikakršnih določb o človekovih pravicah,
B. ker je Začasni sporazum o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino z dne 2. decembra 1998 med Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani v postopku odobritve Sveta,
C. ker je bil sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Turkmenistanom parafiran maja 1997 in podpisan leta 1998; ker je ta sporazum doslej ratificiralo 11 držav članic – Francija, Irska, Združeno kraljestvo in Grčija morajo to še storiti, 12 novih držav članic pa ga bo ratificiralo v skupnem protokolu; ker je Turkmenistan ta sporazum ratificiral leta 2004,
D. ker bo sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ko ga bodo ratificirale vse države, prvotno sklenjen za obdobje desetih let, nato bo vsako leto obnovljen, če ga ne bo nobena pogodbenica prekinila, lahko pa se ga razširi, spremeni ali dopolni, da bi zajemal razvoj dogodkov,
E. ker ima Turkmenistan v srednjeazijski regiji pomembno vlogo, zato je zaželeno tesnejše sodelovanje Evropske unije s to državo,
F. ker so se razmere v Turkmenistanu izboljšale, odkar je bil izvoljen novi predsednik; ker je režim pokazal pripravljenost, da izvede temeljne reforme, še vedno pa je treba doseči precejšnji napredek na več ključnih področjih, kot so človekove pravice, pravna država, demokracija in državljanske svoboščine,
G. ker predlagani začasni trgovinski sporazum med Evropskimi skupnostmi in Turkmenistanom določa, da je pogoj za sodelovanje spoštovanje demokracije in človekovih pravic,
H. ker bi lahko zato ta sporazum prispeval k napredovanju izvajanih demokratičnih reform v Turkmenistanu,
I. ker je v ta sporazum vključen mehanizem, ki vsaki pogodbenici omogoča, da sporazum prekine, o čemer mora obvestiti drugo stran,
1. ugotavlja, da so z izvolitvijo novega predsednika v Turkmenistanu dobri izgledi za izvedbo reform na ključnih področjih; posebej pozdravlja ustanovitev Nacionalnega inštituta za demokracijo in človekove pravice; je seznanjen s postopkom revizije ustave, katere namen je okrepitev demokracije, državljanskih svoboščin in pravne države, pa tudi z revizijo volilnega zakona; pozdravlja pristop Turkmenistana k mednarodnim konvencijam, kot je drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, namenjen odpravi smrtne kazni, ter Konvencija o političnih pravicah žensk; pozdravlja izvedbo reform izobraževalnega sistema za izboljšanje njegove kakovosti in večjo enakost med študenti;
2. poziva turkmenistansko vlado, naj nemudoma vzpostavi demokratično ureditev in spoštovanje pravne države; poziva predvsem k izvajanju odprtih in demokratičnih volitev, svobodi veroizpovedi, razvoju resnične civilne družbe, izpustitvi vseh političnih zapornikov in zapornikov vesti, odpravi omejitev potovanja in omogočanju dostopa neodvisnim opazovalcem;
3. poudarja, da mora Evropska unija še naprej spodbujati tak razvoj ter da je treba pozorno in redno spremljati dejavnosti turkmenistanske vlade;
4. poziva Svet in Komisijo, naj mu redno in obsežno poročata o položaju človekovih pravic v Turkmenistanu;
5. obžaluje, da se položaj v tej državi, zlasti človekove pravice in demokracija, v zadnjih letih še vedno ni ustrezno izboljšal; zlasti poudarja, da je treba brezpogojno izpustiti vse politične zapornike ter da je treba odpraviti vse omejitve potovanja in prostega dostopa za neodvisne opazovalce, vključno z Mednarodnim rdečim križem; poziva k nadaljnjemu izboljšanju državljanskih svoboščin, vključno za nevladne organizacije; poudarja, da je treba reforme izvajati na vseh ravneh in na vseh upravnih področjih;
6. poudarja, da so gospodarski in trgovinski odnosi pomembni za odprtje turkmenistanske družbe ter izboljšanje demokratičnih, gospodarskih in družbenih razmer za turkmenistanske državljane;
7. meni, da je lahko začasni trgovinski sporazum, medtem ko določa tudi pravila o gospodarskem sodelovanju, odskočna deska za vzpostavitev trdnih in trajnih odnosov med Evropsko unijo in Turkmenistanom ter da lahko prispeva k okrepitvi procesa reform v tej državi;
8. poudarja, da začasni trgovinski sporazum Turkmenistanu ne daje prostih rok; zato poziva k strogemu spremljanju ter rednemu ocenjevanju dosežkov Turkmenistana na ključnih področjih, sporazum pa naj se prekine v primeru, če država dokazano ne bo izpolnjevala pogojev; poziva Komisijo in Svet, naj ga redno obveščata o tem spremljanju;
9. poziva Svet in Komisijo, naj v sporazum o partnerstvu in sodelovanju vključita tudi jasno odložilno klavzulo o človekovih pravicah; poudarja, da je treba spoštovati Splošno deklaracijo ZN o človekovih pravicah; poziva Svet, naj sprejme vse njegove zahteve za začasno prekinitev izvajanja tega sporazuma;
10. poziva Svet in Komisijo, naj v sporazum o partnerstvu in sodelovanju vključita tudi klavzulo o reviziji, ter zahteva, da se z njim posvetuje o vsakršni reviziji tega sporazuma;
11. poudarja, da je za začetek veljavnosti sporazuma o partnerstvu in sodelovanju potrebna njegova privolitev; čeprav za začasni trgovinski sporazum ta privolitev ni potrebna, poziva k doslednemu upoštevanju te resolucije, saj bi lahko bila v nasprotnem primeru ogrožena njegova privolitev k sklenitvi sporazuma o partnerstvu in sodelovanju; zato namerava svoje mnenje pripraviti na osnovi odgovorov, ki jih bosta v izjavah posredovala Svet in Komisija;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Turkmenistana.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani (5144/1999 – KOM(1998)0617 – C5-0338/1999 – 1998/0304(CNS))
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(1998)0617),
– ob upoštevanju Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani (5144/1999),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2001 o razmerah v Turkmenistanu(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2003 o Turkmenistanu, vključno s Srednjo Azijo(2),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o strategiji EU za Srednjo Azijo(3),
– ob upoštevanju člena 133 in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C5-0338/1999),
– ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0085/2006),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Turkmenistana.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta (Euratom) o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost (KOM(2008)0790 – C6-0026/2009 – 2008/0231(CNS))
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0790),
– ob upoštevanju členov 31 in 32 Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0026/2009),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0236/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu z drugim odstavkom člena 119 Pogodbe Euratom ter se prepriča, da so bile spoštovane vse pravne zahteve, predvidene za sprejetje tega predloga v Pogodbi Euratom, zlasti posvetovanje s skupino strokovnjakov v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 6
(6) Medtem ko se lahko vsaka država svobodno odloča glede svoje energetske mešanice, se je po obdobju razmisleka povečalo zanimanje za gradnjo novih objektov in nekatere države članice so se odločile, da izdajo dovoljenja novim objektom. Razen tega se pričakuje, da bodo imetniki dovoljenj v prihodnjih letih vložili zahtevke za podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn.
(6) Vsaka država članica se lahko svobodno odloča glede svoje energetske mešanice.
Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 7
(7) V ta namen je treba razviti najboljše prakse, ki bodo upravne organe vodile pri njihovem odločanju o podaljšanju življenjske dobe jedrskih objektov.
(7) Jedrska varnost je v interesu Skupnosti, kar bi bilo treba upoštevati pri odločitvah o izdajanju dovoljenj novim objektom in/ali pri podaljšanju življenjske dobe jedrskih objektov. V ta namen je treba razviti najboljše prakse, ki bodo upravne organe in države članice vodile pri njihovem odločanju o izdajanju dovoljenj novim objektom in o podaljšanju življenjske dobe jedrskih objektov.
Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 9
(9) Stalno izboljševanje jedrske varnosti zahteva, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje in imetniki dovoljenj zagotavljajo visoko raven varnosti za prebivalstvo.
(9) Stalno izboljševanje jedrske varnosti zahteva, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje ter imetniki dovoljenj in odgovorni za ravnanje z jedrskimi odpadki zagotavljajo najvišjo možno raven varnosti za prebivalstvo.
Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 10
(10) Temelji in zahteve, ki jih določi Mednarodna agencija za atomsko varnost sestavljajo okvir praks, na katerem bi morale temeljiti nacionalne varnostne zahteve. Države članice so znatno prispevale k izboljšanju teh temeljev in zahtev.
(10) Temelji, zahteve in smernice, ki jih določi Mednarodna agencija za atomsko varnost, sestavljajo skupek pravil in okvir praks, na katerih bi morale temeljiti nacionalne varnostne zahteve. Države članice so znatno prispevale k izboljšanju teh temeljev, zahtev in smernic. Ta pravila bi morala odražati najboljšo mednarodno prakso v zvezi z varnostnimi zahtevami ter tvoriti dobro podlago za zakonodajo Skupnosti. V pravo Skupnosti jih ni mogoče vključiti zgolj s sklicevanjem na varnostne standarde IAEA, serija št. SF-1 (2006), v tej direktivi. Zaradi tega bi bilo treba tej direktivi dodati prilogo s temeljnimi varnostnimi načeli.
Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 13
(13) Pravilno in pravočasno obveščanje javnosti o pomembnih vprašanjih glede jedrske varnosti mora temeljiti na visoki ravni preglednosti v zvezi z vprašanji, povezanimi z varnostjo jedrskih objektov.
(13) Pravilno in pravočasno obveščanje zaposlenih v jedrski industriji in javnosti o pomembnih vprašanjih glede jedrske varnosti bi moralo temeljiti na visoki ravni preglednosti v zvezi z vprašanji, povezanimi z varnostjo jedrskih objektov.
Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)Da bi države članice zagotovile dostop do informacij, sodelovanje javnosti in preglednost, bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za izvajanje obveznosti, določenih v mednarodnih konvencijah, ki že določajo potrebne zahteve v nacionalnem, mednarodnem ali čezmejnem okviru, kot je Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 25. junij 1998)¹.
-- ------------------------------------------------------------- 1 UL L 124, 17.5.2005, str. 1; UL L 164, 16.6.2006, str. 17 in Uredba (ES) št. 1367/2006, UL L 264, 25.9.2006, str. 13.
Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 15
(15) Da se zagotovi učinkovito izvajanje varnostnih zahtev za jedrske objekte, morajo države članice upravne organe ustanoviti kot neodvisne organe. Upravnim organom je treba zagotoviti ustrezne pristojnosti in sredstva, da lahko opravljajo svoje dolžnosti.
(15) Da se zagotovi učinkovita ureditev za jedrske objekte, bi morale države članice upravne organe ustanoviti kot organe, neodvisne od interesov, ki bi lahko negativno vplivali na odločitve o vprašanjih jedrske varnosti. Upravnim organom je treba zagotoviti ustrezne pristojnosti in sredstva, da lahko opravljajo svoje dolžnosti.
Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 19
(19) Upravni organi, ki so zadolženi za varnost jedrskih objektov v državah članicah, morajo sodelovati predvsem prek evropske skupine na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki, ki je razvila deset načel za urejanje jedrske varnosti. Evropska skupina na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki naj bi prispevala k okviru Skupnosti na področju jedrske varnosti s ciljem nenehnega izboljševanja.
(19) Upravni organi, ki so zadolženi za nadzor jedrskih objektov v državah članicah, morajo sodelovati predvsem prek evropske skupine na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki. Skupina na visoki ravni je razvila deset načel za urejanje jedrske varnosti, ki so pomembna za kontekst te direktive. Evropska skupina na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki naj bi prispevala k okviru Skupnosti na področju jedrske varnosti s ciljem nenehnega izboljševanja.
Sprememba 9 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1
1. Namen te direktive je doseganje, vzdrževanje in stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti ter izboljšanje vloge nacionalnih upravnih organov.
1. Namen te direktive je ustvariti okvir Skupnosti za jedrsko varnost v Evropski uniji. Direktiva določa temelje za zakonodajo in za ureditvene predpise držav članic v zvezi z jedrsko varnostjo, pri čemer je njen cilj doseganje, vzdrževanje in stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti ter izboljšanje vloge nacionalnih upravnih organov
Sprememba 11 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2
2. Uporablja se za načrtovanje, izbiro lokacije, gradnjo, vzdrževanje, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic zahteva upoštevanje varnosti.
2. Uporablja se za načrtovanje, izbiro lokacije, gradnjo, vzdrževanje, začetek obratovanja, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov ter za delo, ki ga opravljajo podizvajalci, ki jih najamejo upravljavci, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic zahteva upoštevanje varnosti.
Sprememba 12 Predlog direktive Člen 2 – točka 1
(1) "jedrski objekt" pomeni objekt za proizvodnjo jedrskega goriva, raziskovalni reaktor (vključno s podkritičnimi in kritičnimi sklopi), jedrsko elektrarno, skladišče izrabljenega goriva, objekt za bogatenje ali zmogljivost za ponovno predelavo;
(1) "jedrski objekt" pomeni objekt za proizvodnjo jedrskega goriva, raziskovalni reaktor (vključno s podkritičnimi in kritičnimi sklopi), jedrsko elektrarno, skladišče izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, objekt za bogatenje ali zmogljivost za ponovno predelavo, vključno z objekti za ravnanje z radioaktivnimi snovmi, ki nastanejo pri delovanju objekta, in za njihovo obdelavo;
Sprememba 13 Predlog direktive Člen 2 – točka 3
(3) "radioaktivna snov" pomeni vsako snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih delovanja ali koncentracije ni mogoče zanemariti, kar zadeva zaščito pred sevanjem;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 14 Predlog direktive Člen 2 – točka 8
(8) "upravni organ" pomeni vsak organ ali organe, ki jih država članica pooblasti za podeljevanje dovoljenj v tej državi članici in za nadzor nad izbiro lokacije, načrtovanjem, gradnjo, začetkom obratovanja, delovanja ali razgradnje jedrskih objektov;
(8) "upravni organ" pomeni organ ali sistem organov, ki jih država članica pravno pooblasti za vodenje regulativnega postopka, vključno z izdajanjem dovoljenj ter s tem nadziranjem jedrske varnosti in varnosti glede sevanja, radioaktivnih odpadkov in prevoza;
Sprememba 15 Predlog direktive Člen 2 – točka 9
(9) "dovoljenje" pomeni vsako dovoljenje, ki ga prosilcu odobri upravni organ, da mu podeli odgovornost za izbiro lokacije, načrtovanje, gradnjo, začetek obratovanja, delovanje ali razgradnjo jedrskih objektov;
(9) "dovoljenje" pomeni vsako dovoljenje, ki ga prosilcu odobri vlada ali nacionalni organ, ki ga potrdi ta vlada, da mu podeli odgovornost za izbiro lokacije, načrtovanje, gradnjo, začetek obratovanja, delovanje ali razgradnjo jedrskih objektov;
Sprememba 16 Predlog direktive Člen 2 – točka 10
(10) "novi jedrski reaktorji" pomenijo jedrske reaktorje, ki dobijo dovoljenje za delovanje po začetku veljavnosti te direktive.
(10) "novi jedrski reaktorji" pomenijo jedrske reaktorje, ki dobijo dovoljenje za gradnjo po začetku veljavnosti te direktive.
Sprememba 17 Predlog direktive Člen 3 – naslov
Odgovornost in okvir za varnost jedrskih objektov
Pravni okvir za varnost jedrskih objektov
Sprememba 18 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1
1.Za varnost jedrskih objektov je še naprej primarno odgovoren imetnik dovoljenja pod nadzorom upravnega organa. Varnostne ukrepe in kontrole, ki jih je treba izvajati v jedrskem objektu, določi izključno upravni organ, izvaja pa jih imetnik dovoljenja.
črtano
Imetnik dovoljenja ima primarno odgovornost za varnost skozi življenjsko dobo jedrskih objektov, dokler se jih ne izvzame iz regulativnega nadzora. Te odgovornosti imetnika dovoljenja ni mogoče preložiti na druge.
Sprememba 19 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2
2. Države članice vzpostavijo in vzdržujejo zakonodajni in regulativni okvir za upravljanje varnosti jedrskih objektov. To vključuje nacionalne varnostne zahteve, sistem za izdajo dovoljenj za jedrske objekte in njihov nadzor ter prepoved njihovega delovanja brez dovoljenja ter sistem regulativnega nadzora, vključno s potrebnim izvrševanjem.
1. Države članice vzpostavijo in vzdržujejo zakonodajni in regulativni okvir, ki temelji na najboljši razpoložljivi praksi EU in mednarodni praksi, za upravljanje varnosti jedrskih objektov. To vključuje nacionalne varnostne zahteve, sistem za izdajo dovoljenj za jedrske objekte in njihov nadzor ter prepoved njihovega delovanja brez dovoljenja ter sistem regulativnega nadzora, prek začasnega odvzema, spremembe ali preklica dovoljenj, vključno s potrebnim izvrševanjem.
Sprememba 20 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.Države članice oblikujejo zakonodajo za zagotovitev odvzema dovoljenja za delovanje jedrskega objekta v primerih hudih kršitev pogojev dovoljenja.
Sprememba 21 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 b (novo)
2b.Države članice zagotovijo, da vse organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, neposredno povezanimi z jedrskimi objekti, oblikujejo politike, ki dajejo potrebno prednost jedrski varnosti.
Sprememba 22 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 c (novo)
2c.Države članice zagotovijo, da sta upravni organ in nacionalni regulativni sistem vsaj vsakih deset let predmet mednarodnega strokovnega pregleda, katerega cilj je stalno izboljševanje regulativne infrastrukture.
Države članice o rezultatih mednarodnega strokovnega pregleda obvestijo Komisijo.
Sprememba 23 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 d (novo)
2d.Države članice lahko določijo varnostne ukrepe, ki so strožji od ukrepov, ki so določeni v tej direktivi.
Sprememba 24 Predlog direktive Člen 4 – naslov
Upravni organi
Imenovanje in pristojnosti upravnih organov
Sprememba 25 Predlog direktive Člen 4 – odstavek -1 (novo)
-1.Države članice imenujejo nacionalni upravni organ, pristojen za urejanje, nadziranje in ocenjevanje varnosti jedrskih objektov.
Sprememba 26 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1
1. Države članice zagotovijo, da je upravni organ resnično neodvisen od vseh organizacij, katerih naloga je spodbujati, upravljati jedrske objekte ali utemeljevati družbene koristi, ter ne sme biti pod nobenim vplivom, zaradi katerega bi bila lahko ogrožena varnost.
1. Države članice zagotovijo dejansko neodvisnost upravnega organa. V ta namen poskrbijo, da pri opravljanju nalog, ki mu jih nalaga ta direktiva:
(a) je upravni organ pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vseh drugih javnih ali zasebnih subjektov, zlasti tistih, katerih naloga je spodbujati, upravljati jedrske objekte ali utemeljevati družbene koristi, ter ne sme biti pod nobenim vplivom, zaradi katerega bi bila lahko ogrožena varnost;
(b) osebje upravnega organa in osebe, odgovorne za njegovo upravljanje, delujejo neodvisno od kakršnih koli interesov na trgu ter ne zahtevajo ali sprejemajo navodil od katere koli vlade ali drugega javnega subjekta.
Ta zahteva ne posega v tesno sodelovanje z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi, kjer je to primerno.
Sprememba 27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2
2. Upravnemu organu se zagotovijo ustrezna pooblastila, pristojnosti ter finančni in človeški viri, da lahko izpolnjuje svoje odgovornosti in opravlja svoje dolžnosti. Ta organ nadzoruje in ureja varnost jedrskih objektov ter zagotavlja izvajanje varnostnih zahtev, pogojev in varnostnih predpisov.
2. Države članice zagotovijo, da ima upravni organ ustrezna pooblastila, pristojnosti ter finančne in človeške vire, da lahko izpolnjuje svoje odgovornosti in opravlja svoje dolžnosti. Upravni organ nadzoruje in ureja varnost jedrskih objektov ter zagotavlja, da so izpolnjene ustrezne varnostne zahteve in pogoji za izdajo dovoljenj.
Sprememba 28 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3
3.Upravni organ podeljuje dovoljenja in spremlja njihovo uporabo pri izbiri lokacije, načrtovanju, gradnji, začetku obratovanja, delovanju ali razgradnji jedrskih objektov.
črtano
Sprememba 29 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
3a.Države članice zagotovijo, da upravni organ opravlja ocene jedrske varnosti, preiskave in kontrole ter po potrebi izvršilne ukrepe v jedrskih objektih v celotni življenjski dobi objektov, tudi med razgradnjo.
Sprememba 30 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 b (novo)
3b.Države članice zagotovijo, da ima upravni organ pristojnost ukazati začasno ustavitev delovanja katerega koli jedrskega objekta v primerih, ko varnost ni zajamčena.
Sprememba 31 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4
4.Upravni organi zagotovijo, da imajo imetniki dovoljenj dovolj zaposlenih z ustreznimi kvalifikacijami.
črtano
Sprememba 32 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5
5.Upravni organ in nacionalni regulativni sistem sta vsaj vsakih deset let predmet mednarodnega strokovnega pregleda, katerega cilj je stalno izboljševanje regulativne infrastrukture.
črtano
Sprememba 33 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5 a (novo)
5a.Upravni organi držav članic izmenjujejo zglede najboljše regulativne prakse in dosežejo skupno razumevanje mednarodno sprejetih zahtev za jedrsko varnost.
Sprememba 34 Predlog direktive Člen 5
Države članice javnost obveščajo o postopkih in rezultatih nadzora jedrske varnosti. Zagotovijo tudi, da upravni organi javnost učinkovito obveščajo o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Dostop do informacij se zagotovi v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi.
Države članice javnost in Komisijo obveščajo o postopkih in rezultatih nadzora jedrske varnosti ter javnost takoj obvestijo, če pride do nesreče. Zagotovijo tudi, da upravni organi javnost učinkovito obveščajo o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Dostop do informacij se zagotovi v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi.
1. Države članice spoštujejo varnostne temelje IAEA (Varnostni temelji IAEA: Temeljna varnostna načela, varnostni standardi IAEA, serija št. SF-1 (2006). Upoštevajo obveznosti in zahteve, ki so vključene v Konvencijo o jedrski varnosti (IAEA INFCIRC 449 z dne 5. julija 1994).
1. Za izbiro lokacije, načrtovanje, gradnjo, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov države članice uporabijo tiste dele varnostnih temeljev IAEA (Varnostni temelji IAEA: Temeljna varnostna načela, varnostni standardi IAEA, serija št. SF-1 (2006)), ki so potrebni za oblikovanje okvira Skupnosti za jedrsko varnost, kot je določeno v prilogi. Uporabljajo obveznosti in zahteve, ki so vključene v Konvencijo o jedrski varnosti¹.
_________________________________________ ¹UL L 318, 11.12.1999, str. 20 in UL L 172, 6.5.2004, str. 7.
Zlasti zagotovijo, da se izvajajo vsa veljavna načela, določena v varnostnih temeljih IAEA, da se zagotovi visoka raven varnosti jedrskih objektov, vključno z, med drugim, učinkovitimi ureditvami proti možnim radiološkim nevarnostim, preprečevanjem nesreč in odzivom nanje, obvladovanjem staranja, dolgoročnim ravnanjem z vsemi proizvedenimi radioaktivnimi snovmi ter obveščanjem prebivalstva in organov sosednjih držav.
črtano
Sprememba 37 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2
2. Kar zadeva varnost novih jedrskih reaktorjev, si države članice prizadevajo za razvoj dodatnih varnostnih zahtev v skladu s stalnim izboljševanjem varnosti na podlagi varnostnih ravni, razvitih v Združenju zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost in v tesnem sodelovanju z evropsko skupino na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z odpadki.
2. Za pridobitev dovoljenj za gradnjo novih jedrskih reaktorjev si države članice prizadevajo za razvoj dodatnih varnostnih zahtev, ki odražajo stalno izboljševanje obratovalnih izkušenj obstoječih reaktorjev, vpogled, pridobljen z varnostno analizo delujočih objektov, najsodobnejšo metodologijo in tehnologijo ter rezultate varnostnih raziskav.
Sprememba 38 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 a (novo)
2a.Komisija zagotovi, da vse tretje države, ki želijo pristopiti ali so v postopku pogajanj o njihovem pristopu k EU, izpolnjujejo vsaj standarde, določene v tej direktivi, in načela v prilogi, kot je določila IAEA.
Sprememba 39 Predlog direktive Člen 7 – naslov
Obveznosti imetnikov dovoljenj
Odgovornost imetnikov dovoljenj
Sprememba 40 Predlog direktive Člen 7 – odstavek -1 (novo)
-1.Države članice zagotovijo, da je za varnost jedrskega objekta v njegovi celotni življenjski dobi v prvi vrsti odgovoren imetnik dovoljenja. Te odgovornosti imetnika dovoljenja ni mogoče preložiti na druge.
Sprememba 41 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1
1. Imetniki dovoljenj načrtujejo, zgradijo, upravljajo in razgradijo svoje jedrske objekte v skladu z določbami iz člena 6(1) in (2).
1. Države članice zagotovijo, da so imetniki dovoljenj odgovorni za načrtovanje, gradnjo, delovanje in razgradnjo svojih jedrskih objektov v skladu z določbami iz člena 6.
Sprememba 42 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2
2. Imetniki dovoljenja vzpostavijo in uvedejo sisteme za upravljanje, ki jih upravni organ redno preverja.
2. Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja vzpostavijo in uvedejo sisteme za upravljanje, ki jih upravni organ redno preverja.
Sprememba 44 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 a (novo)
3a.Države članice zagotovijo, da upravni organ na podlagi poročila imetnika dovoljenja o vprašanjih v zvezi z zaposlovanjem, kot so zdravje in varnost ter varnostna kultura, kvalifikacije in usposabljanje, število zaposlenih in uporaba podizvajalcev, redno ocenjuje, ali je osebje imetnika dovoljenja dovolj številno in usposobljeno, saj je to pogoj za zagotavljanje jedrske varnosti.
Sprememba 45 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 b (novo)
3b.Pristojni upravni organi vsake tri leta Komisiji in evropskim socialnim partnerjem predložijo poročilo o jedrski varnosti in varnostni kulturi. Komisija lahko v posvetovanju z evropskimi socialnimi partnerji predlaga izboljšave za zagotavljanje jedrske varnosti, vključno z varovanjem zdravja na najvišji možni ravni v EU.
Sprememba 46 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1
1.Upravni organ v jedrskih objektih opravlja ocene jedrske varnosti, preiskave, kontrole in po potrebi izvršilne ukrepe skozi celotno življenjsko dobo objektov, tudi med razgradnjo.
črtano
Sprememba 47 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2
2.V primeru resnih ali ponavljajočih se kršitev varnostnih predpisov v jedrskem objektu lahko upravni organ odvzame dovoljenje za delovanje.
črtano
Sprememba 48 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3
3.Upravni organ lahko odredi prekinitev delovanja katere koli jedrske elektrarne, če meni, da varnost ni v celoti zagotovljena.
črtano
Sprememba 49 Predlog direktive Člen 9
Države članice zagotovijo ustrezno izobraževanje in usposabljanje za stalno teoretično in praktično usposabljanje na področju jedrske varnosti, in sicer ločeno ter prek meddržavnega sodelovanja.
Za zagotovitev ustreznih nacionalnih človeških virov in ohranjanje znanja na področju jedrske energije države članice zagotovijo, da sta izobraževanje in usposabljanje za osnovno in stalno teoretično in praktično usposabljanje na področju jedrske varnosti, vključno s programi izmenjave, na voljo na nacionalni ravni, po potrebi prek meddržavnega sodelovanja.
Sprememba 50 Predlog direktive Člen 10
Člen 10
črtano
Prednost za varnost
Države članice lahko določijo varnostne ukrepe, ki so strožji od ukrepov, ki so določeni v tej direktivi.
Sprememba 51 Predlog direktive Člen 11
Države članice Komisiji predložijo poročilo o izvajanju te direktive, in sicer najpozneje [tri leta po začetku veljavnosti], nato pa vsaka tri leta. Komisija na podlagi prvega poročila pripravi poročilo Svetu o napredku pri izvajanju te direktive, po potrebi pa priloži tudi zakonodajne predloge.
Države članice Komisiji poročajo o izvajanju te direktive v istem času in enako pogosto kot za nacionalna poročila v okviru pregledovalnih sestankov na podlagi Konvencije o jedrski varnosti. Komisija na podlagi tega poročila pripravi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju te direktive, po potrebi pa priloži tudi zakonodajne predloge.
Sprememba 52 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [dve leti po datumu iz člena 13]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [dve leti po datumu iz člena 13]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.
Sprememba 53 Predlog direktive Priloga (novo)
Priloga
VARNOSTNI CILJ
Temeljni varnostni cilj je delavce in splošno javnost zaščititi pred škodljivimi učinki ionizirajočega sevanja, ki ga lahko povzročijo jedrski objekti.
1.Za zaščito delavcev in splošne javnosti se z jedrskimi objekti upravlja tako, da se zagotavlja najvišje varnostne standarde, ki jih je mogoče doseči ob upoštevanju ekonomskih in socialnih faktorjev.
Poleg ukrepov, ki zadevajo varovanje zdravja in so navedeni v temeljnih standardih Euratom (Direktiva 96/29/Euratom), se sprejmejo naslednji ukrepi:
– omejevanje verjetnosti dogodkov, ki bi lahko privedli do izgube nadzora nad sredico jedrskega reaktorja, jedrsko verižno reakcijo, radioaktivnim virom, in
– blažitev posledic, če bi prišlo do omenjenih dogodkov.
2.Temeljni varnostni cilj se upošteva pri vseh jedrskih objektih in v vseh fazah njihove življenjske dobe.
VARNOSTNA NAČELA
Prvo načelo: Odgovornost za varnost
Vsaka država članica zagotovi, da je za varnost jedrskega objekta primarno odgovoren imetnik ustreznega dovoljenja in da sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotavlja, da vsak imetnik dovoljenja izpolnjuje svoje odgovornosti.
1.1Vsaka država članica zagotovi, da je imetnik dovoljenja izvedel ukrepe za:
– vzpostavitev in ohranjanje potrebne usposobljenosti;
– zagotavljanje ustreznega usposabljanja in informacij;
– vzpostavitev postopkov in ureditve za ohranjanje varnosti v vseh razmerah;
– preverjanje primerne zasnove in ustrezne kakovosti jedrskih objektov;
– zagotavljanje varnega nadzora nad vsem radioaktivnim materialom, ki se uporabi, proizvede ali skladišči;
– zagotavljanje varnega nadzora nad vsemi proizvedenimi radioaktivnimi odpadki
za izpolnjevanje odgovornosti v zvezi z varnostjo jedrskega objekta.
Obveznosti se izpolnijo v skladu z veljavnimi varnostnimi cilji in zahtevami, kot jih določi ali odobri upravni organ, njihovo izpolnitev pa je treba zagotoviti z izvajanjem sistema upravljanja.
Drugo načelo: Vodstvo in upravljanje za varnost
V vseh organizacijah, ki jih zadeva jedrska varnost, je treba vzpostaviti in vzdrževati učinkovito vodstvo in upravljanje za varnost.
2.1Vodstvo, pristojno za varnostne zadeve, je na najvišji ravni organizacije. Oblikuje in vzdržuje se učinkovit sistem upravljanja, ki vključuje vse elemente upravljanja, tako da se zahteve po varnosti določijo in izvajajo skladno z drugimi zahtevami, vključno s tistimi, ki se nanašajo na delovno uspešnost, kakovost in varnost, ter da varnost zaradi drugih zahtev ni ogrožena.
S sistemom upravljanja se prav tako zagotovi spodbujanje varnostne kulture, redno ocenjevanje učinkovitosti varnosti ter uporabo znanja, pridobljenega z izkušnjami.
2.2Varnostna kultura, ki določa odnos vseh zadevnih organizacij in posameznikov do vprašanja varnosti in njihovo ravnanje v zvezi z njo, mora biti vključena v sistem upravljanja. Varnostna kultura zajema:
– individualno in skupno zavezanost varnosti vodstva, uprave in osebja na vseh ravneh;
– odgovornost organizacij in posameznikov v zvezi z varnostjo na vseh ravneh;
– ukrepe za spodbujanje kritičnega odnosa in želje po učenju ter izogibanje samozadovoljnosti v zvezi z varnostjo.
2.3Sistem upravljanja prepozna celoten spekter medsebojnih vplivov med posamezniki in tehnologijo ter organizacijami na vseh ravneh. Da bi preprečili večje človeške in organizacijske napake v zvezi z varnostjo, se upošteva človeški dejavnik ter podpira uspešne rezultate in dobro prakso.
Tretje načelo: Ocena varnosti
Pred gradnjo in začetkom obratovanja jedrskega objekta ter med njegovo celotno življenjsko dobo se izvedejo celovite in sistematične varnostne ocene. Uporabi se stopenjski pristop, ki upošteva obseg morebitnih tveganj, ki jih predstavlja jedrski objekt.
3.1Upravni organ zahteva oceno jedrske varnosti za vse jedrske objekte, v skladu s stopenjskim pristopom. Ocena o varnosti vključuje sistematično analizo normalnega delovanja in njegovih učinkov, načinov, na katere lahko pride do napak, ter posledic teh napak. Ocene o varnosti zajemajo varnostne ukrepe, potrebne za nadzor nevarnosti, načrtov in zasnovane varnostne značilnosti pa so ocenjeni, da se dokaže, da izpolnjujejo pričakovane varnostne naloge. Kadar se zahtevajo nadzorni ukrepi ali ukrepi upravljavca za ohranitev varnosti, se opravi začetna ocena o varnosti, s katero se dokaže, da je ureditev trdna in zanesljiva. Država članica odobri dovoljenje za jedrski objekt šele potem, ko se po presoji upravnega organa zadovoljivo pokaže, da so varnostni ukrepi, ki jih je predlagal imetnik dovoljenja, ustrezni.
3.2Zahtevana ocena varnosti se ponovi v celoti ali deloma, če je to potrebno kasneje pri izvajanju dejavnosti, da se upoštevajo spremenjene okoliščine (kot je uporaba novih standardov ali znanstvenega in tehnološkega razvoja), povratne informacije o izkušnjah pri delovanju, spremembe in učinki staranja. Za dejavnosti, ki se nadaljujejo za daljša obdobja, se ocene preverijo in ponovijo po potrebi. Nadaljevanje dejavnosti je pogojeno s ponovnimi ocenami, ki dokazujejo, da so varnostni ukrepi še vedno ustrezni.
3.3V okviru zahtevane ocene varnosti se določijo in analizirajo znanilci nesreče (predhodni dogodki, ki bi lahko privedli do nesreče) ter sprejmejo ukrepi za njeno preprečitev.
3.4Za dodatno okrepitev varnosti se vzpostavijo postopki za povratne informacije in analizo obratovalnih izkušenj v lastnem objektu in drugih objektih, med drugim v zvezi s predhodnimi dogodki, znanilci nesreče, skorajšnjimi nesrečami, nesrečami in nedovoljenimi dejanji, da se na podlagi izkušenj pridobi in izmenja znanje in da se skladno s tem znanjem deluje.
Četrto načelo: Optimizacija varnosti
Države članice zagotovijo, da so jedrski objekti izboljšani tako, da zagotovijo najvišjo raven varnosti, ki jo je razumno mogoče doseči, ne da bi čezmerno omejili njihovo obratovanje.
4.1Za optimizacijo varnosti je potrebna presoja glede relativnega pomena različnih dejavnikov, med katerimi so:
– verjetnost pojava predvidljivih dogodkov in posledice;
– velikost in razširjenost radiacijskih doz;
– ekonomski, socialni in okoljski dejavniki, ki izhajajo iz nevarnosti sevanja;
– optimizacija varnosti pomeni tudi uporabo dobre prakse ter zdravega razuma, kolikor je to mogoče v vsakdanjih dejavnostih.
Peto načelo: Preprečevanje in blažitev posledic
Države članice zagotovijo, da si na vse načine prizadeva za preprečevanje in ublažitev jedrskih nesreč ali nesreč, povezanih z jedrskimi objekti.
5.1Vsaka država članica zagotovi, da si imetnik dovoljenja na vse načine prizadeva za:
– preprečitev ponovitve nenormalnih pogojev ali nesreč, ki bi lahko privedli do izgube nadzora;
– za preprečitev zaostritve nenormalnih pogojev ali nesreč, do katerih dejansko pride; ter
– blažitev morebitnih škodljivih učinkov nesreče
z izvajanjem "obrambe v globino".
5.2Z izvajanjem "obrambe v globino" se zagotovi, da nobena posamezna tehnična, človeška ali organizacijska napaka ne more privesti do škodljivih učinkov, ter se nadalje zagotovi izredno nizko verjetnost kombinacije napak, ki bi lahko spodbudile večje škodljive učinke.
5.3"Obramba v globino" se izvaja s kombinacijo številnih zaporednih in neodvisnih ravni zaščite, ki bi morale vse odpovedati, da bi prišlo do škodljivih učinkov za delavce ali splošno javnost. Ravni "obrambe v globino" zajemajo:
– ustrezno izbiro lokacije;
– ustrezno zasnovo jedrskega objekta, ki vključuje:
visoko kakovost zasnove in izgradnje;
visoko zanesljivost sestavnih delov in opreme;
nadzor, sisteme omejevanja in zaščite ter nadzorne elemente;
– ustrezno organizacijo, ki vključuje:
učinkovit sistem upravljanja, v katerem je uprava trdno zavezana varnostni kulturi;
celovite operativne postopke in prakse;
celovite postopke za upravljanje v primeru nesreč;
predpise v zvezi s pripravljenostjo na izredne razmere.
Šesto načelo: Pripravljenost in odziv na izredne razmere
Države članice zagotovijo, da so predpisi v zvezi s pripravljenostjo in odzivi na izredne razmere v primeru nesreč v jedrskih objektih v skladu z Direktivo 96/29/Euratom.
Nadzorni sistem Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike *
547k
338k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (KOM(2008)0721 – C6-0510/2008 – 2008/0216(CNS))
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0721),
– ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0510/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0253/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
(4) Trenutno so določbe o nadzoru razpršene po vrsti prekrivajočih se in zapletenih pravnih besedil. Države članice slabo izvajajo nekatere dele nadzornega sistema, posledica tega pa so nezadostni in razhajajoči se ukrepi kot odgovor na kršitve pravil skupne ribiške politike, kar ovira oblikovanje enakih pogojev delovanja za ribiče po vsej Skupnosti. Sedanji sistem in vse obveznosti v njem je torej treba povzeti, racionalizirati in poenostaviti, zlasti z zmanjšanjem dvojne ureditve in upravnih bremen.
(4) Trenutno so določbe o nadzoru razpršene po vrsti prekrivajočih se in zapletenih pravnih besedil. Države članice slabo izvajajo nekatere dele nadzornega sistema, Komisija pa ni predlagala vseh potrebnih izvedbenih predpisov, potrebnih za Uredbo (EGS) št. 2847/93. Posledica tega so nezadostni in razhajajoči se ukrepi kot odgovor na kršitve pravil skupne ribiške politike, kar ovira oblikovanje enakih pogojev delovanja za ribiče po vsej Skupnosti. Sedanji sistem in vse obveznosti v njem bi bilo torej treba povzeti, racionalizirati in poenostaviti, zlasti z zmanjšanjem dvojne ureditve in upravnih bremen.
Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)Skupna ribiška politika zajema ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, tako da se vse vrste dejavnosti, ki te vire izkoriščajo, obravnavajo enako ne glede na to, ali so komercialne ali nekomercialne narave. Diskriminatorno bi bilo, če bi za komercialni ribolov veljali strog nadzor in omejitve, iz katerih bi bil nekomercialni ribolov večinoma izvzet.
Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 19
(19) Nadzorne dejavnosti in metode morajo temeljiti na obvladovanju tveganja, pri čemer se sistematično in obsežno uporabljajo postopki navzkrižnega preverjanja.
(19) Nadzorne dejavnosti in metode bi morale temeljiti na obvladovanju tveganja, pri čemer države članice sistematično in obsežno uporabljajo postopke navzkrižnega preverjanja. Nujno je tudi, da si države članice izmenjajo pomembne informacije.
Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
(24) Vzpostaviti je treba celostno omrežje za pomorski nadzor med sistemi za nadzor, spremljanje, prepoznavanje in sledenje, ki se upravljajo zaradi pomorske varnosti, varstva morskega okolja, nadzora ribištva, mejnega nadzora, kazenskega pregona in pospeševanja trgovine. Omrežje bo lahko stalno zagotavljalo informacije o dejavnostih v pomorstvu za podporo pravočasnemu postopku odločanja. To pa bi javnim organom, vključenim v nadzorne dejavnosti, omogočilo izvajanje učinkovitejših in gospodarnejših storitev. Zato morajo podatke iz sistemov samodejnega prepoznavanja, sistemov za spremljanje plovil, kot so navedeni v Uredbi Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil, in sistemov za zaznavanje plovil, zbrane na podlagi te uredbe, prenesti in uporabljati drugi javni organi, vključeni v zgoraj navedene nadzorne dejavnosti.
(24) Vzpostaviti bi bilo treba celostno omrežje za pomorski nadzor med sistemi za nadzor, spremljanje, prepoznavanje in sledenje, ki se upravljajo zaradi pomorske varnosti, varstva morskega okolja, nadzora ribištva, mejnega nadzora, kazenskega pregona in pospeševanja trgovine, prilagojeno različnim razmeram v državah članicah. Omrežje bo lahko stalno zagotavljalo informacije o dejavnostih v pomorstvu za podporo pravočasnemu postopku odločanja. To pa bi javnim organom, vključenim v nadzorne dejavnosti, omogočilo izvajanje učinkovitejših in gospodarnejših storitev. Zato bi bilo potrebno podatke iz sistemov samodejnega prepoznavanja, sistemov za spremljanje plovil, kot so navedeni v Uredbi Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil, in sistemov za zaznavanje plovil, zbrane na podlagi te uredbe, prenesti in uporabljati drugi javni organi, vključeni v zgoraj navedene nadzorne dejavnosti.
Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 29
(29) Komisijo je treba pooblastiti, da zapre ribolovno območje, ko je kvota države članice ali sam TAC izčrpan. Komisija mora biti tudi pooblaščena, da odbije kvote ali zavrne prenose ali izmenjave kvot za zagotovitev, da države članice dosegajo cilje skupne ribiške politike.
(29) Komisijo je treba pooblastiti, da zapre ribolovno območje, ko je kvota države članice ali sam TAC izčrpan.
Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 34
(34) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Vsi ukrepi, ki jih bo Komisija sprejela za izvajanje te uredbe, bodo skladni z načelom sorazmernosti.
(34) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006. Vsi ukrepi, ki jih bo Komisija sprejela za izvajanje te uredbe, bodo skladni z načelom sorazmernosti.
Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 39
(39) V skladu z načelom sorazmernosti je za uresničitev osnovnega cilja zagotovitve učinkovitega izvajanja skupne ribiške politike nujno in primerno, da se vzpostavi celovit in enoten sistem nadzora. Ta uredba v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe ne presega tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev.
(39) V skladu z načelom sorazmernosti je za uresničitev osnovnega cilja zagotovitve učinkovitega izvajanja skupne ribiške politike nujno in primerno, da se vzpostavi celovit in enoten sistem nadzora, ob upoštevanju, da se mali in priobalni ribolov očitno razlikujeta od industrijskega, samooskrbnega in rekreacijskega ribolova in da bi se morale te razlike ustrezno odražati v sistemu uredb o nadzoru. Ta uredba v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe ne presega tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev.
Sprememba 8 Predlog uredbe Člen 1
S to uredbo se vzpostavlja sistem Skupnosti za nadzor, spremljanje, inšpekcijske preglede in izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: nadzorni sistem Skupnosti) pravil skupne ribiške politike.
S to uredbo se vzpostavlja sistem Skupnosti za nadzor, z namenom da se zagotovi skladnost s pravili skupne ribiške politike.
Sprememba 9 Predlog uredbe Člen 4 – točka 1
(1) "ribolovna dejavnost" pomeni iskanje rib, metanje, namestitev in izvleko ribolovnega orodja, prenos ulova na krov, pretovarjanje, obdržanje na krovu, predelavo na krovu, premestitev in rejo rib in ribiških proizvodov v mrežastih kletkah;
(1) "ribolovna dejavnost" pomeni iskanje rib, metanje, namestitev in izvleko ribolovnega orodja, prenos ulova na krov, pretovarjanje, obdržanje na krovu, iztovarjanje, predelavo na krovu, premestitev, rejo in pitanje rib in ribiških proizvodov v mrežastih kletkah;
Sprememba 10 Predlog uredbe Člen 4 – točka 6 a (novo)
(6a) "resna kršitev" pomeni dejavnosti iz člena 42(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008;
Sprememba 11 Predlog uredbe Člen 4 – točka 7 a (novo)
(7a) "rekreacijski ribolov" pomeni nekomercialne ribolovne dejavnosti, ki žive vodne vire izkoriščajo za rekreacijo ali šport in med drugim vključujejo tudi rekreacijsko trnkarjenje, športni ribolov, športne turnirje, in druge oblike rekreacijskega ribolova;
Sprememba 12 Predlog uredbe Člen 4 – točka 8
(8)"dovoljenje za ribolov" pomeni dovoljenje za ribolov, ki se izda za ribiško plovilo Skupnosti poleg njegovega dovoljenja za gospodarski ribolov in na podlagi katerega lahko opravlja ribolovne dejavnosti v vodah Skupnosti na splošno in/ali posebne ribolovne dejavnosti v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov pod posebnimi pogoji;
(8)"dovoljenje za ribolov" pomeni dovoljenje za ribolov, ki se izda za ribiško plovilo Skupnosti poleg njegovega dovoljenja za gospodarski ribolov in na podlagi katerega lahko opravlja ribolovne dejavnosti in/ali posebne ribolovne dejavnosti v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov pod posebnimi pogoji;
Sprememba 13 Predlog uredbe Člen 4 – točka 17
(17)"predelava" pomeni postopek, s katerim je bila pripravljena oblika ponudbe.Vključuje čiščenje, filetiranje, shranjevanje v led, pakiranje, konzerviranje, zamrzovanje, dimljenje, soljenje, kuhanje, vlaganje, sušenje ali kakršno koli drugo pripravo rib za trg;
(17)"predelava" pomeni postopek, s katerim je bila pripravljena oblika ponudbe.Vključuje filetiranje, pakiranje, konzerviranje, zamrzovanje, dimljenje, soljenje, kuhanje, vlaganje, sušenje ali kakršno koli drugo pripravo rib za trg;
Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1
1. Države članice nadzorujejo dejavnosti, ki jih na podlagi skupne ribiške politike na njihovem ozemlju ali v vodah, ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, opravlja katera koli fizična ali pravna oseba, zlasti ribolov, pretovarjanje, premestitev rib v mrežaste kletke ali ribogojniške objekte, vključno z objekti za pitanje, iztovarjanje, uvoz, prevoz, trženje in skladiščenje ribiških proizvodov.
1. Države članice nadzorujejo dejavnosti, ki jih na podlagi skupne ribiške politike na njihovem ozemlju ali v vodah, ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, opravlja katera koli fizična ali pravna oseba, zlasti ribolov, dejavnosti ribogojstva, pretovarjanje, premestitev rib v mrežaste kletke ali ribogojniške objekte, vključno z objekti za pitanje, iztovarjanje, uvoz, prevoz, trženje in skladiščenje ribiških proizvodov.
Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4
4. Vsaka država članica zagotovi, da se nadzor, inšpekcijski pregledi, spremljanje in izvrševanje izvajajo na nediskriminacijski podlagi, kar zadeva sektorje, plovila ali osebe, izbrane za inšpekcijski pregled, in na podlagi obvladovanja tveganja.
4. Vsaka država članica zagotovi, da se nadzor, inšpekcijski pregledi, spremljanje in izvrševanje izvajajo na nediskriminacijski podlagi, kar zadeva sektorje, plovila ali osebe, in na podlagi obvladovanja tveganja.
Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
3. Država članica zastave začasno ukine dovoljenje za gospodarski ribolov plovila, za katero velja začasna onesposobitev gibanja, o kateri je odločila ta država članica, in katerega dovoljenje za ribolov je bilo ukinjeno v skladu s členom 45(1)(d) Uredbe (ES) št. 1005/2008.
3. Država članica zastave začasno ukine dovoljenje za gospodarski ribolov plovila, za katero velja začasna onesposobitev gibanja, o kateri je odločila ta država članica, in katerega dovoljenje za ribolov je bilo ukinjeno v skladu s točko 4 člena 45 Uredbe (ES) št. 1005/2008.
Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4
4. Država članica zastave za stalno odvzame dovoljenje za gospodarski ribolov plovilu, za katero velja ukrep prilagoditve zmogljivosti iz člena 11(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ali ki mu je bilo v skladu s členom 45(1)(d) Uredbe (ES) št. 1005/2008 odvzeto dovoljenje za ribolov.
4. Država članica zastave za stalno odvzame dovoljenje za gospodarski ribolov plovilu, za katero velja ukrep prilagoditve zmogljivosti iz člena 11(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ali ki mu je bilo v skladu s točko 4 člena 45 Uredbe (ES) št. 1005/2008 odvzeto dovoljenje za ribolov.
Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka f
f) ribolovne dejavnosti s pridnenim orodjem na območjih, ki niso pod odgovornostjo regionalne organizacije za upravljanje ribištva;
f) ribolovne dejavnosti s pridnenim orodjem v mednarodnih vodah, ki niso pod odgovornostjo regionalne organizacije za upravljanje ribištva; pripravi se seznam orodij, navedenih v tej določbi;
Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
2. Ribiško plovilo, katerega skupna dolžina presega deset metrov, ima na krovu nameščeno v celoti delujočo napravo, ki omogoča samodejno določitev položaja tega plovila in njegovo prepoznavanje prek sistema za spremljanje plovil s prenosom podatkov o položaju v rednih presledkih.Centru za spremljanje ribištva države članice zastave omogoča tudi, da zajame dejanski položaj ribiškega plovila.Za plovila, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, se ta odstavek uporablja od 1. januarja 2012.
2. Ribiško plovilo, katerega skupna dolžina presega deset metrov, ima na krovu nameščeno v celoti delujočo napravo, ki omogoča samodejno določitev položaja tega plovila in njegovo prepoznavanje prek sistema za spremljanje plovil s prenosom podatkov o položaju v rednih presledkih.Centru za spremljanje ribištva države članice zastave omogoča tudi, da zajame dejanski položaj ribiškega plovila.Za plovila, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, se ta odstavek uporablja od 1. julija 2013.
Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
2a.Finančna pomoč za vgradnjo naprav s sistemom za spremljanje plovil je upravičena do sredstev v skladu s členom 8(a) Uredbe (ES) št. 861/2006. Sofinanciranje iz proračuna Skupnosti znaša 80 %.
Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 – točka a
a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali
a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave in
Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2
2. Komisija lahko zahteva, da država članica uporablja sistem za zaznavanje plovil za določeno ribolovno območje in v določenem času.
2. Potem ko s predložitvijo dokazov o neskladnosti z nadzornimi ukrepi ali znanstvenimi poročili zagotovi dokumentirano utemeljitev, lahko Komisija zahteva, da država članica uporablja sistem za zaznavanje plovil za določeno ribolovno območje in v določenem času.
Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3
3. Dopustno odstopanje v ocenah količin rib v kilogramih, ki so na krovu plovila, zapisanih v ladijskem dnevniku, je 5 %.
3. Dopustno odstopanje v ocenah količin rib v kilogramih, ki so na krovu plovila, zapisanih v ladijskem dnevniku, je 10 %.
Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
1a.Finančna pomoč za vgradnjo elektronskih ladijskih dnevnikov je upravičena do sredstev v skladu s členom 8(a) Uredbe (ES) št. 861/2006. Sofinanciranje iz proračuna Skupnosti znaša 80 %.
Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2
2. Odstavek 1 se za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 15 in 24 metri, uporablja od 1. julija 2011, za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, pa od 1. januarja 2012. Plovila Skupnosti do 15 metrov skupne dolžine so lahko izvzeta iz odstavka 1, če:
2. Odstavek 1 se za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 15 in 24 metri, uporablja od 1. julija 2011, za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, pa od 1. julija 2013. Plovila Skupnosti do 15 metrov skupne dolžine so lahko izvzeta iz odstavka 1, če:
a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali
a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave in
b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.
b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.
1. Brez vpliva na posebne določbe iz večletnih načrtov kapitani ribiških plovil Skupnosti ali njihovi zastopniki sporočijo pristojnim organom države članice, katere pristanišče ali objekte za iztovarjanje želijo uporabiti, vsaj štiri ure pred predvidenim prihodom v pristanišče, razen če so pristojni organi dovolili zgodnejši prihod, naslednje podatke:
1. Brez vpliva na posebne določbe iz večletnih načrtov kapitani ribiških plovil Skupnosti ali njihovi zastopniki v primeru, da imajo na krovu vrste, za katere veljajo omejitve ulova ali ribolovnega napora, sporočijo pristojnim organom države članice, katere pristanišče ali objekte za iztovarjanje želijo uporabiti, vsaj štiri ure pred predvidenim prihodom v pristanišče, razen če so pristojni organi dovolili zgodnejši prihod, naslednje podatke:
Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 – točka d
d) datume ribolovnega potovanja in območja, na katerih so bili ulovi opravljeni;
d) datume ribolovnega potovanja in območja, na katerih so bili ulovi opravljeni; območje se določi z enako natančnostjo kot je predvidena v členu 14(1);
Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 – točka f
f) količine posameznih vrst, obdržanih na krovu, vključno z vrnitvami brez ulova;
f) količine posameznih vrst, obdržanih na krovu;
Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 4
4. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 111 nekatere kategorije ribiških plovil izvzame iz obveznosti, določene v odstavku 1, za omejeno obdobje, ki se lahko podaljša, ali predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer med drugim upošteva vrsto ribiških proizvodov ter razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.
4. Na predlog Komisije lahko Svet za nekatere kategorije ribiških plovil določi drugačen rok za obveščanje za obveznost iz odstavka 1, pri čemer med drugim upošteva vrsto ribiških proizvodov ter razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.
Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 4 a (novo)
4a.Pristojni organi države članice, kjer želi kapitan ribiškega plovila uporabiti pristanišče ali objekte za iztovarjanje in je za to zaprosil vsaj štiri ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče, v dveh urah po prejemu prošnje ustrezno izdajo dovoljenje.
Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3
3. V deklaraciji o pretovarjanju so navedeni pretovorjena količina ribiških proizvodov po vrstah, datum in kraj vsakega ulova, imena zadevnih plovil ter pristanišče pretovarjanja in namembno pristanišče. Kapitana obeh zadevnih plovil sta odgovorna za točnost takih deklaracij.
3. V deklaraciji o pretovarjanju so navedeni pretovorjena količina ribiških proizvodov po vrstah, datum in kraj vsakega ulova, imena zadevnih plovil ter pristanišče pretovarjanja in namembno pristanišče. Kapitana obeh zadevnih plovil sta odgovorna za točnost takih deklaracij. Območje se določi z enako natančnostjo kot je predvidena v členu 14(1).
Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 4
4.Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 111 nekatere kategorije ribiških plovil izvzame iz obveznosti, določene v odstavku 1, za omejeno obdobje, ki se lahko podaljša, ali predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer med drugim upošteva vrsto ribiških proizvodov ter razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.
črtano
Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 4
4.Pri izdaji dovoljenja za iztovarjanje pristojni organi dodelijo enkratno številko iztovarjanja za iztovarjanje in o tem obvestijo kapitana plovila. Če je iztovarjanje prekinjeno, je za vnovični začetek iztovarjanja potrebna nova odobritev.
črtano
Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2
2. Brez vpliva na posebne določbe iz večletnih načrtov kapitan ribiškega plovila Skupnosti, katerega skupna dolžina presega deset metrov, ali njegov zastopnik z elektronskimi sredstvi pošlje deklaracijo o iztovarjanju pristojnim organom države članice zastave v dveh urah po končanem iztovarjanju.
2. Brez vpliva na posebne določbe iz večletnih načrtov kapitan ribiškega plovila Skupnosti, katerega skupna dolžina presega deset metrov, ali njegov zastopnik z elektronskimi sredstvi pošlje deklaracijo o iztovarjanju pristojnim organom države članice zastave v šestih urah po končanem iztovarjanju.
Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 4
4. Odstavek 2 se za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 15 in 24 metri, uporablja od 1. julija 2011, za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, pa od 1. januarja 2012. Plovila Skupnosti do 15 metrov skupne dolžine so lahko izvzeta iz uporabe odstavka 2, če:
4. Odstavek 2 se za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 15 in 24 metri, uporablja od 1. julija 2011, za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, pa od 1. julija 2013. Plovila Skupnosti do 15 metrov skupne dolžine so lahko izvzeta iz uporabe odstavka 2, če:
a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali
a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave in
b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.
b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.
Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 5
5. Za plovila, izvzeta iz zahteve iz odstavka 2, kapitan ali njegov zastopnik ob iztovarjanju napiše ter čim prej in najpozneje v 24 urah po iztovarjanju predloži deklaracijo o iztovarjanju pristojnim organom države članice, v kateri je bilo iztovarjanje opravljeno.
5. Za plovila, izvzeta iz zahteve iz odstavka 2, kapitan ali njegov zastopnik ob iztovarjanju napiše ter čim prej in najpozneje v 24 urah po iztovarjanju predloži deklaracijo o iztovarjanju pristojnim organom države članice, v kateri je bilo iztovarjanje opravljeno, ti pa jo nato nemudoma posredujejo državi članici zastave.
Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1
1. Vsaka država članica evidentira vse ustrezne podatke o ribolovnih možnostih, kot so navedene v tem poglavju, izražene v ulovu in ribolovnem naporu, ter hrani izvirnike teh podatkov tri leta ali več v skladu z nacionalnimi pravili.
1. Vsaka država članica evidentira vse ustrezne podatke o ribolovnih možnostih, kot so navedene v tem poglavju, izražene v ulovu, zavržkih in ribolovnem naporu, ter hrani izvirnike teh podatkov tri leta ali več v skladu z nacionalnimi pravili. Podatki v elektronski obliki se hranijo vsaj deset let.
Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 3
3. Vsak ulov staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota, ki ga opravijo ribiška plovila Skupnosti, se odpiše od kvote, ki velja za državo članico zastave za zadevni stalež ali skupino staležev, ne glede na kraj iztovarjanja.
3. Vsak ulov in zavržek staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota, ki ju opravijo ribiška plovila Skupnosti, se odpišeta od kvote, ki velja za državo članico zastave za zadevni stalež ali skupino staležev, ne glede na kraj iztovarjanja.
Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 3
3. Zadevna država članica javno objavi odločitev iz odstavka 2 in jo nemudoma sporoči Komisiji in drugim državam članicam.Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije (serija C). Od datuma, ko je zadevna država članica javno objavila odločitev, države članice zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice, v njihovih vodah ali na njihovem ozemlju zadevnih rib ne hranijo na krovu, jih ne iztovarjajo, premeščajo v mrežaste kletke ali pretovarjajo.
3. Zadevna država članica javno objavi odločitev iz odstavka 2 in jo nemudoma sporoči Komisiji, ki obvesti druge države članice. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije (serija C). Od datuma, ko je zadevna država članica javno objavila odločitev, države članice preverijo s pomočjo ustrezne dokumentacije, da plovila, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice, v njihovih vodah ali na njihovem ozemlju zadevnih rib, ulovljenih od datuma zaprtja, ne hranijo na krovu, jih ne iztovarjajo, premeščajo v mrežaste kletke ali pretovarjajo.
Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 3
3. Ti odbitki in poznejše dodelitve se izvedejo tako, da se prednostno upoštevajo vrste in območja, za katere so bile ribolovne možnosti določene. Izvedejo se lahko med letom, v katerem je bila škoda povzročena, ali v naslednjem letu ali letih.
3. Ti odbitki in poznejše dodelitve se izvedejo tako, da se prednostno upoštevajo vrste in območja, za katere so bile ribolovne možnosti določene. Izvedejo se lahko med letom, v katerem je bila škoda povzročena, ali v naslednjem letu.
Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 28 a (novo)
Člen 28a Prenos neporabljenih kvot
1.Če država članica svojih kvot v celoti ali deloma ne porabi v letu, v katerem so bile odobrene, lahko te kvote v istem letu porabi druga država članica. Najprej Komisija obvesti zadevne države članice, od katerih zahteva potrditev, da teh ribolovnih možnosti ne bodo porabile. Po potrditvi Komisija oceni vse neizrabljene ribolovne možnosti in države članice o tem obvesti, preden sprejme odločitev o njihovi prerazporeditvi v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.
2.Prenos zahtevkov v skladu s tem členom nikakor ne vpliva na dodelitev ribolovnih možnosti ali njihovo izmenjavo med državami članicami v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002.
3.Podrobnejša pravila za uporabo tega člena, zlasti glede pogojev za uporabo ali prenos kvot, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.
Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 33
Člen 33
Pretovarjanja v pristanišču
Ribiška plovila Skupnosti, ki opravljajo ribolovne dejavnosti na ribolovnih območjih, za katera se uporablja večletni načrt, ne smejo pretovoriti svojega ulova na krov drugega plovila ali vozila, če ulova pred tem ne iztovorijo za tehtanje v dražbenem centru ali pri drugem organu, ki so ga pooblastile države članice.
črtano
Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 4 a (novo)
4a.Države članice lahko določijo pristanišče, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 4, da se prepreči, da bi morala plovila do pristanišča prepluti razdaljo, daljšo od 50 milj.
2. Pri ribolovu, pri katerem je dovoljeno imeti na krovu več kot dve vrsti ribolovnega orodja, je orodje, ki se ne uporablja, spravljeno tako, da ga ni mogoče takoj uporabiti, v skladu z naslednjimi pogoji:
2. Pri ribolovu, pri katerem je dovoljeno imeti na krovu več kot eno vrsto ribolovnega orodja, je orodje, ki se ne uporablja, spravljeno tako, da ga ni mogoče takoj uporabiti, v skladu z naslednjimi pogoji:
Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 1
1. Kapitan ribiškega plovila evidentira vse zavržke, katerih količina presega 15 kg v ekvivalentu žive teže, in te podatke nemudoma, če je mogoče z elektronskimi sredstvi, sporoči pristojnim organom.
1. Kapitan ribiškega plovila evidentira vse zavržke, katerih količina na izvleko ribolovnega orodja in na ribolovno potovanje presega 15 kg v ekvivalentu žive teže, in te podatke nemudoma, če je mogoče z elektronskimi sredstvi, sporoči pristojnim organom. Komisija preuči sistem za vgradnjo opreme za video nadzor, da se zagotovi skladnost s to uredbo. Izpuščene ribe v rekreacijskem ribolovu se za namene te uredbe ne štejejo za zavržke ali umrljivost.
Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 42
Za plovila, opremljena s sistemom za spremljanje plovil, države članice na podlagi podatkov iz sistema za spremljanje plovil sistematično preverijo, ali informacije, ki jih prejme center za spremljanje ribištva, ustrezajo dejavnostim, zabeleženim v ladijskem dnevniku, in podatkom opazovalcev, kadar so ti na voljo. Takšno navzkrižno preverjanje se zabeleži v računalniško berljivi obliki in se hrani tri leta.
Za plovila, opremljena s sistemom za spremljanje plovil, države članice na podlagi podatkov iz sistema za spremljanje plovil sistematično preverijo, ali informacije, ki jih prejme center za spremljanje ribištva, ustrezajo dejavnostim, zabeleženim v ladijskem dnevniku, in podatkom opazovalcev, kadar so ti na voljo. Takšno navzkrižno preverjanje se zabeleži v računalniško berljivi obliki in se hrani deset let.
Sprememba 47 Predlog uredbe Poglavje IV – oddelek 4
Oddelek 4
Črta se celoten oddelek 4.
Zaprtje ribolovnih območij v realnem času
Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 1
1. Za rekreacijski ribolov s plovilom v vodah Skupnosti na stalež, za katerega velja večletni načrt, je potrebno dovoljenje za to plovilo, ki ga izda država članica zastave.
1. Rekreacijski ribolov, ki se izvaja s plovila v morskih vodah Skupnosti na stalež, za katerega velja večletni obnovitveni načrt, lahko oceni država članica, v vodah katere se ta izvaja. To ne velja za ribolov z ribiško palico z obale.
Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 2
2. Ulove pri rekreacijskem ribolovu na staleže, za katere velja večletni načrt, evidentira država članica zastave.
2. Države članice lahko v dveh letih po datumu začetka veljavnosti te uredbe ocenijo vpliv rekreacijskega ribolova, ki se izvaja v njihovih vodah, in te informacije predložijo Komisiji. Zadevna država članica in Komisija na podlagi mnenja znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo odločita, kateri rekreacijski ribolov močno vpliva na staleže rib. Za ribolov z močnim vplivom zadevna država članica v tesnem sodelovanju s Komisijo vzpostavi sistem za spremljanje, ki omogoča natančno oceno skupnega rekreacijskega ulova za vsak stalež rib. Rekreacijski ribolov upošteva cilje skupne ribiške politike.
Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 3
3. Ulovi vrst, za katere velja večletni načrt pri rekreacijskem ribolovu, se vštejejo v zadevne kvote države članice zastave. Zadevne države članice določijo delež takih kvot, ki se uporablja izključno za namene rekreacijskega ribolova.
3. Kjer se ugotovi, da ima rekreacijski ribolov močan vpliv, se ulovi vštejejo v zadevno kvoto države članice zastave. Država članica lahko določi delež take kvote, ki se uporablja izključno za namene takšnega rekreacijskega ribolova.
Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 3
3. Kadar je za dano vrsto določena najmanjša velikost, morajo biti gospodarski subjekti, odgovorni za prodajo, skladiščenje ali prevažanje, sposobni dokazati geografsko poreklo proizvodov, ki se izrazi z navedbo podobmočja in razdelka ali podrazdelka, ali kadar je to ustrezno, statističnega območja, na katerem veljajo omejitve ulova v skladu z zakonodajo Skupnosti.
3. Gospodarski subjekti, odgovorni za prodajo, skladiščenje ali prevažanje, morajo biti sposobni dokazati geografsko poreklo proizvodov, ki se izrazi z enako natančnostjo, kot je predvidena v členu 14(1).
Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 50 – odstavek 2 d a (novo)
da) območje ulova z enako natančnostjo kot je predvidena v členu 14(1);
Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 1
1. Registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi organi ali osebe, ki so odgovorni za prvo trženje ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, v dveh urah po prvi prodaji pristojnim organom države članice, na ozemlju katere poteka prva prodaja, elektronsko predložijo obvestilo o prodaji. Če ta država članica ni država zastave plovila, ki je iztovorilo ribe, zagotovijo, da se po prejemu zadevnih informacij kopija obvestila o prodaji predloži pristojnim organom države članice zastave. Za točnost obvestila o prodaji odgovarjajo navedeni kupci, dražbe, organi ali osebe.
1. Registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi organi ali osebe, ki so odgovorni za prvo trženje ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, v šestih urah po prvi prodaji pristojnim organom države članice, na ozemlju katere poteka prva prodaja, elektronsko predložijo obvestilo o prodaji. Če ta država članica ni država zastave plovila, ki je iztovorilo ribe, zagotovijo, da se po prejemu zadevnih informacij kopija obvestila o prodaji nemudoma predloži pristojnim organom države članice zastave. Za točnost obvestila o prodaji odgovarjajo navedeni kupci, dražbe, organi ali osebe.
Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 55 – točka e
e) zadevno ime ali črkovno kodo FAO vsake vrste in njeno geografsko poreklo, ki se izrazi z navedbo podobmočja in razdelka ali podrazdelka, v katerem veljajo omejitve ulova v skladu z zakonodajo Skupnosti;
e) zadevno ime ali črkovno kodo FAO vsake vrste in njeno geografsko poreklo se izrazi z enako natančnostjo kot je predvidena v členu 14(1);
Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 55 – točka e a (novo)
ea) količino vsake vrste, izraženo v kilogramih žive teže;
Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 6
6. Vse stroške, ki nastanejo zaradi dejavnosti opazovalcev v skladu s tem členom, krijejo države članice zastave. Države članice lahko te stroške delno ali v celoti zaračunajo upravljavcem plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami in delujejo na zadevnem ribolovnem območju.
6. Vse stroške, ki nastanejo zaradi dejavnosti opazovalcev v skladu s tem členom, krijejo države članice zastave in Komisija.
Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 69
Države članice vzpostavijo in posodabljajo elektronsko zbirko podatkov, v katero nalagajo vsa poročila o inšpekcijskih pregledih in nadzorih, ki jih sestavijo njihovi uradniki.
Države članice vzpostavijo in posodabljajo elektronsko zbirko podatkov, v katero nalagajo vsa poročila o inšpekcijskih pregledih in nadzorih, ki jih sestavijo njihovi uradniki, vključno s poročili opazovalcev.
Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 78
Država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, lahko pregon kršitve prenese na pristojne organe države članice zastave, države članice registracije ali države članice, katere državljan je storilec, če se to opravi v dogovoru s to državo članico in pod pogojem, da je več verjetnosti za doseganje rezultatov iz člena 81(2).
Država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, lahko pregon kršitve prenese na pristojne organe države članice zastave ali države članice, katere državljan je storilec, če se to opravi v dogovoru s to državo članico in pod pogojem, da je več verjetnosti za doseganje rezultatov iz člena 81(2).
Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 82 – odstavek 1
1. Države članice zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila resno kršitev, ali pravna oseba, ki se šteje za odgovorno za resno kršitev, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi ukrepi v skladu z naborom kazni in ukrepov, določenih v poglavju IX Uredbe (ES) št. 1005/2008.
1. Države članice zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila resno kršitev, ali pravna oseba, ki se šteje za odgovorno za resno kršitev, praviloma kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi ukrepi v skladu z naborom kazni in ukrepov, določenih v poglavju IX Uredbe (ES) št. 1005/2008.
Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 82 – odstavek 6 a (novo)
6a.Države članice zagotovijo, da so gospodarski subjekti, za katere je ugotovljeno, da so odgovorni za resno kršitev pravil skupne ribiške politike, izključeni od ugodnosti, ki izhajajo iz Evropskega sklada za ribištvo, sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju ali druge državne pomoči. Poleg kazni, ki jih določa to poglavje, se določijo druge kazni ali ukrepi, zlasti povračilo javne pomoči ali subvencij, ki so jih v zadevnem finančnem obdobju prejela plovila, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov.
Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 1
1. Države članice uporabijo sistem kazenskih točk, na podlagi katerega imetnik dovoljenja za ribolov prejme ustrezne kazenske točke zaradi kršenja pravil skupne ribiške politike.
1. Države članice uporabijo sistem kazenskih točk, na podlagi katerega imetnik dovoljenja za ribolov prejme ustrezne kazenske točke zaradi resnega kršenja pravil skupne ribiške politike.
Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 2
2. Kadar fizična oseba stori resno kršitev ali se za pravno osebo domneva, da je odgovorna za kršitev pravil skupne ribiške politike, se imetniku dovoljenja za ribolov zaradi kršitve dodeli ustrezno število točk. Imetnik dovoljenja za ribolov ima pravico do revizije postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.
2. Kadar fizična oseba stori resno kršitev ali se za pravno osebo domneva, da je odgovorna za resno kršitev pravil skupne ribiške politike, se imetniku dovoljenja za ribolov zaradi resne kršitve dodeli ustrezno število točk. Imetnik dovoljenja za ribolov ima pravico do revizije postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.
Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 2 a (novo)
2a.Dokler so imetniku dovoljenja za ribolov dodeljene kazenske točke, je v tem času izključen od prejemanja subvencij Skupnosti in nacionalne državne pomoči.
Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 4
4.V primeru resne kršitve dodeljene kazenske točke znašajo najmanj polovico točk iz odstavka 3.
črtano
Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 5
5. Če imetnik odvzetega dovoljenja za ribolov v treh letih od datuma zadnje kršitve ne stori druge kršitve, se mu brišejo vse točke iz dovoljenja za ribolov.
5. Če imetnik odvzetega dovoljenja za ribolov v treh letih od datuma zadnje resne kršitve ne stori druge resne kršitve, se mu brišejo vse točke iz dovoljenja za ribolov.
Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 84 – odstavek 7
7. Države članice določijo tudi sistem kazenskih točk, na podlagi katerega kapitan in častniki plovila prejmejo ustrezne kazenske točke zaradi kršenja pravil skupne ribiške politike.
7. Države članice določijo tudi sistem kazenskih točk, na podlagi katerega kapitan ali poveljnik plovila prejmejo ustrezne kazenske točke zaradi kršenja pravil skupne ribiške politike.
Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 1
1. Države članice v nacionalni zbirki podatkov evidentirajo vse kršitve pravil skupne ribiške politike, ki jih zagrešijo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovi državljani, vključno z naloženimi kaznimi in številom dodeljenih točk. Države članice v svoji zbirki podatkov o kršitvah evidentirajo tudi kršitve, ki jih zagrešijo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovi državljani in ki se preganjajo v drugih državah članicah, po prejemu obvestila o dokončnem sklepu sodno pristojne države članice v skladu s členom 82.
1. Države članice v nacionalni zbirki podatkov evidentirajo vse kršitve pravil skupne ribiške politike, ki jih zagrešijo odgovorni za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovi državljani, vključno z naloženimi kaznimi in številom dodeljenih točk. Države članice v svoji zbirki podatkov o kršitvah evidentirajo tudi kršitve, ki jih zagrešijo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovi državljani in ki se preganjajo v drugih državah članicah, po prejemu obvestila o dokončnem sklepu sodno pristojne države članice v skladu s členom 82.
Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 3
3. Kadar država članica zaprosi drugo državo članico za informacije v zvezi s pregonom kršitve, zaprošena država članica zagotovi ustrezne informacije o zadevnih ribiških plovilih in osebah.
3. Kadar država članica zaprosi drugo državo članico za informacije v zvezi s pregonom kršitve, zaprošena država članica nemudoma zagotovi ustrezne informacije o zadevnih ribiških plovilih in osebah.
Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 3 a (novo)
3a.Informacije o storjenih kršitvah, za katera je bila ribiškim plovilom in zadevnim posameznikom izrečena obsodba, bodo dostopne javnosti prek javnega dela spletnega mesta iz člena 107.
Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 91 – odstavek 4
4. Uradniki zadevne države članice morajo imeti možnost, da so prisotni med inšpekcijskim pregledom, in morajo uradnikom Komisije na njihovo zahtevo pomagati pri izvajanju njihovih nalog.
4. Uradniki zadevne države članice so vedno prisotni med inšpekcijskim pregledom, in morajo uradnikom Komisije na njihovo zahtevo pomagati pri izvajanju njihovih nalog.
Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 95 – odstavek 1 – točka a
α) določbe te uredbe niso bile izpolnjene zaradi delovanja ali opustitve delovanja, ki jo je mogoče neposredno pripisati zadevni državi članici, in da
črtano
Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 96 – odstavek 1
1. Kadar država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti za izvajanje večletnega načrta in kadar ima Komisija razloge za sklepanje, da je neizpolnjevanje teh obveznosti posebno škodljivo za zadevne staleže, lahko Komisija začasno zapre ribolovna območja, na katera vplivajo te pomanjkljivosti.
1. Kadar država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti za izvajanje večletnega načrta in kadar ima Komisija dokaze, da je neizpolnjevanje teh obveznosti posebno škodljivo za zadevne staleže, lahko Komisija začasno zapre ribolovna območja, na katera vplivajo te pomanjkljivosti.
1. Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, ki so ji na voljo, lahko v naslednjem letu ali letih izvede odbitek od letne kvote, dodelitve ali deleža države članice, ki je presegla dovoljeni obseg ribolova, z uporabo multiplikatorja v skladu z naslednjo tabelo:
1. Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, ki so ji na voljo, lahko v naslednjem letu izvede odbitek od letne kvote, dodelitve ali deleža države članice, ki je presegla dovoljeni obseg ribolova, z uporabo multiplikatorja v skladu z naslednjo tabelo:
Opomba: Odstotkovni intervali se nadomestijo z vrednostmi z intervali iz člena 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto.
Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 97 – odstavek 1 a (novo)
1a.Če kvota, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, ki so dodeljeni državi članici, ne presežejo 100 ton, se znižanje za presežek kvote dodeljuje linearno, in ne po odstotkih, razen za vrste, vključene v večletni načrt, za katere velja odstavek 1.
Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 97 – odstavek 2
2. Če je država članica v predhodnih dveh letih večkrat zapored presegla svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, če je prelov posebno škodljiv za zadevne staleže ali če za staleže velja večletni načrt, se multiplikator iz odstavka 1 podvoji.
2. Če je država članica v predhodnih dveh letih večkrat zapored presegla svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, ki so posebej občutljivi za prelov ali zanje velja večletni načrt, se multiplikator iz odstavka 1 podvoji.
Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 97 – odstavek 3
3.Če država članica zajema ulove iz staležev, za katere velja kvota, vendar nima na voljo take kvote, dodelitve ali deleža staleža oziroma skupine staležev, lahko Komisija v naslednjem letu ali letih odšteje odbitek od drugih kvot ali skupin staležev, ki so tej državi članici na voljo v skladu z odstavkom 1.
črtano
Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 98
Člen 98
črtano
Odbitki kvot zaradi neizpolnjevanja ciljev skupne ribiške politike
1.Če obstajajo dokazi, da država članica ne izpolnjuje pravil o ohranjevanju, nadzoru, inšpekcijskih pregledih ali izvrševanju v okviru skupne ribiške politike in da to lahko resno ogroža ohranjevanje živih vodnih virov ali učinkovito delovanje sistema nadzora in izvrševanja Skupnosti, lahko Komisija izvede odbitek od letnih kvot, dodelitev ali deležev staleža oziroma skupine staležev, ki so na voljo tej državi članici.
2.Komisija zadevno državo članico pisno obvesti o svojih ugotovitvah in določi rok, ki ni daljši od desetih delovnih dni, v katerem mora država članica dokazati, da se ribolovna območja lahko varno izkoriščajo.
3.Ukrepi iz odstavka 1 se uporabijo le, če država članica ne odgovori na to zahtevo Komisije v roku, določenem v odstavku 2, ali če se odgovor šteje za nezadovoljivega ali jasno kaže na dejstvo, da se potrebni ukrepi niso izvedli.
4.Podrobnejša pravila za uporabo tega člena, zlasti za določitev zadevnih količin, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.
Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 100
Člen 100
črtano
Zavrnitev izmenjave kvot
Komisija lahko zavrne možnost izmenjave kvot v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002:
a) za kvote, pri katerih so bile za več kot 10 % presežene kvote, ki so na voljo eni od zadevnih držav članic, v katerem koli od predhodnih dveh let, ali
b) če zadevna država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, da bi zagotovila pravilno upravljanje ribolovnih možnosti zadevnih staležev, zlasti zaradi nedelovanja računalniško podprtega sistema potrjevanja iz člena 102 ali nezadostnega delovanja sistemov za zagotavljanje podatkov za ta sistem potrjevanja.
Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 101 – odstavek 1
1. Če obstajajo dokazi, vključno s tistimi, ki temeljijo na izsledkih vzorčenja, ki ga opravi Komisija, da ribolovne dejavnosti in/ali ukrepi države članice ali držav članic slabijo skupno ribiško politiko ali ogrožajo morski ekosistem, to pa zahteva takojšnje ukrepanje, se lahko Komisija na utemeljeno zahtevo katere koli države članice ali na lastno pobudo odloči sprejeti nujne ukrepe, ki trajajo največ eno leto. Komisija lahko sprejme novo odločitev za podaljšanje nujnih ukrepov za največ šest mesecev.
1. Če obstajajo dokazi, vključno s tistimi, ki temeljijo na izsledkih vzorčenja, ki ga opravi Komisija, da ribolovne dejavnosti in/ali ukrepi države članice ali držav članic slabijo skupno ribiško politiko ali ogrožajo morski ekosistem, to pa zahteva takojšnje ukrepanje, se lahko Komisija na utemeljeno zahtevo katere koli države članice ali na lastno pobudo odloči sprejeti nujne ukrepe, ki trajajo največ šest mesecev. Komisija lahko sprejme novo odločitev za podaljšanje nujnih ukrepov za največ šest mesecev.
Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 101 – odstavek 2 – točka g
g) prepoved ribolova za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice, v vodah pod jurisdikcijo drugih držav članic;
g) prepoved ribolova za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice, v vodah pod jurisdikcijo drugih držav članic, tretje države ali na odprtem morju;
Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 101 – odstavek 3
3. Država članica hkrati sporoči zahtevo iz odstavka 1 Komisiji in zadevnim državam članicam. Druge države članice lahko Komisiji predložijo pisne pripombe v petih delovnih dneh od prejema zahtevka. Komisija sprejme odločbo v 15 delovnih dneh od prejema zahtevka.
3. Država članica hkrati sporoči zahtevo iz odstavka 1 Komisiji in zadevnim državam članicam. Druge države članice lahko Komisiji predložijo pisne pripombe v 15 delovnih dneh od prejema zahtevka. Komisija sprejme odločbo v 15 delovnih dneh od prejema zahtevka.
Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 101 – odstavek 5
5. Zadevne države članice lahko odločbo Komisije predajo Svetu v desetih delovnih dneh od prejema uradnega obvestila.
5. Zadevne države članice lahko odločbo Komisije predajo Svetu v 15 delovnih dneh od prejema uradnega obvestila.
Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 104 – odstavek 2
2. Komisiji ali drugi državi članici se ne sporočijo imena fizičnih oseb, razen ko je tako obveščanje izrecno določeno v tej uredbi ali če je to potrebno zaradi preprečevanja ali preganjanja kršitev ali zaradi preverjanja očitnih kršitev. Podatki iz odstavka 1 se ne smejo pošiljati, razen če so v istem sklopu kakor drugi podatki, in to v obliki, ki ne dopušča posredne ali neposredne identifikacije fizičnih oseb.
2. Komisiji ali drugi državi članici se ne sporočijo osebni podatki, razen ko je tako obveščanje izrecno določeno v tej uredbi ali če je to potrebno zaradi preprečevanja ali preganjanja kršitev ali zaradi preverjanja očitnih kršitev. Podatki iz odstavka 1 se ne smejo pošiljati, razen če so v istem sklopu kakor drugi podatki, in to v obliki, ki ne dopušča posredne ali neposredne identifikacije fizičnih oseb.
Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 105 – odstavek 1
1. Države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo zaupno obravnavo podatkov, prejetih in zbranih na podlagi te uredbe, ter upoštevajo vsa pravila o poklicni in poslovni skrivnosti podatkov.
1. Države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo zaupno obravnavo podatkov, prejetih in zbranih na podlagi te uredbe, ter upoštevajo vsa pravila o poklicni in poslovni skrivnosti podatkov v skladu z vsemi veljavnimi določbami iz Uredbe (ES) št. 45/2001 in Direktive 95/46/ES.
Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 105 – odstavek 4
4.Podatki, ki se na podlagi te uredbe sporočijo osebam, ki delajo za pristojne organe, sodišča, druge javne organe in Komisijo ali organ, ki ga ta imenuje, in katerih razkritje bi škodilo:
črtano
a) varovanju zasebnosti in integritete posameznika v skladu z zakonodajo Skupnosti o varstvu osebnih podatkov;
b) poslovnim interesom fizične ali pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino;
c) poteku sodnih postopkov in pravnemu svetovanju ali
d) namenu inšpekcijskih pregledov ali preiskav;
so dovoljeni le, če je to potrebno, da se doseže prenehanje ali prepoved kršitve pravil skupne ribiške politike, in organ, ki informacije sporoči, soglaša z njihovim razkritjem.
Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 108 – odstavek 3
3. Vsaka država članica Komisiji in organu, ki ga ta imenuje, zagotovi oddaljen dostop do varnega dela svoje spletne strani. Država članica odobri dostop uradnikom Komisije na podlagi elektronskih potrdil, ki jih izdela Komisija ali organ, ki ga ta imenuje.
3. Vsaka država članica Komisiji in organu, ki ga ta imenuje, zagotovi oddaljen dostop do varnega dela svoje spletne strani. Država članica odobri dostop uradnikom Komisije na podlagi elektronskih potrdil, ki jih izdela Komisija ali organ, ki ga ta imenuje.
Tretje države dobijo informacije iz odstavkov 1(b), 1(d) in 1(f) za plovila Skupnosti, ki prosijo za dovoljenje za ribolov v njihovih vodah. Informacije se posredujejo na zahtevo zadevne tretje države in takoj, pod pogojem da tretja država pisno zagotovi zaupnost teh informacij. Za prenos osebnih podatkov v skladu s to določbo se šteje, da je v skladu s členom 26(1)(d) Direktive 95/46/ES.
Sprememba 89 Predlog uredbe Člen 112 Uredba (ES) št. 768/2005 Člen 17 a – odstavek 1 – uvodno besedilo
1. Brez poseganja v izvedbena pooblastila, ki jih Pogodba podeljuje Komisiji, Agencija pomaga Komisiji pri ocenjevanju in nadziranju uporabe pravil skupne ribiške politike v državah članicah. Agencija lahko izvaja inšpekcijske preglede javnih organov in zasebnih subjektov v državah članicah. V ta namen lahko v skladu s predpisi zadevne države članice
1. Brez poseganja v izvedbena pooblastila, ki jih Pogodba podeljuje Komisiji, Agencija pomaga Komisiji pri ocenjevanju in nadziranju uporabe pravil skupne ribiške politike v državah članicah. Agencija lahko z lastnimi sredstvi izvaja inšpekcijske preglede javnih organov in zasebnih subjektov v državah članicah. V ta namen lahko v skladu s predpisi zadevne države članice
Ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi *
472k
127k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi (KOM(2008)0324 – C6-0282/2008 – 2008/0112(CNS))
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0324),
– ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0282/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0206/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)Ker imajo homogeni predpisi, ki so splošno veljavni na vseh območjih, in predpisi, ki veljajo posebej na regionalni podlagi, podoben pomen za upravljanje ribištva, jih mora sprejeti Svet.
Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)Kot dodatno pojasnilo za preprečitev prihodnjih sporov zaradi napačnega tolmačenja pravil in v skladu z nedavno uvedenim pristopom bi morala Komisija določbe te uredbe dopolniti z objavo priloge z ilustracijami, ki bi pojasnjevale lastnosti ribolovnega orodja.
Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)Treba je preprečiti razmere, ki vodijo v izkrivljanje konkurence ali zmedo med izvajalci dejavnosti ter potrošniki in zaradi katerih bi lahko prišlo do neupoštevanja najmanjših velikosti, zato bi morala pravila veljati tudi za proizvode iz uvoza. V ta namen mora Komisija čim prej predložiti predlog za spremembo Uredbe Sveta (ES) št. 104/20001, da bi se uskladile biološke in tržne velikosti.
____________________________________ 1Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L 17, 21.1.2000, str. 22).
Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
(15) Plovilo se mora takoj premakniti na drugo območje, ko je presežen največji prilov.
(15) Za zagotovitev ustrezne zaščite morskih virov, drstišč ali občutljivih območij in zmanjšanje zavržkov, bi bilo treba uvesti omejitve za ribolovne dejavnosti na nekaterih območjih in v nekaterih obdobjih ter za nekatere vrste orodja in priključkov.
Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
(17) Kjer je ohranjanje resno ogroženo, je treba Komisijo in države članice pooblastiti za sprejetje ustreznih začasnih ukrepov za izvajanje v dejanskem času.
(17) Kjer je ohranjanje resno ogroženo, je treba Komisijo na njeno lastno pobudo ali na utemeljeno zahtevo držav članic pooblastiti za sprejetje ustreznih začasnih ukrepov za izvajanje v dejanskem času.
Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 19
(19) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, vključno s posebnimi določbami za vsako območje, ki ga zajema regionalni svetovalni svet, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.
(19) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.
Sprememba 7 Predlog uredbe Člen 2 a (novo)
Člen 2a
Regionalni predpisi
Svet na predlog Komisije v skladu s postopkom iz člena 37 Pogodbe sprejme ukrepe, ki se posebej uporabljajo v posameznih regijah, ki ustrezajo posameznim regionalnim svetovalnim svetom.
Sprememba 8 Predlog uredbe Člen 3 – točka b
(b) "vlečna mreža z gredjo" je orodje z vlečno mrežo, ki je odprta vodoravno z gredo;
(b) "vlečna mreža z gredjo" je orodje z vlečno mrežo, ki je odprta vodoravno z gredjo, kjer je gred jeklena okrogla cev, podprta z dvema drsnikoma; konstrukcijo se vleče po morskem dnu;
Sprememba 9 Predlog uredbe Člen 3 – točka e
(e) "vreča" je zadnjih 8 m vlečnega orodja, merjeno od vrvi za zavezovanje vreče, če je velikost očesa mreže povsod enaka ali večja kot 80 mm, in zadnjih 20 m vlečnega orodja, merjeno od vrvi za zavezovanje, če je velikost očesa mreže manjša kot 80 mm;
(e) "vreča"je zadnjih 6 m vlečnega orodja, merjeno od vrvi za zavezovanje vreče, če je velikost očesa mreže povsod enaka ali večja kot 80 mm, in zadnjih 20 m vlečnega orodja, merjeno od vrvi za zavezovanje, če je velikost očesa mreže manjša kot 80 mm;
Sprememba 10 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
3a.V primeru majhnih pelagičnih vrst (sardele, sardoni, šuri in skuše) se ohrani možnost, da je 10 % ulova sestavljenega iz podmernih rib.
Sprememba 11 Predlog uredbe Člen 5
Pravilo ene mreže
Kombinacije mrež
Med vsakim ribolovnim potovanjem je prepovedano imeti na krovu kakršno koli kombinacijo mrež z očesi več kot ene velikosti.
1.Svet na predlog Komisije ureja primere, v katerih imajo plovila na krovu med enim ribolovnim potovanjem lahko eno ali več kombinacij mrež z očesi več kot ene velikosti.
2.V teh merilih se upošteva:
(a) razdalja med matičnim pristaniščem zadevnega plovila in ribolovnim območjem;
(b) stopnja, do katere je izvajani ribolov večrvrstni ribolov, in gospodarski pomen sekundarnih vrst v primerjavi s ciljnimi vrstami;
(c) ali se med katero od ribiških dejavnosti med posameznim potovanjem uporablja mreža z velikostjo očesa, večjo od velikosti, določenih v tej uredbi.
3.Vsebina tega člena se ureja znotraj okvira, določenega s členom 2a te uredbe.
Sprememba 12 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka a
(a) pritrditi ojačevalno vrečo na zunanjo stran vreče pri ribolovu z vlečnim orodjem z očesom mreže, ki je manjše od 80 mm. Velikost očesa mreže ojačevalne mreže mora biti vsaj dvakrat večja od velikosti mreže;
(a) pritrditi ojačevalno vrečo na zunanjo stran vreče. Velikost očesa mreže ojačevalne vreče mora biti vsaj dvakrat večja od velikosti vreče;
Sprememba 13 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba) uporabljati ojačevalne vreče na zunanjem delu vreče na plovilih z dovoljenjem za vlečne mreže z velikostjo očesa mreže, ki je enaka ali večja od 60 mm, na območjih ICES VIII, IX in X;
Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – točka d
(d) vlečne mreže z velikostjo očesa mreže, ki je enaka ali večja od 80 mm, ki ima več kot 100 odprtih očes in manj kot 40 odprtih očes v katerem koli obodu vreče, razen na stičiščih ali robovih;
črtano
Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4
4.Z odstopanjem od odstavkov (2)(a), (3)(b), (3)(d) in (3)(e) se velikost očesa 80 mm zamenja s 60 mm pri ribolovu na območjih ICES VIII, IX in X.
črtano
Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2
2. Čas ribolova zabodnih in trislojnih mrež ne sme biti daljši od 48 ur.
2. Čas ribolova zabodnih in trislojnih mrež ne sme biti daljši od 24 ur.
Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
3. Če se pri ribolovu uporabljajo zabodne in trislojne mreže, se ne sme uporabljati več kot 50 km mrež.
3. Če se pri ribolovu uporabljajo zabodne in trislojne mreže, se ne sme uporabljati več kot 40 km mrež.
Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1
1. Z odstopanjem od člena 8 se lahko uporabljajo zabodne mreže z velikostjo očesa mreže, ki je enaka ali večja od 120 mm in manjša od 150 mm severno od 48°N, ali z očesom mreže, ki je veliko 100 mm ali večje, in manjše od 130 mm južno od 48°N, če se uporabljajo v vodah z zaznamovano globino, manjšo od 600 metrov, imajo globino največ 100 očes in razmerje obešanja najmanj 0,5 ter so opremljene s plovci ali enakovrednimi plavajočimi predmeti. Vsaka mreža je dolga največ 5 morskih milj, celotna dolžina vseh mrež, ki se uporabljajo naenkrat, pa ne sme presegati 25 km na plovilo. Najdaljši ribolovni čas je 24 ur.
1. Z odstopanjem od člena 8 se lahko uporabljajo zabodne mreže z velikostjo očesa mreže, ki je enaka ali večja od 120 mm in manjša od 150 mm severno od 48°N, ali z očesom mreže, ki je veliko 100 mm ali večje, in manjše od 130 mm južno od 48°N, če se uporabljajo v vodah z zaznamovano globino, manjšo od 400 metrov, imajo globino največ 100 očes in razmerje obešanja najmanj 0,5 ter so opremljene s plovci ali enakovrednimi plavajočimi predmeti. Vsaka mreža je dolga največ 5 morskih milj, celotna dolžina vseh mrež, ki se uporabljajo naenkrat, pa ne sme presegati 25 km na plovilo. Najdaljši ribolovni čas je 24 ur, razen ko vremenske razmere onemogočajo izvleko mrež.
Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
2. Z odstopanjem od člena 8 se lahko uporabljajo zabodne mreže z velikostjo očesa mreže, ki je enaka ali večja od 250 mm, če se uporabljajo v vodah z zaznamovano globino, manjšo od 600 metrov, če imajo globino največ 15 očes in razmerje obešanja najmanj 0,33 mm ter so opremljene s plovci ali enakovrednimi plavajočimi predmeti. Vsaka od mrež je dolga največ 10 km. Celotna dolžina vseh mrež, ki se uporabljajo naenkrat ne sme presegati 100 km na plovilo. Najdaljši ribolovni čas je 72 ur.
2. Z odstopanjem od člena 8 se lahko uporabljajo zabodne mreže z velikostjo očesa mreže, ki je enaka ali večja od 250 mm, če se uporabljajo v vodah z zaznamovano globino, manjšo od 600 metrov, če imajo globino največ 15 očes in razmerje obešanja najmanj 0,33 mm ter so opremljene s plovci ali enakovrednimi plavajočimi predmeti. Vsaka od mrež je dolga največ 10 km. Celotna dolžina vseh mrež, ki se uporabljajo naenkrat ne sme presegati 60 km na plovilo. Najdaljši ribolovni čas je 72 ur.
Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
1. Kadar količina podmernih ujetih rib presega 10 % skupne količine ulova pri katerem koli izvleku, se plovilo pred nadaljevanjem ribolova premakne vsaj pet navtičnih milj od položaja prejšnjega izvleka.
1. Kadar teža podmernih ujetih rib v skladu s Prilogo I presega 10 % skupne teže ulova pri katerem koli izvleku in se to ponovi v seriji treh zaporednih izvlekov, se plovilo pred nadaljevanjem ribolova premakne vsaj pet navtičnih milj od položaja prejšnjega izvleka.
Z odstopanjem od prejšnjega pododstavka je za lokalno in obalno ribištvo s posebnimi značilnostmi zaradi globine in sestave morskega dna ter oddaljenosti od obale, ki jih je treba dokazati z znanstvenim poročilom, obveznost, da se plovilo premakne, lahko manjša od petih navtičnih milj, če se zagotovi, da se ribolovna dejavnost ne izvaja tam, kjer so koncentrirani nedorasli morski organizmi.
Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2
2. Če najmanjši in/ali največji odstotek ciljnih vrst, razen podmernih rib ciljnih vrst, za katere je dovoljen ulov z razponom velikosti očesa mreže, dovoljenim za to vrsto, in obdržanih na krovu, pri katerem koli izvleku ni bil v skladu z odstotki, določenimi v podrobnih pravilih, sprejetih v skladu s členom 22, se mora plovilo nemudoma premakniti za najmanj deset navtičnih milj od položaja prejšnje vleke in v času naslednje vleke ohraniti razdaljo najmanj deset navtičnih milj od položaja prejšnje vleke.
2. Svet na predlog Komisije določi ustrezna zaprta območja in lovopuste v okviru člena 2a te uredbe.
Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 12
Prepovedani so ulov, obdržanje ulova na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje, prodaja, razstava ali ponujanje v prodajo morskih organizmov, ujetih z metodami, ki vključujejo načine, ki zajemajo uporabo razstreliv, strupenih snovi ali snovi za omamljanje ter električnega toka.
Prepovedani so ulov, obdržanje ulova na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje, prodaja, razstava ali ponujanje v prodajo morskih organizmov, ujetih z metodami, ki vključujejo načine, ki zajemajo uporabo razstreliv, strupenih snovi ali snovi za omamljanje, električnega toka ali kakršnih koli izstrelkov, razen ribolova z vlečno mrežo z uporabo električnega toka.
Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1
1. V primerih, ko je ohranjanje nekaterih vrst ali ribolovnih območij resno ogroženo, vključno s primeri, ko je ugotovljena velika količina mladih rib in ko bi kakršno koli odlašanje povzročilo škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko država članica sprejme ustrezne ohranjevalne ukrepe v zvezi z vodami v svoji suverenosti ali jurisdikciji. Zadevne države članice zagotovijo, da takšni ukrepi ne diskriminirajo ribiških plovil drugih držav članic.
1. V primerih, ko je ohranjanje nekaterih vrst ali ribolovnih območij resno ogroženo, vključno s primeri, ko je ugotovljena velika količina mladih rib in ko bi kakršno koli odlašanje povzročilo škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko država članica sprejme ustrezne ohranjevalne ukrepe v zvezi z vodami v svoji suverenosti ali jurisdikciji. Zadevne države članice zagotovijo, da takšni ukrepi ne diskriminirajo ribiških plovil drugih držav članic. Pred izvajanjem takih ukrepov se je treba posvetovati s pristojnimi regionalnimi svetovalnimi sveti in Komisijo.
Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2
2. Če bi kakršno koli odlašanje povzročilo škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko država članica sprejme ustrezne nediskriminacijske ohranjevalne ukrepe v zvezi z vodami v svoji suverenosti ali jurisdikciji v skladu s členom 16.
2. Če bi kakršno koli odlašanje povzročilo škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko Komisija na lastno pobudo ali na utemeljeno zahtevo države članice sprejme ustrezne nediskriminacijske ohranjevalne ukrepe v zvezi z vodami v suverenosti ali jurisdikciji zadevne države članice. Pred sprejetjem takih ukrepov se je treba posvetovati s Komisijo in ustreznim regionalnim svetovalnim svetom.
Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 21 a (novo)
Člen 21a
Prihodnja ureditev
Predpisi o ureditvi naslednjih elementov tehničnih ukrepov se sprejmejo z uredbo Sveta:
(a) najnižji in najvišji odstotek ciljnih vrst živih vodnih virov, ki se obdržijo na krovu;
(b) razpon velikosti očesa mreže, dovoljen za vsako ciljno vrsto;
(c) določbe za zmanjšanje ali odpravo zavržkov in izboljšanje selektivnosti ribolovnega orodja;
(d) ukrepi v zvezi z omejitvijo ribolovnih dejavnosti na posebna obdobja in/ali posebna območja, navedena v členu 2, na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij, da se zaščitijo morski habitati na navedenih območjih.
Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 22
Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe št. 2371/2002. Ta pravila zlasti vključujejo:
Drugi tehnični ukrepi za izvajanje te uredbe za zaščito morskih habitatov ali ribolovnih virov se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
(a) najnižji in najvišji odstotek ciljnih vrst živih vodnih virov, ki se obdržijo na krovu;
(b) razpon velikosti očesa mreže, dovoljen za vsako ciljno vrsto;
(c) določbe za zmanjšanje ali odpravo zavržkov in izboljšanje selektivnosti ribolovnega orodja;
(d) ukrepe v zvezi z omejitvijo ribolovnih dejavnosti na posebna obdobja in/ali posebna območja, navedena v členu 2, na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij za varovanje morskih habitatov na navedenih območjih;
(e) druge tehnične ukrepe za zaščito morskih habitatov ali ribolovnih virov.
Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 a (novo)
2a.Z začetkom veljavnosti te uredbe se predvidi obdobje prilagoditve za flote in sprejetje dopolnilnih predpisov.
Skupna politika priseljevanja za Evropo
398k
127k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o skupni politiki priseljevanja za Evropo: načela, ukrepi in orodja (2008/2331(INI))
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. junija 2008 z naslovom "Skupna politika priseljevanja za Evropo: načela, ukrepi in orodja" (KOM(2008)0359),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij o skupni politiki priseljevanja za Evropo z dne 26. novembra 2008(1),
– ob upoštevanju Evropskega pakta o priseljevanju in azilu, sprejetega na Evropskem svetu 15. in 16. oktobra 2008(2),
– ob upoštevanju Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav(3) (Direktiva o vračanju),
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah(4),
– ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (KOM(2008)0820),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 z naslovom "Eno leto po Lizboni: uresničevanje partnerstva med Afriko in EU" (KOM(2008)0617),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom "Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji" (KOM(2008)0069),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom "Vrednotenje in spremljanje izvajanja načrta EU o najboljših praksah, standardih in postopkih za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi" (KOM(2008)0657),
– ob upoštevanju dokumenta "Skupna strategija Afrika-EU in njen prvi akcijski načrt (2008–2010) – strateško partnerstvo", sprejetega v okviru vrha Afrika-EU 8. in 9. decembra 2007 v Lizboni(5),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2006 z naslovom "Globalni pristop k vprašanju migracij leto pozneje: za celovito evropsko migracijsko politiko" (KOM(2006)0735),
– ob upoštevanju Haaškega programa za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 4. in 5. novembra 2004,
– ob upoštevanju programa iz Tampereja, sprejetega na Evropskem svetu 15. in 16. oktobra 1999, s katerim je bil uveden usklajen pristop na področju priseljevanja in azila,
– ob upoštevanju svoje resolucije o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema(6) z dne 10. marca 2009,
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 19. februarja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU(7),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o izvajanju Direktive 2003/9/ES o pogojih za sprejem prosilcev za azil in beguncev v EU: obiski odbora LIBE v obdobju 2005–2008(8),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o oceni agencije FRONTEX in njenem nadaljnjem razvoju in razvoju evropskega sistema za nadzorovanje meja (EUROSUR)(9),
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 20. novembra 2008 o predlogu Direktive Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve za visokokvalificirane delavce(10),
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 20. novembra 2008 o predlogu Direktive Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici(11),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. septembra 2008 o oceni dublinskega sistema(12),
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 23. aprila 2008 o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite(13),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o načrtu politike zakonitega priseljevanja(14),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav(15),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o strategijah in sredstvih za vključevanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo(16),
– ob upoštevanju Amsterdamske pogodbe, ki Skupnosti podeljuje pooblastila in obveznosti na področju priseljevanja in azila, in člena 63 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0251/2009),
A. ker bodo migracije v Evropo obstajale, dokler bodo obstajale znatne razlike v bogastvu in kakovosti življenja med Evropo in drugimi regijami sveta,
B. ker je skupni pristop na področju priseljevanja v EU postal nujen, zlasti na skupnem območju brez nadzora na notranjih mejah, kjer ukrepanje ali neukrepanje ene države članice neposredno vpliva na druge članice in na EU kot celoto,
C. ker lahko slabo upravljanje migracij negativno vpliva na socialno kohezijo namembnih držav ter lahko škodi tudi državam izvora in samim migrantom,
D. ker dovoljene migracije ponujajo možnosti, ki jih lahko izkoristijo migranti, njihove države izvora (ki imajo korist od nakazil migrantov) in države članice; ker mora biti napredek na področju dovoljenih migracij tesno povezan z učinkovitimi ukrepi za boj proti nedovoljenemu priseljevanju, saj takšno priseljevanje še zlasti hrabri kriminalne združbe za trgovino z ljudmi,
E. ker mora biti resnična skupna migracijska politika Skupnosti osnovana na boju proti nedovoljeni migraciji pa tudi na sodelovanju s tretjimi državami in državami tranzita ter na ustrezni politiki vključevanja migrantov,
F. ker morajo biti evropske migracijske politike skladne z normami mednarodnega prava, zlasti kar zadeva človekove pravice, človekovo dostojanstvo in pravico do azila,
G. ker Evropa je in mora tudi ostati prijazno okolje za tiste, ki jim je podeljena pravica do prebivanja, naj si bodo priseljeni delavci, družinski člani, študenti ali osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito,
H. ker so imeli migranti v teh zadnjih desetletjih bistveno vlogo pri razvoju Unije in evropskega projekta in je bistveno, da si priznamo, kako zelo pomembni so, pa tudi, da Unija njihovo delo še vedno potrebuje,
I. ker se bo na podlagi podatkov Eurostata prebivalstvo EU srednjeročno začelo starati in obstaja možnost, da se bo do leta 2060 število aktivnega prebivalstva zmanjšalo za približno 50 milijonov ter bo lahko priseljevanje odigralo vlogo katalizatorja pri izboljševanju gospodarskih rezultatov EU,
J. ker se bo morda morala lizbonska strategija na področjih rasti in zaposlovanja soočiti s pomanjkanjem delovne sile, kar bi lahko oviralo uresničitev njenih ciljev, ker se brezposelnost sedaj povečuje in ker bo to pomanjkanje mogoče kratkoročno ublažiti z ustreznim in strukturiranim upravljanjem ekonomskega priseljevanja,
K. ker se priseljenci pogosto v znajdejo v položaju, ko morajo sprejeti nestalno zaposlitev, zaposlitev, ki zahteva nizke kvalifikacije, ali zaposlitev, za katero so previsoko kvalificirani,
L. ker bi si morala EU še bolj prizadevati za notranje reševanje težav s pomanjkanjem delovne sile in delavcev s kvalifikacijami, tako da bi izkoristila podzaposlene prebivalce, kot so invalidi, osebe, prikrajšane na področju izobraževanja, ali dolgotrajno brezposelni prosilci za azil, ki že imajo prebivališče,
M. ker število priseljenk v Evropski uniji stalno narašča in predstavlja približno 54 % skupnega števila priseljencev,
N. ker se večina priseljenk srečuje z velikimi težavami pri integraciji in pri dostopu na trg dela, za kar so krivi nizka stopnja izobrazbe in negativni stereotipi ter prakse, ki jih s seboj prinesejo iz svojih držav, pa tudi negativni stereotipi in diskriminacija, ki obstajajo v posameznih državah članicah; ker kljub temu številne mlade ženske z visoko stopnjo izobrazbe pridejo v Evropsko unijo, da bi se zaposlile na relativno nekvalificiranih delovnih mestih,
Splošni vidiki
1. odločno podpira oblikovanje skupne evropske politike priseljevanja, ki bi temeljila na visoki ravni politične in operativne solidarnosti, medsebojnem zaupanju, preglednosti, partnerstvu, skupni odgovornosti in združenih prizadevanjih prek skupnih načel in konkretnih ukrepov ter na vrednotah iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;
2. ponovno poudarja, da mora biti upravljanje migracijskih tokov usklajeno z demografskimi in gospodarskimi razmerami v EU in njenih državah članicah;
3. meni, da bi za oblikovanje skupne politike priseljevanja lahko bilo zelo koristno obsežnejše in redno posvetovanje s predstavniki civilne družbe, kot so organizacije, ki delajo za priseljenske skupnosti in z njimi;
4. obžaluje, ker je bilo do zdaj premalo storjenega za oblikovanje skupne politike zakonitega priseljevanja, in pozdravlja nov zakonodajni instrument, ki je bil sprejet v okviru skupne evropske politike zakonitega priseljevanja;
5. poudarja, da koherentna in uravnotežena skupna evropska politika priseljevanja prispeva k verodostojnosti EU v odnosih s tretjimi državami;
6. ponovno poudarja, da sta za učinkovito upravljanje migracij nujna vključevanje regionalnih in lokalnih organov ter pristno partnerstvo in sodelovanje s tretjimi državami izvora in tranzita, saj imajo te pogosto občutek, da morajo spoštovati odločitve, ki so bile sprejete enostransko; poudarja, da je takšno sodelovanje mogoče samo, če tretja država spoštuje mednarodno pravo o človekovih pravicah in njihovi zaščiti ter je podpisnica Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951;
7. meni, da priseljevanje v EU ni rešitev za izzive, s katerimi se soočajo države v razvoju, in da mora skupno politiko priseljevanja spremljati učinkovita politika za razvoj držav izvora;
8. pozdravlja sprejetje zgoraj omenjenega Evropskega pakta o priseljevanju in azilu ter ukrepe, orodja in predloge, ki jih je Komisija predstavila v omenjenem sporočilu z naslovom Skupna politika priseljevanja za Evropo: načela, ukrepi in orodja; poziva Svet in Komisijo, naj nemudoma začneta z izvajanjem teh zavez;
9. pozdravlja institucionalne spremembe, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, zlasti razširitev soodločanja in glasovanja s kvalificirano večino na vse politike priseljevanja, razjasnitev pristojnosti EU glede vizumov in mejnih kontrol, razširitev pristojnosti EU na azil in razširitev pristojnosti EU v zvezi z zakonitimi in nedovoljenimi migracijami;
10. meni, da je treba za skupno politiko priseljevanja oblikovati tudi skupno azilno politiko, in opozarja na zgoraj omenjeno poročilo o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) in predlog uredbe Komisije o vzpostavitvi evropskega urada za podporo prosilcem za azil;
Blaginja in priseljevanje Zakonite migracije
11. meni, da so zaradi posledic demografskega upada in staranja za gospodarstvo zakonite migracije še vedno potrebne za reševanje vprašanja evropskih demografskih potreb, potreb trga dela in potreb po kvalificirani delovni sili; prav tako pa prispevajo k razvoju tretjih držav prek izmenjave znanja in izkušenj ter prek nakazil migrantov; poziva k uporabi varnih sistemov, ki omogočajo finančne transferje v tretje države;
12. meni, da morajo biti dovoljene migracije alternativa nedovoljenim migracijam, saj ponujajo zakonit, varen in organiziran vstop v Evropsko unijo;
13. opozarja, da se po projekcijah Komisije ocenjuje, da bo do leta 2050 potrebnih 60 milijonov delavcev migrantov, za kar bo treba odpreti poti za zakonite migracije;
14. poudarja, da je treba celovito oceniti potrebe EU po kvalificirani delovni sili in njene tržne potrebe; vseeno meni, da bi vsaka država članica morala sama odločati o številu oseb, ki jih potrebuje na svojem trgu dela, in upoštevati načelo prednostne obravnave v Skupnosti, dokler veljajo prehodni ukrepi;
15. podpira oblikovanje nacionalnih profilov priseljencev, da bi dobili celovit prikaz razmer na področju priseljevanja v vsaki državi članici v določenem trenutku, osrednji vidik teh profilov pa bi bile potrebe na trgu dela;
16. ponovno poudarja, da mora EU postati bolj privlačna za kvalificirane delavce, tudi s pomočjo zagotavljanja informacij o trgih dela v namembnih državah in državah gostiteljicah, ob tem pa je treba upoštevati morebitne vplive na beg možganov iz držav izvora; meni, da je beg možganov mogoče ublažiti z začasnimi ali krožnimi migracijami, z zagotavljanjem usposabljanja v državah izvora, da bi ohranili poklice v ključnih sektorjih, predvsem na področju izobraževanja in zdravstva, ter s podpisovanjem sporazumov o sodelovanju z državami izvora;poziva države članice, naj prenehajo prakso aktivnega zaposlovanja v državah v razvoju, v katerih je že tako premalo človeških virov v ključnih sektorjih, kot sta denimo zdravstvo in izobraževanje;
17. poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo mehanizme, smernice in druga orodja za spodbujanje krožne in začasne migracije, v sodelovanju z izvornimi državami pa tudi ukrepe za nadomestitev izgubljenih človeških virov, s katerimi bodo ponudile konkretno podporo usposabljanju strokovnjakov v ključnih sektorjih, prizadetih zaradi odhoda nadarjenega kadra;
18. izraža zadovoljstvo nad tem, da se je z besedilom o modri karti odprla pot skupni politiki s področja zakonitega priseljevanja, vseeno pa države članice poziva, naj si še bolj prizadevajo za skupna pravila o politiki priseljevanja, ki ne bo omejena zgolj na visoko kvalificirane delavce;
19. izraža zadovoljstvo nad sprejetjem modre karte, ki opredeljuje pogoje za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve na visokokvalificirana delovna mesta, in Komisijo poziva, naj kmalu pripravi predloge za druge kategorije dela, med drugim zato, da bi bolje kljubovali nedovoljenemu priseljevanju in izkoriščanju priseljencev z neurejenim statusom;
20. poziva k novim ukrepom, ki bi študentom in raziskovalcem še dodatno olajšali sprejem in gibanje znotraj EU;
21. opozarja na pomen priznavanja usposobljenosti priseljencev, pri čemer je treba zlasti upoštevati formalne, neformalne in priložnostne kvalifikacije, pridobljene v državi izvora; meni, da se bo s takim priznavanjem mogoče boriti proti zanemarjanju znanja in sposobnosti delavcev, saj morajo priseljenci pogosto opravljati dela, za katera so preveč usposobljeni, kar je zlasti pogosto pri ženskah;
22. poziva Komisijo, naj v prihodnjih dokumentih na to temo upošteva vprašanje priznavanja usposobljenosti in spodbujanja vseživljenjskega učenja ter hkrati zagotovi, da bodo države članice priseljencem ponudile možnost učenja jezika države gostiteljice kot oblike družbenega, poklicnega in kulturnega vključevanja v Evropsko unijo in jim omogočile, da bodo lažje podpirali razvoj svojih otrok; poziva tudi Komisijo, naj uporabi rezultate posvetovanj o jezikovnem izobraževanju otrok migrantov ter o učenju jezika in kulture države izvora v državi članici prebivališča, ter poziva, naj okvir, ki bo predlagan, spoštuje načela subsidiarnosti in sorazmernosti;
23. znova opominja, da je omrežje EURES eden od ustreznih instrumentov za zagotovitev preglednega, odgovornega in učinkovitega ujemanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela; zato predlaga razširitev koncepta omrežja EURES, da bi tako olajšali stik med evropskimi delodajalci, ki iščejo delavce s točno določenimi kvalifikacijami, in kandidati za zadevno zaposlitev iz tretjih držav; predlaga, da se kot osnova za tako širitev omrežja EURES uporabijo posebna središča (ki že obstajajo ali jih je treba šele ustanoviti) ali predstavništva EU v tretjih državah ter da se zagotovi neprekinjeno usmerjevalno delo in razširitev tega dela, kar zadeva orodja in podporo za neodvisno zaposlovanje ali financiranje z mikrokrediti; poudarja, da potreba Evrope po visoko kvalificirani delovni sili ne bi smela povzročiti bega možganov iz tretjih držav, kar bi škodilo njihovim razvijajočim se gospodarstvom in socialni infrastrukturi;
24. meni, da bi morali priseljenci iz tako imenovanih tretjih držav imeti pravico do mobilnosti znotraj EU, da bi se lahko – kot zakoniti prebivalci države članice – zaposlili kot obmejni delavci v drugi državi članici, ne da bi morali zaprositi za delovno dovoljenje, ter da bi bilo treba takim priseljencem kot delojemalcem zagotoviti popolno svobodo gibanja po petih letih zakonitega bivanja v državi članici;
25. opozarja na zamisel o tem, da je pri upravljanju potreb trga dela pomembno usklajevanje med lokalnimi, regionalnimi (ki so predvsem odgovorni za usposabljanje), nacionalnimi in evropskimi organi, in sicer v duhu načela prednostne obravnave v Skupnosti; poudarja, da je tako sodelovanje nujno potrebno za učinkovito izvajanje politike priseljevanja, s katero bo mogoče odpraviti pomanjkanje delovne sile, ki ga beležijo nekateri sektorji in države članice, ter za učinkovito in ustrezno vključevanje priseljencev;
26. poziva Komisijo, naj v državah izvora poskrbi za boljše obveščanje o možnostih zakonitih migracij ter o pravicah in obveznostih migrantov, ko ti prispejo v EU;
27. poziva države članice, naj primerno uporabijo mehanizme financiranja Skupnosti, povezane s politiko priseljevanja, da se ustvarijo nova in boljša delovna mesta za migrante;
Vključevanje
28. poudarja, da vključevanje krepi kulturno raznolikost v EU in mora temeljiti na socialnem vključevanju, boju proti diskriminaciji, enakih možnostih, predvsem prek možnosti dostopa do zdravstva, izobrazbe, jezikovnega izobraževanja in zaposlitve; meni, da bi morale politike vključevanja temeljiti na ustreznih inovativnih programih, in priznava bistveno vlogo, ki jo imajo pri vključevanju migrantov lokalni in regionalni organi, sindikati, organizacije migrantov ter poklicne zveze in združenja;
29. podpira prizadevanja za vključevanje držav članic, zakonitih migrantov in upravičencev do mednarodne zaščite ob upoštevanju identitete in vrednot EU in njenih držav članic, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, pravne države, demokracije, strpnosti in enakosti, svobode mišljenja in obveznega šolanja otrok; opozarja, da je vključevanje proces, ki poteka v obeh smereh ter zahteva prilagajanje priseljencev in prebivalcev gostujoče države, kot je opredeljeno v skupnih osnovnih načelih, ki jih je sprejel Svet, prav tako pa ima lahko koristi od izmenjave najboljših praks; priznava, da je vključevanje težje izvedljivo v državah članicah, ki se zaradi svoje geografske lege soočajo z velikim migracijskim pritiskom, čeprav mora tudi tam ostati cilj; zato poziva druge države članice, naj vzporedno s spodbujanjem zakonite migracije prispevajo k zmanjšanju pritiskov v duhu solidarnosti in s tem omogočijo lažje vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite, ki živijo v državah članicah EU;
30. poudarja, da je dober proces vključevanja najboljše orodje za odpravo nezaupanja in sumničavosti med domačimi prebivalci in migranti, nujen pa je tudi za odpravo ksenofobičnih idej ali dejanj;
31. spodbuja razvoj vzajemnih učnih mehanizmov in izmenjavo najboljših praks med državami članicami, da bi okrepili zmožnost držav gostiteljic za upravljanje vedno večje raznolikosti, ter sistem skupnih kazalnikov in ustrezno statistično zmogljivost, ki jo bodo države članice uporabile za oceno rezultatov politike priseljevanja;
32. opozarja, da ključni element predstavlja vključevanje organizacij migrantov, ki igrajo pomembno vlogo v procesu vključevanja, saj migrantom nudijo možnost demokratičnega sodelovanja; poziva države članice, naj omogočijo sisteme za podporo civilne družbe v procesu vključevanja, tako da se migrantom omogoči, da so prisotni v civilnem in političnem življenju družbe gostiteljice, da sodelujejo v političnih strankah in sindikatih ter da lahko volijo na lokalnih volitvah;
33. izraža zadovoljstvo nad pobudo Komisije in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za bolj usklajene politike vključevanja v obliki evropskega foruma vključevanja, kjer dejavno sodelujejo družbene organizacije in združenja priseljencev s ciljem izmenjave izkušenj in oblikovanja priporočil; poziva države članice, naj uskladijo svoja prizadevanja s področja vključevanja in si izmenjajo primere dobre prakse iz nacionalnih integracijskih načrtov;
34. poziva Komisijo, naj z ustreznimi ukrepi zagotovi finančno podporo za strukturno in kulturno vključevanje priseljencev tudi s pomočjo izvajanja programov EU, kot so Vseživljenjsko učenje, Evropa za državljane, Mladi v akciji in Kultura 2007; ugotavlja, da so učitelji v večini primerov slabo pripravljeni na delo z velikim številom priseljenskih otrok v razredih in poziva k boljšemu usposabljanju učiteljev in k primerni finančni podpori;
35. opozarja, da imajo programi šolanja in vseživljenjskega učenja z razvijanjem sposobnosti, posebej jezikovnih, pomembno vlogo v procesu vključevanja; meni, da bi moralo biti neovirano sodelovanje pri programih šolanja in vseživljenjskemu učenju pravica in priložnost za novo prispele priseljence;
36. poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo protidiskriminacijske politike, vključno s tistimi, ki jih izvajajo javni organi;
37. poziva države članice, naj spoštujejo in podpirajo ustrezne direktive Sveta 2000/78/ES(17), 2000/43/ES(18) in 2004/113/ES(19), katerih namen je preprečevati diskriminacijo;
38. poziva države članice, naj ratificirajo Mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je dne 18. decembra 1990 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov(20);
39. poziva Komisijo, da zbere podatke o priseljevanju v EU, povezane s spolom, in se z Evropskim inštitutom za enakost med spoloma dogovori za njihovo analizo, zato da bi dodatno poudarili posebne potrebe in težave priseljenk ter najprimernejše metode za njihovo vključevanje v družbe držav gostiteljic;
40. poziva države članice, naj pri oblikovanju svojih politik vključevanja ustrezno upoštevajo razsežnost spola ter poseben položaj in potrebe priseljenih žensk.
41. poziva države članice, naj zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic priseljenk, ne glede na to, ali je njihov status zakonit;
42. poziva države članice, naj podprejo kampanje ozaveščanja za priseljenke, katerih namen je informirati priseljenke o njihovih pravicah, možnostih izobraževanja in učenja jezika, strokovnega usposabljanja ter dostopa do zaposlitve, ter preprečujejo prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov ter druge oblike fizičnega in psihičnega nasilja;
Varnost in priseljevanje Celovito upravljanje meja
43. poudarja, da je potreben obsežen osrednji načrt, ki bi opredelil splošne cilje in strukturo strategije upravljanja meja EU, vključno s podrobnostmi o tem, kako naj bi se vsi sorodni programi in sistemi na tem področju optimizirali; poziva Komisijo, naj analizira učinkovitost obstoječih sistemov za upravljanje meja v državah članicah, da bi dosegli najprimernejše sinergije med njimi in pridobili dodatne informacije glede stroškovne učinkovitosti novih predlaganih sistemov; Komisijo poziva še, naj analizira učinkovitost sistema vstopa/izstopa, elektronskega sistema za odobritev potovanj, avtomatiziranega sistema kontrole na mejnih prehodih in programa za registrirane potnike v okviru celovitega upravljanja meja v EU;
44. poudarja, da je za celovito upravljanje meja treba najti pravo ravnovesje med zagotovitvijo prostega gibanja vedno večjega števila oseb, ki prečkajo mejo, in zagotovitvijo večje varnosti za državljane EU; ne zanika, da uporaba podatkov nudi jasne prednosti; hkrati pa meni, da je zaupanje javnosti v vladne ukrepe mogoče ohraniti samo, če so glede varstva podatkov zagotovljeni zaščitni ukrepi, nadzor in pritožbeni mehanizmi;
45. poziva k oceni izvedljivosti celovitega štiristranskega pristopa, kjer bi bile sistematično opravljene kontrole na vsaki stopnji, ko bi priseljenci pripotovali v EU;
46. poudarja, da bi morali strategijo EU za meje spremljati tudi konkretni ukrepi, usmerjeni h krepitvi meja tretjih držav v okviru partnerstva med Afriko in EU in evropske sosedske politike (vzhodno partnerstvo, EUROMED);
47. poziva k nadomestitvi sedanjih nacionalnih schengenskih vizumov z enotnimi evropskimi schengenskimi vizumi, ki bodo omogočili enako obravnavo vseh prosilcev za vizume; želi biti obveščen o natančnem časovnem razporedu in podrobnostih študije o politiki in tehnične študije Komisije, kjer bodo analizirani izvedljivost, praktične posledice in vplivi sistema, ki od državljanov tretjih držav zahteva pridobitev elektronskega dovoljenja za potovanje, preden odpotujejo na ozemlje EU (elektronski sistem za odobritev potovanja, ESTA); poziva k izboljšanju sodelovanja med konzulati držav članic in k postopni vzpostavitvi skupnih konzularnih služb za vizume;
48. poziva Svet, naj sprejme mehanizme, temelječe na solidarnosti med državami članicami, da se porazdeli breme, ki nastaja zaradi nadzora mej, ter naj usklajuje nacionalne politike držav članic;
Nedovoljene migracije
49. meni, da je učinkovit boj proti nedovoljenemu priseljevanju bistveni del celovite migracijske politike EU in zato obžaluje, da države članice s svojo nezmožnostjo, da bi resnično sodelovale v skupno korist, ovirajo učinkovito odločanje na tem področju;
50. izraža pretresenost ob tragedijah ljudi zaradi nezakonitega priseljevanja po morskih poteh, zlasti na južnih morskih mejah Unije, kjer se ljudje v čolnih podajo na nevarno pot od afriške obale proti Evropi; odločno poziva k nujnim ukrepom, da bi takšne tragedije zaustavili enkrat za vselej ter okrepili dialog in sodelovanje z državami izvora;
51. opozarja, da z nedovoljenim priseljevanjem pogosto upravljajo kriminalne mreže in da so se doslej pri tem izkazale kot uspešnejše od skupnih evropskih ukrepov; je prepričan, da so take mreže krive za smrt več sto ljudi, ki vsako leto izgubijo življenje na morju; opozarja, da imajo države članice ob spoštovanju mednarodnih obveznosti skupno odgovornost pri reševanju življenj na morju; zato poziva Komisijo in Svet, naj okrepita svoja prizadevanja v boju proti organiziranemu kriminal, trgovini z ljudmi in tihotapljenju, ki poteka na različnih delih EU, ter si zlasti prizadevata za uničenje vseh mrež, za kar se je treba spopasti ne le s tihotapci, ki so zgolj vidni izvajalski člen v verigi, pač pa tudi z vrhom piramide, ki se najbolj okorišča s temi kriminalnimi aktivnostmi;
52. poziva Komisijo, naj v državah tranzita in izvora okrepi programe ozaveščanja o nevarnostih nedovoljenih migracij;
53. pozdravlja novo direktivo o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, in meni, da je to učinkovito orodje za zaviranje izkoriščanja delavcev migrantov in zmanjšanje privlačnosti enega glavnih dejavnikov, ki spodbujajo nedovoljene migracije;
54. odločno poziva države članice, naj ne odlašajo s prenosom nove direktive, ki določa kazni za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence;
55. meni, da je bistveno spodbuditi pot dialoga z državami izvora in z njimi skleniti sporazume o sodelovanju ter tako odpraviti nečloveški in katastrofalni pojav nedovoljenih migracij;
56. meni, da Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX), kljub večkratnemu povečanju njenih proračunskih sredstev na pobudo Parlamenta, še vedno ne more zagotavljati zadostnega usklajevanja nadzora na zunanjih mejah Unije, predvsem zaradi omejenega mandata in pomanjkanja prizadevanj za vključitev tretjih držav, zlasti v zvezi s pomorskimi operacijami;
57. pozdravlja pobudo Komisije o predlogu revizije mandata agencije FRONTEX in meni, da je treba agencijo nujno okrepiti, zlasti z razširitvijo njenih usklajevalnih zmogljivosti in sposobnosti, da na zahtevo zadevnih držav članic usklajuje stalne misije na območjih, ki se soočajo z velikim migracijskim pritiskom, in njenih zmogljivosti, da sodeluje s tretjimi državami; meni, da je treba pozornost nameniti tudi večanju zmogljivosti agencije FRONTEX za analiziranje tveganj in zbiranje obveščevalnih podatkov;
58. meni, da agencija FRONTEX za učinkovito izpolnitev svojega mandata potrebuje vsa ustrezna sredstva, ne le finančna, in poziva k uvajanju novih tehnologij za boj proti nedovoljenim migracijam in države članice, naj povečajo nabor tehničnih sredstev, ki jih dajo na voljo, Komisija pa naj pripravi zakonodajne predloge za uvedbo obvezne solidarnosti na isti podlagi kot je predvidena za skupine za hitro posredovanje na mejah (RABIT);
59. poziva agencijo FRONTEX in Komisijo, naj opravita študijo z oceno možnosti agencije, da pridobi svojo opremo, in o zahtevah za morebitno nadgradnjo operacij agencije na morju v obalno stražo EU, ki pa ne bi vplivala na pristojnost držav članic za nadzor njihovih meja;
60. meni, da je agencija FRONTEX lahko v celoti učinkovita samo ob okrepitvi dopolnilnih ukrepov, kot sta ponovni sprejem in sodelovanje s tretjimi državami; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem podpira agencijo FRONTEX;
61. podpira ustanovitev specializiranih uradov agencije FRONTEX, s čimer se upoštevajo in bolje ocenijo posebne razmere na mejah, ki so posebej izpostavljene, zlasti glede kopenskih meja na vzhodu in morskih meja na jugu;
62. ugotavlja, da so razlike v razlagi pravnih pojmov, razlagi mednarodnega pomorskega prava ter razlike v nacionalnih zakonodajah in postopkih ovirale operacije agencije FRONTEX; poziva k izvedbi celovitih študij, da bi poiskali skupni pristop in zgladili nasprotja med nacionalnimi zakonodajami in postopki;
63. poziva k nadaljnjemu in stalnemu sodelovanju med agencijo FRONTEX ter nacionalnimi organi in agencijami;
64. poziva k nadaljnjemu razvoju zasnove evropskega sistema za nadzorovanje meja (EUROSUR), tudi z izboljšanjem sodelovanja med državami članicami;
65. ugotavlja, da ribiči, zasebna plovila in delavci na morju iz zasebnega sektorja velikokrat srečajo nezakonite priseljence, preden jih najdejo državne pomorske sile; poudarja, da je treba te osebe natančneje obvestiti o njihovih dolžnostih v skladu z mednarodnim pravom, po katerih morajo pomagati priseljencem v sili, in poziva k mehanizmu nadomestil za neopravljeno delo zaradi reševalnih operacij;
66. poudarja, da so nedvomno potrebni zanesljivi statistični podatki, da bi oblikovali konkretna orodja za boj proti nedovoljenim migracijam na ravni EU, in poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za pridobitev teh statističnih podatkov;
Vračanje
67. meni, da bi morali migranti, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite ali nedovoljeno prebivajo na ozemlju držav članic, zapustiti ozemlje Evropske unije; v zvezi s tem je seznanjen s sprejetjem Direktive o vračanju in države članice poziva, naj pri njenem prenosu vseeno ohranijo določbe, ki so po njihovem domačem pravu ugodnejše; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo vračanje potekalo v skladu z zakoni in ob spoštovanju dostojanstva udeleženih oseb, ustrezno prednost pa naj ima prostovoljno vračanje;
68. poziva k ustanovitvi sistema služb za svetovanje o vračanju, ki bi delovale v zaprtih in odprtih nastanitvenih centrih in bi služile kot kontaktne točke za osebe, ki želijo zvedeti več o pomoči pri vračanju;
69. poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizme spremljanja in pomoči za ponovno vključitev v družbo in delovno okolje v državah izvora za migrante, ki so se morali vrniti;
70. poziva države članice, naj lastno politiko ponovnega sprejema prednostno umestijo v skupno politiko in tega vprašanja ne urejajo zgolj z dvostranskimi sporazumi;
71. v zvezi s sporazumi o ponovnem sprejemu zahteva, da so Parlament in njegovi pristojni odbori redno obveščeni o vseh fazah razprav s tretjimi državami in morebitnih ovirah, na katere naletijo pogajalci;
72. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice s tretjimi državami imele samo dvostranske sporazume o ponovnem sprejemu, ki bodo v celoti zagotavljali spoštovanje človekovih pravic ponovno sprejetih oseb, ter da so podpisale Ženevsko konvencijo iz leta 1951;
73. poziva Komisijo, naj si prizadeva za učinkovito izvrševanje obveznosti tretjih držav, da ponovno sprejmejo svoje državljane, ki nedovoljeno prebivajo na ozemlju EU, kakor je predvideno v členu 13 Sporazuma iz Cotonouja z dne 23. junija 2000; poziva k okrepitvi teh določb med pogajanji o novem sporazumu z AKP (afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami);
74. poudarja, da mora politika vračanja imeti resnično evropsko razsežnost, ki jo je treba zagotoviti z vzajemnim priznavanjem odločitev glede vračanja; poziva k boljšemu sodelovanju držav članic pri izvajanju vračanja in h krepitvi vloge agencije FRONTEX pri skupnih operacijah vrnitve;
75. poziva h krepitvi sodelovanja z državami izvora in tranzita, tudi prek konzularnega sodelovanja, da se olajšajo postopki za ponovni sprejem, in poziva Komisijo, naj oceni obstoječe sporazume o ponovnem sprejemu, da spodbudi njihovo izvajanje in pridobi izkušnje za pogajanja o prihodnjih sporazumih;
76. poziva Svet, naj razmisli o sprejetju zakonskih predpisov za uvedbo evropske prepustnice, ki bi jo izdajali državljanom tretjih držav, ki prebivajo nezakonito, da bi olajšali njihov ponovni sprejem v tretjih državah; treba je sprejeti ukrepe za vključitev evropske prepustnice v sporazume Unije o ponovnem sprejetju, tako da bi bila za zadevne tretje države zavezujoča;
Solidarnost in priseljevanje Usklajevanje med državami članicami
77. globoko obžaluje, da države članice niso izkazale zadostne solidarnosti glede rastočih izzivov priseljevanja; poziva k nujnemu pregledu okvirnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov za obdobje 2007–2013(21) in njegovih štirih finančnih instrumentov, da bi se lahko odrazile nove razmere, ki izhajajo iz vedno večjih migracijskih pritiskov, in bi se uporabili za nujne potrebe, kot v primerih množičnega priseljevanja;
78. je seznanjen s pripravljenostjo, ki so jo države članice pokazale v omenjenem Evropskem paktu o priseljevanju in azilu glede potrebe po solidarnosti; zlasti pozdravlja vključitev prostovoljnega mehanizma za porazdelitev bremena, ki omogoča prerazporeditev upravičencev do mednarodne zaščite znotraj EU, in sicer iz držav članic, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na nacionalne sisteme azila, zlasti zaradi geografskih ali demografskih razmer, v druge države članice, in poziva države članice, naj te zaveze izpolnijo;pozdravlja tudi, da je bilo v proračun EU za leto 2009 za ta namen dodeljenih 5 milijonov EUR, in sicer v okviru Evropskega sklada za begunce; vendar vztraja, da je treba uvesti zavezujoče instrumente;poziva Komisijo, naj začne nemudoma izvajati ta mehanizem in naj takoj predlaga zakonodajno pobudo za vzpostavitev trajnega mehanizma na evropski ravni;
79. pozdravlja prenovo dublinske uredbe in predlagane določbe o mehanizmu za prekinitev premeščanja v skladu z dublinskim sistemom, če bi obstajali pomisleki, da zaradi teh premeščanj prosilci ne bi mogli izkoristiti ustreznih standardov zaščite v odgovornih državah članicah, zlasti kar zadeva pogoje za sprejem in dostop do azilnega postopka, pa tudi v primerih, ko bi ta premeščanja povečala obremenitev držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernim pritiskom, predvsem zaradi njihove geografske lege ali demografskih razmer; vseeno poudarja, da bi brez uvedbe dvojnega obvezujočega instrumenta za vse države članice te določbe nazadnje predstavljale politično izjavo in ne bi bile učinkovit instrument za resno podporo državam članicam;
80. pozdravlja predlog Komisije o prenovi uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov in opozarja države članice na njihove obveznosti za odvzem prstnih odtisov in posredovanje podatkov v skladu s sedanjo uredbo Eurodac; meni, da je treba izkoristiti biometrične podatke, kot so prstni odtisi, da bi izboljšali učinkovitost operacij nadzora meja;
Sodelovanje s tretjimi državami
81. obžaluje, da sodelovanje s tretjimi državami ni prineslo zadostnih rezultatov, z izjemo pohvalnega sodelovanja Španije s tretjimi državami, na primer s Senegalom ter drugimi državami v podsaharski in severni Afriki; poziva k usmerjeni podpori za tretje države tranzita in izvora, da se jim pomaga pri vzpostavitvi učinkovitega sistema za upravljanje meja s sodelovanjem agencije FRONTEX v misijah za pomoč na mejah v teh državah;
82. opozarja Komisijo, Svet in države članice, da je kot nadaljevanje ministrskih konferenc EU–Afrika o migracijah in razvoju, ki so potekale v Tripoliju, Rabatu in Lizboni, zelo pomembno ohranjati začeti dialog z državami izvora in tranzita;
83. poziva k izvajanju instrumentov politike, ki so bili razviti v okviru globalnega pristopa k vprašanju migracij(22), in procesa v Rabatu o migraciji in razvoju iz leta 2006 ter partnerstva med EU in Afriko na področju migracij, mobilnosti in zaposlovanja, dogovorjenega v Lizboni decembra 2007;
84. poudarja, da je razvojna politika v tretjih državah izvora ali tranzita pomembna kot orodje za odpravljanje vzrokov priseljevanja; poziva k boljši usklajenosti politike priseljevanja in razvojne politike Unije, ob celovitem upoštevanju strateških ciljev, kot so razvojni cilji tisočletja;
85. vseeno ugotavlja, da zgolj razvojna politika ne more biti edina alternativa migraciji, saj solidarni razvoj ni mogoč brez stalne mobilnosti;
86. poziva h krepitvi sodelovanja z Mednarodno organizacijo za migracije in drugimi mednarodnimi organizacijami pri vzpostavitvi novih regionalnih uradov na problematičnih območjih, kjer je potrebna praktična pomoč tudi na področju zakonitih migracij in prostovoljnega vračanja priseljencev;
87. poudarja, kako pomembna je ustanovitev središč za obveščanje o migracijah in njihovo upravljanje, kot je središče v Maliju, ki je začelo delovati leta 2008; meni, da naj bi taka središča znatno prispevala k reševanju težav z migracijami, tako da bi obravnavala težave morebitnih migrantov, vrnjenih migrantov in migrantov, ki prebivajo v EU; poziva Komisijo, naj zagotovi potrebne informacije glede projektov za vzpostavitev drugih središč v okviru partnerstva med EU in Afriko in prosi Komisijo, naj preuči možnost ustanovitve takšnih središč v vzhodnih sosednjih državah;
88. poudarja, da bi morali vsi sporazumi z državami izvora in tranzita vsebovati poglavja o sodelovanju na področju priseljevanja, in poziva k ambiciozni politiki do tretjih držav na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja za boj proti mednarodnim kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi, da bi odgovorne osebe privedli pred sodišče, in sicer s sodelovanjem Europola in Eurojusta; Komisijo poziva tudi, naj okrepi podporo za tretje države, vključno s finančno in tehnično pomočjo, da bi ustvarili gospodarske in socialne pogoje za odvračanje nedovoljenih migracij, tihotapljenja drog in organiziranega kriminala;
89. poziva Komisijo, naj spodbudi pogajanja o globalnih evropskih sporazumih, kakršen je bil podpisan z Zelenortskimi otoki, naj poskrbi za napredek globalnih pogajanj z Marokom, Senegalom in Libijo in spodbudi sklenitev sporazumov z glavnimi državami izvora priseljencev;
90. poziva k podpori tretjih držav pri razvoju njihovih nacionalnih zakonodajnih okvirov in vzpostavitvi sistemov priseljevanja in azila ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, tretje države tranzita pa poziva, naj podpišejo in spoštujejo Ženevsko konvencijo iz leta 1951;
91. poziva države članice, naj sprožijo razpravo o vprašanju t.i. okoljskih beguncev– migrantov, ki jih zaenkrat ne moremo obravnavati kot ekonomske, a jim še ni priznan status beguncev v smislu Ženevske konvencije;
o o o
92. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. februarja 2009 z naslovom "Zelena knjiga: TEN-T: pregled politike" (KOM(2009)0044),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom "Evropski načrt za oživitev gospodarstva" (KOM(2008)0800),
– ob upoštevanju sklepov Sveta o okolju prijaznejšem prometu, kakor ga je sprejel Svet za promet, telekomunikacije in energijo na seji dne 8. in 9. decembra 2008,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. junija 2006 z naslovom "Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino – Vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001" (KOM(2006)0314),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom "20 20 do leta 2020 – Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb" (KOM(2008)0030),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2007 z naslovom "Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa" (KOM(2007)0607),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. maja 2008 o rezultatih pogajanj glede strategij in programov kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013 (KOM(2008)0301),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. januarja 2009 z o izvajanju smernic za vseevropsko prometno omrežje 2004-2005 (KOM(2009)0005),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o lizbonski strategiji(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2007 o logistiki tovornega prometa v Evropi – ključ do trajnostne mobilnosti"(2),
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0224/2009),
A. ker je bil na podlagi politične opredelitve politike TEN-T, kakor je bila opisana v Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja(3) in Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja(4), sestavljen "seznam želja" 30 prednostnih projektov, predlaganih večinoma na podlagi nacionalnih interesov,
B. ker je treba povečati zunanjo konkurenčnost železniškega in pomorskega tovornega prometa v primerjavi s cestnim prometom, da se zagotovi uravnotežena raba avtocest, pomorskih poti in koridorjev za železniški tovorni promet,
C. ker je na podlagi 30 prednostnih projektov Komisija pripravila predlog, da bi znotraj finančnega okvira za obdobje 2007–2013 zagotovili znesek v višini okoli 20 milijard EUR za vseevropsko prometno omrežje kot celoto, ki je zaradi vztrajanja Sveta končno bil znižan na okoli 8 milijard EUR, od katerih samo 5,3 milijarde za 30 prednostnih projektov,
D. ob upoštevanju dobro znanega dejstva, da Evropska unija ni sposobna spoštovati pravil o financiranju TEN-T iz Uredbe (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij(5), kar povzroča negotovost pri načrtovanju financiranja projektov,
E. ker je treba okrepiti sposobnost Komisije za izvedbo pomembnejših čezmejnih projektov, zlasti v železniškem sektorju, ki zahtevajo redno tesno sodelovanje med udeleženimi državami članicami ter večletno financiranje, ki presega časovno obdobje večletnega finančnega okvira,
F. ker priloge k zgoraj navedenemu sporočilu Komisije z dne 14. maja 2008 sicer kažejo, da je bilo približno 49 % odobrenih proračunskih sredstev za prometne projekte namenjenih cestam, približno 31 % železnicam in približno 9 % mestnemu prometu, ni pa jasno razvidno, kateri projekti se dejansko sofinancirajo,
1. priznava, da je prve poskuse razvoja politike prometne infrastrukture EU – do katerih je prišlo zaradi "manjkajočih členov v verigi", izpostavljenih na Evropski okrogli mizi ERT – spodbudilo sporočilo Komisije z dne 2. decembra 1992 z naslovom "Prihodnji razvoj skupne prometne politike " z utemeljitvijo, da je treba "doseči gospodarsko rast, konkurenčnost in zaposlovanje", udejanjati pa jih je začel nekdanji komisar za promet Karel Van Miert; ugotavlja, da sta k tem ciljem težili Uredba Sveta (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij(6) in Odločba št. 884/2004/ES; opozarja na nov zalet, ki ga je politiki vlila komisarka za energijo in promet, podpredsednica Loyola de Palacio;
2. meni, da so poročila koordinatorjev TEN-T zanimivi primeri za nadaljnje usklajevanje in vključevanje omejenega izbora pomembnih projektov; zato Komisijo in države članice poziva, naj si še naprej prizadevajo za okrepitev obstoječih prednostnih projektov; meni, da bi se srednje-dolgoročne naložbe morale nadaljevati v skladu s ciljem dokončanja vsega omrežja;
3. pozdravlja zgodnjo predložitev zgoraj navedenega sporočila Komisije z dne 4. februarja 2009, z namenom temeljitega pregleda prometne infrastrukture EU in politike TEN-T v skladu s trenutnimi in prihodnjimi izzivi na področju prometa, čezmejne mobilnosti, finančnih sredstev, gospodarstva, regij (tudi stalno zapostavljenih območij), socialne dejavnosti, varnosti in okolja;
4. ob tem ne vidi logične osnove za uvedbo nejasnega pojma konceptualnega stebra TEN-T, ki bi preobremenil seznam prednostnih nalog; meni, da v nasprotju s ciljem, ki ga razglaša Komisija, steber, ki je izrecno poimenovan kot konceptualni, ne more prispevati k boljši politiki TEN-T in njeni verodostojnosti, saj je ta odvisna od konkretnih projektov;
5. zato se strinja, da je treba razviti doslednejši in enotnejši pristop do omrežja, ki bo odražal potrebo po kombiniranih povezavah za državljane in tovor; zato poudarja, da morajo imeti prednost železnica, pristanišča, trajnostne morske in celinske plovne poti ter njihove povezave z notranjostjo ali kombinirani vozli v infrastrukturnih povezavah z novimi državami članicami in v njih, poleg tega pa je treba poseben poudarek nameniti čezmejnim povezavam, pa tudi boljšim povezavam z letališči in pristanišči v vseevropskih omrežjih; poudarja, da je treba posvetiti pozornost različnim, toda dopolnjujočim si potrebam potnikov in tovora; priporoča, naj države članice in regionalne oblasti izboljšajo vmesne postaje in lokalne medsebojne povezave, ki delujejo kot povezave s TEN-T, da bi tako zmanjšale stroške, povezane z obrobnim položajem, na najmanjšo možno mero;
6. poziva Komisijo, naj še zlasti podpre prednostne projekte s kombiniranimi povezavami in dosledno medobratovalnostjo, ki prečkajo več držav članic; poudarja, da je povezovanje gospodarskih prostorov ob teh prednostnih projektih nacionalna naloga;
7. z odobravanjem ugotavlja, da so okolju prijazne vrste prometa nadpovprečno upoštevane na seznamu prednostnih projektov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo pri izvedbi projektov v prihodnosti to razmerje ohranilo;
8. poudarja, da je treba varovanje podnebja in trajnostni razvoj vseh načinov prevoza vključiti v evropsko infrastrukturno politiko, da bi izpolnili cilje EU za zmanjšanje emisij CO2;
9. poziva Komisijo, naj vpliva na države članice, da v odločanje o projektih TEN-T in njihovo načrtovanje vključijo evropsko okoljsko zakonodajo, kot so Natura 2000, direktiva o strateški okoljski presoji (SEA), direktiva o presoji vplivov na okolje (EIA), direktive o kakovosti zraka, o habitatih in o pticah ter poročila mehanizma za poročanje o prometu in okolju (TERM) o indikatorjih za promet in okolje, ki jih pripravlja Evropska agencija za okolje;
10. poziva Komisijo, naj zmanjša število nejasnih in nasprotujočih si določb v zvezi z izjavami o skupnem interesu in uporabi okoljske zakonodaje; meni tudi, da države članice ne bi smele izkoriščati evropske zakonodaje iz odstavka 9 za zaviranje projektov TEN-T, ko projekti enkrat pridobijo ta status;
11. poziva Komisijo in države članice, naj kot pomembne dejavnike za evropsko politiko prometne infrastrukture upoštevajo nova dogajanja, kot so svetovna finančna kriza, demografske spremembe, širitev, nove sosednje države ter intenzivnejše povezave z vzhodnimi in sredozemskimi državami;
12 poudarja, da je zlasti v sedanjem kontekstu gospodarske krize razvoj TEN-T in integracija prometa Unije in sosednjih držav najzanesljivejši način, da se zagotovi dolgoročna vzdržljivost notranjega trga in gospodarska in socialna kohezija v Uniji;
13. poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva za izboljšanje evropskega usklajevanja teritorialnega razvoja (teritorialna agenda Evropske unije in načrt teritorialne kohezije) in načrtovanja prometa s tem, da z boljšo povezavo med regijami upošteva dosegljivost regij; treba je upoštevati velike razlike med gorskimi, obalnimi in otoškimi, osrednjimi, obrobnimi in drugimi čezmejnimi območji, pa tudi potrebo po boljši integraciji sistemov mobilnosti v mestih v okviru TEN-T;
14. poziva Komisijo, naj da prednost projektom na področju najpomembnejših železniških, cestnih in notranjih plovnih poti ter s tem zagotovi čezmejno povezavo z novimi državami članicami in tretjimi državami;
15. glede tega spodbuja, da se evropska perspektiva prostorskega razvoja vključi kot osnova za načrtovanje, in da se razpoložljive študije ESPON vključijo kot znanstvene, načrtovalsko usmerjene osnovne informacije o razvoju prometa;
16. poudarja, da je treba v razvoj politik TEN-T vključiti cilje lizbonske strategije in cilje načrta za oživitev gospodarstva, saj so mobilnost, dostopnost in logistika ključnega pomena za konkurenčnost EU, izboljšati pa je treba tudi teritorialno kohezijo;
17. poziva Komisijo in države članice, naj v koncept kombiniranega omrežja TEN-T vključijo zelene koridorje, železniška tovorna omrežja, koridorje evropskega sistema upravljanja železniškega prometa (ERTMS), pomorske "hitre ceste", kot je prevoz po morju na kratkih razdaljah, obstoječe plovne poti z omejeno zmogljivostjo ali zapornice z nezadostno zmogljivostjo, suha pristanišča, logistične platforme in vozlišča za mobilnost v mestih, pa tudi načrtovano razširitev TEN-T na države evropske sosedske politike, vzhodne in sredozemske države in sicer na podlagi načrtovanih ukrepov v prid prevoznim načinom, ki so prijaznejši do okolja, porabljajo manj nafte in so varnejši, da se zagotovi optimalna uporaba vseh prevoznih načinov in spodbudi skladnost povezav med različnimi prevoznimi načini, zlasti z železniškimi povezavami v pristaniščih; poziva tudi k uskladitvi sedanjega in prihodnjega okvira TEN-T ter predlagane zakonodaje o železniških tovornih koridorjih;
18. ugotavlja, da najnovejše raziskave kažejo, da se je do nedavnega za celinske plovne poti namenjal samo 1 % evropskih sredstev za infrastrukturo; meni, da je zadostna evropska podpora za razvoj infrastrukture na celinskih plovnih poteh v Evropi potrebna, da bi se lahko v celoti izkoristil potencial celinskih plovnih poti kot trajnostnega in zanesljivega načina prevoza;
19. Komisijo prosi, naj si prizadeva za pospeševanje razvoja prevoza blaga po železnici s ciljem povečanja učinkovitosti omrežja in hitrosti prevoza;
20. v zvezi s tem pozdravlja Komisijin predlog uredbe evropskega parlamenta in Sveta o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (KOM(2008)0852) in zgoraj navedeno sporočilo Komisije z dne 18. oktobra 2007;
21. poudarja pomen omogočanja izmenjave informacij v kombiniranem prometu, da bi spodbujali in podpirali vzajemno delovanje med nematerialno in materialno infrastrukturo (informacijski sistemi, kot so evropski sistem upravljanja železniškega prometa (ERTMS), rečne informacijske storitve (RIS), inteligentni prevozni sistemi (ITS), evropski sistem upravljanja zračnega prometa (SESAR) in globalni satelitski navigacijski sistem (Galileo)), da bi izboljšali medobratovalnost, železniški vozni park (strojna in programska oprema sistema ERTMS v vlakih in zmanjšanje hrupa tovornih vagonov), zeleno logistiko, kombinirane povezave in vozle, decentralizirano verigo prevoznih storitev za dobavo blaga od vrat do vrat in upravljanje mobilnosti;
22. poudarja, da je za TEN-T pomembno, da se razvijejo usklajeni in standardizirani inteligentni prevozni sistemi za učinkovitejše, pretočnejše, varnejše in okolju prijaznejše upravljanje prometa;
23. priporoča, naj se za boljše izvajanje TEN-T omogoči lažji dostop do informacij prek sistemov, kakršen je informacijski sistem TENtec, in se vzpostavi odprta metoda usklajevanja s primerjavo in izmenjavo najboljših praks;
24. poudarja, da je treba kratkoročno okrepiti učinkovitost obstoječe infrastrukture v okviru projektov TEN-T, zlasti kadar izvajanje takšnih projektov že poteka, tako da bi koridorji postali bolj funkcionalni in učinkoviti, namesto da se čaka na dolgoročno izvedbo izjemno obsežnih projektov v okviru teh koridorjev;
25. za obliko TEN-T podpira strukturno možnost 3 iz zelene knjige za oblikovanje TEN-T, tj. dvojno plast, ki jo sestavljata obsežno omrežje, temelječe na trenutnih zemljevidih TEN-T, in kombinirano osrednje omrežje, ki še ni opredeljeno; glavne prednostne naloge pa bi bile železnica, trajnostne plovne poti in pristanišča in njihova povezava z logističnimi centri;
26. podpira koncept osrednjega omrežja, ki bi ga sestavljali geografski steber in konceptualni steber, pri čemer bi konceptualni steber vseboval merila in ravnanja, ki bi omogočala prožno in postopno določanje delov projektov, koridorjev in omrežij, ne pa, da to poteka togo na začetku proračunskega obdobja za celotno obdobje; meni, da bi morala biti med proračunskim obdobjem zagotovljena prožnost projektov TEN-T, da bi jih bilo možno razširiti in tako prilagoditi spreminjajočim se tržnim pogojem;
27. se zaveda bistvene vloge držav članic, ki se pri odločanju, načrtovanju in financiranju prometne infrastrukture, vključno z evropskim čezmejnim usklajevanjem in sodelovanjem, posvetujejo z regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter zainteresiranimi stranmi iz civilne družbe in lokalnega prebivalstva; od Sveta pričakuje boljše usklajevanje med zahtevami projektov TEN-T in odločitvami glede proračunov TEN-T; glede na bližnji vmesni pregled finančnega okvira EU in ob sedanji razpravi o načrtu za oživitev gospodarstva poziva države članice, naj vprašanje potrebne finančne podpore prometni infrastrukturi iz omrežja TEN-T obravnavajo kot prednostno nalogo v skladu z vzpostavljeno politiko EU;
28. se povsem strinja s ciljem Skupnosti za zmanjševanje upravnega bremena, zato odločno spodbuja Komisijo, naj finančne okvire za prednostne projekte TEN-T pregleda z vidika dodatne birokratske razbremenitve;
29. poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo usklajevanje politik, ki se izvajajo na nacionalni ravni, in tako dosežejo skladnost pri sofinanciranju in realizaciji programa TEN-T v skladu s členoma 154 in 155 Pogodbe ES;
30. v zvezi s tem poudarja, da so zaradi finančne krize Evropska unija, države članice in regije pod večjim pritiskom, da se glede projektov za prometno infrastrukturo odločijo na podlagi utemeljenih analiz stroškov in koristi, trajnosti in evropske čezmejne dodane vrednosti;
31. naložbe v prometno infrastrukturo so vendarle ključno področje pri spopadanju z gospodarsko in finančno krizo, zato Komisijo poziva, naj pospeši infrastrukturne projekte iz TEN-T, ki so financirani iz strukturnega in/ali kohezijskega sklada; države članice poziva, naj glede na ta pristop ponovno ocenijo prednostne naložbe in pospešijo projekte TEN-T, za katere so odgovorne, zlasti na obmejnih odsekih;
32. opozarja Komisijo, da morajo sredstva EU za sofinanciranje projektov prometne infrastrukture iz naslova TEN-T, kohezijskih skladov, regionalnih skladov in Evropske investicijske banke biti v skladu z naslednjimi merili: gospodarska upravičenost, večja konkurenčnost, pospešeno delovanje enotnega trga, okoljska trajnost, preglednost za davkoplačevalce in sodelovanje državljanov (načelo partnerstva); ob tem opozarja na pomen razvoja javno-zasebnih partnerstev za financiranje projektov TEN-T in na potrebo po prožnih rešitvah za težave, do katerih prihaja pri tako obsežnih delih (zemljepisne in tehnične težave, nasprotovanje javnosti itd.);
33 v zvezi s tem Komisijo poziva, naj zagotovi, da bo pri projektih, ki se vrednotijo v okviru finančnih programov EU, upoštevan morebitni vpliv na nacionalno financiranje drugih potrebnih vlaganj, ki se ne financirajo iz skladov EU; zlasti meni, da se odobrenih proračunskih sredstev, ki jih države članice uporabijo za dopolnjevanje projektov, ki jih financira EU, ne sme dodeljevati na račun ohranjanja priključnih prog ali vlaganja vanje; meni, da je treba projekte vsaj delno pripraviti in vrednotiti na podlagi njihovega potenciala, da strnejo (in ne zanemarijo) razvoj in vzdrževanje potrebne dodatne priključne infrastrukture;
34. opozarja na vse večje potrebe po naložbah v evropski trg zračnega prometa v okviru paketa za enotno evropsko nebo II, pa tudi na predlagani "pristop k popolnemu letalskemu sistemu"; zato Komisijo poziva, naj ob pregledu proračunskega okvira za TEN-T pretehta možnost povišanja deleža razpoložljivih sredstev za letališča in ATM/ANS;
35. ugotavlja, da so potrebne obsežnejše raziskave in razvoj glede najboljših in najučinkovitejših primerov prakse na področju financiranja prometne infrastrukture ter njihovega pozitivnega učinka na konkurenčnost in zaposlovanje, vključno z izkušnjami javno-zasebnih partnerstev na tem področju, kakor je bilo že začeto v aktualnih študijah Komisije;
36. poudarja, da bi bilo pri izvajalski agenciji TEN-T treba oblikovati posebno delovno skupino, ki bi spodbujala uporabo javno-zasebnega partnerstva pri financiranju nekaterih prednostnih projektov ali odsekov, in širila primere dobre prakse;
37. poudarja, da vse večje zanašanje na javno-zasebna partnerstva in Evropsko investicijsko banko ne more nadomestiti pomembnega deleža proračunskih sredstev za obsežne projekte z medgeneracijskim obdobjem vračanja naložb;
38. se prej zavzema, da bi države članice ob vmesnem pregledu finančne perspektive 2009–2010 ponovno pretehtale proračun za TEN-T, namesto da drastično skrčijo druge projekte in načrte za razvoj železniških prog in plovnih poti, vezanih nanje;
39. poudarja, da je treba del dohodka od cestnin za cestno infrastrukturo dodeliti financiranju projektov TEN-T, da bi s tem povečali učinek vzvoda na posojila;
40. poziva Komisijo, naj pripravi izbor primerov regionalnih čezmejnih železniških povezav, ki so bile odstranjene ali zapuščene, zlasti tistih, ki bi se lahko povezale s TEN-T;
41. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo evropsko mrežo kolesarskih poti EuroVelo in stezo železne zavese kot možnosti za spodbujanje omrežij evropske čezmejne kolesarske infrastrukture in tako podpirajo primerne oblike prevoza in trajnostni turizem;
42. poziva Komisijo, naj v spodbudo konkurenčnosti vsega železniškega omrežja TEN do konca svojega mandata predlaga zakonodajni predlog za odprtje domačih trgov železniškega potniškega prometa s 1. januarjem 2012;
43. obžaluje, da se zelo počasi izvajajo prednostni projekti na obmejnih odsekih, zlasti v Pirenejih, ki so zelo pomembni za Iberski polotok in Francijo;
44. spodbuja Komisijo, naj še naprej sodeluje s Parlamentom in Evropskim svetom pri pripravi (več)letnih predlogov in odločitev glede sofinanciranja projektov TEN-T;
45. poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu redno in vsaj enkrat letno – in za vsak prednostni projekt posebej – poroča o fazi projekta, njegovi zanesljivosti stroškov, izvedljivosti in časovni izvedbi;
46. poziva Komisijo in EIB, naj tako kot pri sofinanciranju TEN-T tudi pri regionalnem in kohezijskem sofinanciranju ter sofinanciranju TEN-T projektov s strani EIB Evropskemu parlamentu in Svetu letno predloži pregled projektov, ki so bili dejansko sofinancirani;
47. vztraja, da so multimodalni prevozni sistemi, ki omogočajo uporabo različnih prevoznih sredstev na dani poti, z ekološkega in gospodarskega vidika pogosto edina funkcionalna in trajnostna možnost za prihodnost;
48. poudarja, da so na pred kratkim razširjenem schengenskem območju prevozne povezave med zahodno in vzhodno Evropo nadvse pomembne za gospodarsko rast, zlasti v novih državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo in spodbujajo transnacionalne cestne in železniške povezave med vzhodno in zahodno Evropo ter s posebnim akcijskim programom, ki se bo izvajal v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi, zlasti podpirajo čezmejno prometno infrastrukturo; opozarja tudi, da bi boljša povezanost omrežij TEN-T in prevoznih omrežij tretjih držav izboljšala zlasti položaj obmejnih območij in prinesla dodano vrednost medregionalnemu sodelovanju in Evropski uniji kot celoti;
49. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
– ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993 in Resolucije generalne skupščine Združenih narodov o odpravi nasilja nad ženskami v družini z dne 22. decembra 2003, ki priznavata nujno potrebo po odpravi nasilja nad ženskami,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 1997 o potrebi, da se na vsem območju EU sproži kampanja za ničto toleranco do nasilja nad ženskami(1), ter resolucije z dne 2. februarja 2006 o aktualnih razmerah v boju proti nasilju nad ženskami(2),
– ob upoštevanju kampanje Sklada Združenih narodov za ženske (UNIFEM) "Recimo NE nasilju nad ženskami", ki poudarja potrebo po ukrepih in zaščiti žensk pred nasiljem,
– ob upoštevanju člena 116 svojega Poslovnika,
A. ker je nasilje nad ženskami in dekleti vsesplošna problematika pandemičnih razsežnosti,
B. ker je Evropski parlament v navedenih resolucijah poudaril, da je treba na vsem območju EU sprožiti kampanjo za ničto toleranco do nasilja nad ženskami,
C. ker je Svet Evrope v nedavni kampanji "Ustavimo nasilje nad ženskami" potrdil, da je treba ukrepati in ženske zaščititi pred nasiljem,
1. poziva Komisijo, naj v naslednjih petih letih razglasi "evropsko leto ničte tolerance do nasilja nad ženskami", kot je Parlament že večkrat zahteval;
2. poziva države članice, naj s podpisom peticije sklada UNIFEM podprejo njegovo kampanjo "Recimo NE nasilju nad ženskami";
3. naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Svetu, Komisiji in skladu UNIFEM.
Podpisniki
Adamos Adamou, Vittorio Agnoletto, Vincenzo Aita, Gabriele Albertini, Alexander Alvaro, Jan Andersson, Georgs Andrejevs, Roberta Angelilli, Rapisardo Antinucci, Kader Arif, Elspeth Attwooll, Marie-Hélène Aubert, Jean-Pierre Audy, Margrete Auken, Inés Ayala Sender, Liam Aylward, Mariela Velichkova Baeva, Katerina Batzeli, Edit Bauer, Jean Marie Beaupuy, Christopher Beazley, Zsolt László Becsey, Angelika Beer, Ivo Belet, Irena Belohorská, Monika Beňová, Maria Berger, Giovanni Berlinguer, Thijs Berman, Šarūnas Birutis, Sebastian Valentin Bodu, Herbert Bösch, Josep Borrell Fontelles, Costas Botopoulos, Catherine Boursier, John Bowis, Emine Bozkurt, Mihael Brejc, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, André Brie, Danutė Budreikaitė, Kathalijne Maria Buitenweg, Wolfgang Bulfon, Nicodim Bulzesc, Colm Burke, Niels Busk, Cristian Silviu Buşoi, Simon Busuttil, Maddalena Calia, Mogens Camre, Luis Manuel Capoulas Santos, Marco Cappato, Marie-Arlette Carlotti, Carlos Carnero González, Giorgio Carollo, David Casa, Paulo Casaca, Michael Cashman, Françoise Castex, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Giulietto Chiesa, Călin Cătălin Chiriţă, Ole Christensen, Sylwester Chruszcz, Fabio Ciani, Richard Corbett, Dorette Corbey, Giovanna Corda, Michael Cramer, Jan Cremers, Gabriela Creţu, Brian Crowley, Hanne Dahl, Daniel Dăianu, Dragoş Florin David, Bairbre de Brún, Arūnas Degutis, Jean-Luc Dehaene, Véronique De Keyser, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Proinsias De Rossa, Marie-Hélène Descamps, Harlem Désir, Christine De Veyrac, Mia De Vits, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Jolanta Dičkutė, Gintaras Didžiokas, Brigitte Douay, Den Dover, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Konstantinos Droutsas, Bárbara Dührkop Dührkop, Andrew Duff, Árpád Duka-Zólyomi, Constantin Dumitriu, Lena Ek, Saïd El Khadraoui, Edite Estrela, Harald Ettl, Jill Evans, Robert Evans, Göran Färm, Markus Ferber, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Ilda Figueiredo, Roberto Fiore, Věra Flasarová, Hélène Flautre, Alessandro Foglietta, Glyn Ford, Janelly Fourtou, Juan Fraile Cantón, Armando França, Monica Frassoni, Urszula Gacek, Kinga Gál, Milan Gaľa, Vicente Miguel Garcés Ramón, Iratxe García Pérez, Elisabetta Gardini, Evelyne Gebhardt, Eugenijus Gentvilas, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Claire Gibault, Neena Gill, Monica Giuntini, Robert Goebbels, Bogdan Golik, Ana Maria Gomes, Donata Gottardi, Hélène Goudin, Genowefa Grabowska, Luis de Grandes Pascual, Martí Grau i Segú, Louis Grech, Nathalie Griesbeck, Lissy Gröner, Elly de Groen-Kouwenhoven, Mathieu Grosch, Pedro Guerreiro, Umberto Guidoni, Zita Gurmai, Fiona Hall, Ioan Lucian Hămbăşan, David Hammerstein, Benoît Hamon, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Marian Harkin, Rebecca Harms, Satu Hassi, Anna Hedh, Jacky Hénin, Erna Hennicot-Schoepges, Jeanine Hennis-Plasschaert, Edit Herczog, Esther Herranz García, Jim Higgins, Jens Holm, Mary Honeyball, Richard Howitt, Ian Hudghton, Stephen Hughes, Alain Hutchinson, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Sophia in 't Veld, Mikel Irujo Amezaga, Marie Anne Isler Béguin, Ville Itälä, Lily Jacobs, Anneli Jäätteenmäki, Lívia Járóka, Dan Jørgensen, Pierre Jonckheer, Romana Jordan Cizelj, Madeleine Jouye de Grandmaison, Aurelio Juri, Jelko Kacin, Filip Kaczmarek, Gisela Kallenbach, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Piia-Noora Kauppi, Metin Kazak, Tunne Kelam, Glenys Kinnock, Evgeni Kirilov, Silvana Koch-Mehrin, Jaromír Kohlíček, Eija-Riitta Korhola, Magda Kósáné Kovács, Guntars Krasts, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Ģirts Valdis Kristovskis, Urszula Krupa, Wiesław Stefan Kuc, Aldis Kušķis, Sepp Kusstatscher, Joost Lagendijk, Alain Lamassoure, Jean Lambert, Stavros Lambrinidis, Vytautas Landsbergis, Raymond Langendries, Anne Laperrouze, Henrik Lax, Johannes Lebech, Stéphane Le Foll, Roselyne Lefrançois, Bernard Lehideux, Lasse Lehtinen, Jörg Leichtfried, Marie-Noëlle Lienemann, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Alain Lipietz, Pia Elda Locatelli, Eleonora Lo Curto, Andrea Losco, Caroline Lucas, Sarah Ludford, Astrid Lulling, Nils Lundgren, Elizabeth Lynne, Marusya Ivanova Lyubcheva, Jules Maaten, Linda McAvan, Arlene McCarthy, Mary Lou McDonald, Mairead McGuinness, Edward McMillan-Scott, Jamila Madeira, Toine Manders, Ramona Nicole Mănescu, Erika Mann, Catiuscia Marini, Helmuth Markov, David Martin, Miguel Angel Martínez Martínez, Jiří Maštálka, Maria Matsouka, Iosif Matula, Mario Mauro, Erik Meijer, Willy Meyer Pleite, Rosa Miguélez Ramos, Marianne Mikko, Claude Moraes, Eluned Morgan, Luisa Morgantini, Roberto Musacchio, Cristiana Muscardini, Antonio Mussa, Riitta Myller, Pasqualina Napoletano, Alexandru Nazare, Catherine Neris, Ljudmila Novak, Péter Olajos, Gérard Onesta, Dumitru Oprea, Josu Ortuondo Larrea, Siiri Oviir, Reino Paasilinna, Athanasios Pafilis, Maria Grazia Pagano, Justas Vincas Paleckis, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Marco Pannella, Pier Antonio Panzeri, Dimitrios Papadimoulis, Atanas Paparizov, Neil Parish, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Maria Petre, Tobias Pflüger, Sirpa Pietikäinen, Rihards Pīks, João de Deus Pinheiro, Józef Pinior, Gianni Pittella, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Samuli Pohjamo, Bernard Poignant, Lydie Polfer, Miguel Portas, Christa Prets, Pierre Pribetich, Vittorio Prodi, Jacek Protasiewicz, John Purvis, Miloslav Ransdorf, Poul Nyrup Rasmussen, Vladimír Remek, Karin Resetarits, Teresa Riera Madurell, Karin Riis-Jørgensen, Giovanni Rivera, Marco Rizzo, Maria Robsahm, Giovanni Robusti, Bogusław Rogalski, Zuzana Roithová, Raül Romeva i Rueda, Dariusz Rosati, Mechtild Rothe, Libor Rouček, Martine Roure, Heide Rühle, Flaviu Călin Rus, Leopold Józef Rutowicz, Eoin Ryan, Tokia Saïfi, Aloyzas Sakalas, Katrin Saks, María Isabel Salinas García, Antolín Sánchez Presedo, Daciana Octavia Sârbu, Amalia Sartori, Gilles Savary, Christel Schaldemose, Pierre Schapira, Lydia Schenardi, Carl Schlyter, Olle Schmidt, Elisabeth Schroedter, Inger Segelström, Esko Seppänen, Czesław Adam Siekierski, Eva-Riitta Siitonen, Brian Simpson, Kathy Sinnott, Peter Skinner, Nina Škottová, Alyn Smith, Csaba Sógor, Søren Bo Søndergaard, María Sornosa Martínez, Jean Spautz, Bart Staes, Grażyna Staniszewska, Peter Šťastný, Petya Stavreva, Dirk Sterckx, Catherine Stihler, Daniel Strož, Margie Sudre, Eva-Britt Svensson, Konrad Szymański, Csaba Sándor Tabajdi, Hannu Takkula, Charles Tannock, Andres Tarand, Michel Teychenné, Britta Thomsen, Marianne Thyssen, Gary Titley, Patrizia Toia, László Tőkés, Ewa Tomaszewska, Jacques Toubon, Georgios Toussas, Kyriacos Triantaphyllides, Helga Trüpel, Claude Turmes, Feleknas Uca, Vladimir Urutchev, Inese Vaidere, Anne Van Lancker, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Ari Vatanen, Yannick Vaugrenard, Donato Tommaso Veraldi, Bernadette Vergnaud, Alejo Vidal-Quadras, Kyösti Virrankoski, Oldřich Vlasák, Dominique Vlasto, Johannes Voggenhuber, Sahra Wagenknecht, Diana Wallis, Graham Watson, Henri Weber, Renate Weber, Åsa Westlund, Anders Wijkman, Glenis Willmott, Iuliu Winkler, Janusz Wojciechowski, Francis Wurtz, Anna Záborská, Jan Zahradil, Iva Zanicchi, Tatjana Ždanoka, Dushana Zdravkova, Roberts Zīle, Gabriele Zimmer, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka