Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 23. april 2009 - Strasbourg
Razrešnica 2007: Evropski parlament
 Razrešnica 2007: Sodišče Evropskih skupnosti
 Razrešnica 2007: Računsko sodišče
 Razrešnica 2007: Evropski varuh človekovih pravic
 Razrešnica 2007: Evropski nadzornik za varstvo podatkov
 Razrešnica 2007: Eurojust
 Razrešnica 2007: Evropske agencije za zdravila
 Razrešnica 2007: Evropska agencija za varnost v letalstvu
 Razrešnica 2007: Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)
 Razrešnica 2007: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni
 Razrešnica 2007: Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami
 Razrešnica 2007: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja
 Razrešnica 2007: Prevajalski center za organe Evropske unije
 Razrešnica 2007: Svet
 Finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
 Dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov (prenovitev) ***II
 Skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika ***II
 Dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) ***II
 Energetska učinkovitost stavb (prenovitev) ***I
 Bonitetne agencije ***I
 Pravice potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ***I
 Pravice potnikov v avtobusnem prometu ***I
 Trajanje varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic ***I
 Inteligentni prometni sistemi v cestnem prometu in vmesniki do drugih vrst prevoza ***I
 Drugi program "Marco Polo" za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa ("Marco Polo II") ***I
 Evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet ***I
 Pravica pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva ***I
 Varnost pacientov *
 Evropsko ukrepanje na področju redkih bolezni *
 Razrešnica 2007: Komisija
 Razrešnica 2007: sedmi, osmi in deveti evropski razvojni sklad (ERS)
 Razrešnica 2007: Evropski ekonomsko-socialni odbor
 Razrešnica 2007: Odbor regij
 Razrešnica 2007: Evropska fundacija za usposabljanje
 Razrešnica 2007: Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA)
 Razrešnica 2007: Evropska policijska akademija
 Razrešnica 2007: Evropskei nadzorni organ za GNSS
 Razrešnica 2007: Evropska železniška agencija
 Razrešnica 2007: Evropska agencija za pomorsko varnost
 Razrešnica 2007: Evropska agencija za obnovo
 Razrešnica 2007: Evropska agencija za okolje
 Razrešnica 2007: Evropska agencija za varnost hrane
 Razrešnica 2007: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer
 Razrešnica 2007: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu
 Razrešnica 2007: Agencija Evropske unije za temeljne pravice
 Razrešnica 2007: Agencija Skupnosti za nadzor ribištva
 Krčenje in propadanje gozdov
 Akcijski načrt za mobilnost v mestih
 Akcijski načrt za inteligentne prometne sisteme

Razrešnica 2007: Evropski parlament
PDF 609kWORD 260k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek I – Evropski parlament (C6-0416/2008 – 2008/2276(DEC))
P6_TA(2009)0260A6-0184/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 - zvezek I (SEK(2008)2359 – C6-0416/2008)(2),

–   ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2007, Oddelek I – Evropski parlament(3),

–   ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za leto 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(4),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je predložilo Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(5),

–   ob upoštevanju člena 272(10) in člena 275 Pogodbe ES ter člena 179a Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6), zlasti členov 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(7),

–   ob upoštevanju člena 147(1) Finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Evropske skupnosti sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o smernicah za proračunski postopek za leto 2007 – oddelki II, IV, V, VI, VII, VIII (A) in VIII (B) ter o predhodnem predlogu proračuna Evropskega parlamenta (Oddelek I) za proračunski postopek za leto 2007(8),

–   upoštevanju členov 71 in 74(3) ter Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0184/2009),

A.   ker je revizija Računskega sodišča pokazala, da so, kar zadeva upravne izdatke v 2007, vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva Finančna uredba, pri preverjenih transakcijah pa ni bilo pomembnih napak(9),

B.   ker je generalni sekretar dne 3. junija 2008 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti poslovanja s tem povezanih transakcij,

1.   podeli svojemu predsedniku razrešnico glede izvrševanja proračuna Parlamenta za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek I – Evropski parlament(C6-0416/2008 – 2008/2276(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(10),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 - zvezek I (SEK(2008)2359 – C6-0416/2008)(11),

–   ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2007, Oddelek I – Evropski parlament(12),

–   ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za leto 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(13),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je predložilo Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(14),

–   ob upoštevanju člena 272(10) in člena 275 Pogodbe ES ter člena 179a Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(15), zlasti členov 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(16),

–   ob upoštevanju člena 147(1) Finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Skupnosti sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o smernicah za proračunski postopek za leto 2007 – oddelki II, IV, V, VI, VII, VIII (A) in VIII (B) ter o predhodnem predlogu proračuna Evropskega parlamenta (Oddelek 1) za proračunski postopek za leto 2007(17),

–   upoštevanju členov 71 in 74(3) ter Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0184/2009),

A.   ker je revizija Računskega sodišča pokazala, da so, kar zadeva upravne izdatke v 2007, vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva Finančna uredba, pri preverjenih transakcijah pa ni bilo pomembnih napak(18),

B.   ker je generalni sekretar dne 3. junija 2008 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da vpeljani kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti s tem povezanih transakcij,

Večje spremembe v upravljanju proračuna Parlamenta v zakonodajnem obdobju 2004–2009

1.   opozarja, da je ta postopek podelitve razrešnice zadnji v zakonodajnem obdobju 2004–2009, v katerem je prišlo do številnih sprememb v upravljanju proračuna EU nasploh, še posebej pa v upravljanju proračuna Parlamenta;

2.   opozarja, da je bila v tem zakonodajnem obdobju v celoti izvedena Finančna uredba ter znova spremenjena v letu 2008, zaradi česar je prišlo do večjih sprememb v finančnem poslovodenju, zlasti zaostritve pravil javnega naročanja in izboljšanja strukture verige kontrol nad finančnimi postopki, povečanja odgovornosti odredbodajalcev in decentralizacije finančnega nadzora; ugotavlja, da so te spremembe zahtevale dodatno kvalificirano osebje in upravno delo, generalni direktorati Parlamenta pa menijo, da so učinkovito pripomogle k izboljšanju dobrega finančnega poslovodenja;

3.   ugotavlja pa, da bo morda treba natančneje pregledati Finančno uredbo, saj so se nekateri postopki izkazali za preveč okorne, da bi jih lahko uporabljale službe Parlamenta; obžaluje, da je to povečalo število izjem (navedenih v prilogah k letnim poročilom o dejavnostih);

4.   opozarja, da je nova finančna uredba, ki zahteva bistveno povečanje števila specializiranega osebja, začela veljati sočasno s spremenjenimi kadrovskimi predpisi za uradnike in pogoji, ki veljajo za zaposlitev drugih uslužbencev(19), in v več ozirih omejila administracijo Parlamenta;

5.   opozarja, da se je leta 2004 pridružilo 10 novih članic, 2007 pa še Bolgarija in Romunija, kar je bil glavni vzrok za povečanje števila zaposlenih s 4 462 (vse kategorije) 1. januarja 2004 na 6 601 31. decembra 2008; zato pozdravlja prizadevanja administracije Parlamenta za hitro obravnavo naglega povečanja števila zaposlenih; ugotavlja tudi, da so skoraj vsa dodatna delovna mesta povezana z vplivom širitve in da je neto povečanje števila zaposlenih, ki niso povezani s širitvijo, le 1,2 %;

6.   ugotavlja, da je bilo v letu 2007 po ugotovitvah povsem upravičenih 99,9 % plačil nadomestil za parlamentarno pomoč in da gre povečanje tega deleža pripisati izboljšanim postopkom, ki jih je na področju podporne dokumentacije sprejelo predsedstvo, pa tudi večjim prizadevanjem administracije ter večji osveščenosti poslancev;

7.   poudarja, da so se države članice prvič po ustanovitvi Parlamenta uspele sporazumeti o evropskem statutu za poslance; statut bo poenotil prejemke in zavarovanje za vse poslance, zaključil obdobje precejšnjih razlik v višini njihovih nacionalnih plač ter vpeljal pregleden sistem za vse vrste nadomestil in prejemkov;

8.   opozarja, da je bilo sprejetje statuta za pomočnike ena prednostnih nalog, navedenih v resoluciji o smernicah za proračunski postopek 2007; v zvezi s tem pozdravlja , da je Svet dne 19. decembra 2008 sprejel predlog Komisije (KOM(2008)0786), kakor ga je spremenil Parlament(20); z začetkom veljave statuta julija 2009 bi moralo biti mogoče bistveno povečati preglednost pri uporabi teh sredstev in zagotoviti popolno spoštovanje socialnih pravic pomočnikov in njihovih pravic na področju zaposlitve;

Poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju(21)

9.   ugotavlja, da so v letu 2007 prihodki Parlamenta znašali 144 449 007 EUR (126 126 604 EUR v letu 2006);

Končni računovodski izkazi 2007 (v EUR)

10.   je seznanjen z zneskom, na podlagi katerega so bili računovodski izkazi Parlamenta za proračunsko leto 2007 zaključeni, in sicer:

(a) Razpoložljiva proračunska sredstva

Proračunska sredstva za 2007:

1 397 460 174

Nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2006:

4 817 000

Samodejni prenosi iz proračunskega leta 2006:

188 746 822,24

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov v 2007:

42 522 400,66

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov, prenesena iz proračunskega leta 2006:

34 640 774,58

Skupaj:

1 668 187 171,48

(b) Uporaba proračunskih sredstev v proračunskem letu 2007

Obveznosti:

1 594 372 252,26

Izvršena plačila:

1 329 131 440,46

Neporavnana plačila in neprevzete odobritve iz namenskih prejemkov:

263 564 514,64

Proračunska sredstva, prenesena v naslednje leto, vključno s tistimi iz namenskih prejemkov:

263 564 514,64

Zapadla proračunska sredstva:

31 691 180,38

(c) Prihodki

Prejeti v letu 2007:

144 449 007,32

(d) Bilančna vsota 31. decembra 2007

1 788 830 683

11.   ugotavlja, da so bila v prvotnem proračunu 2007 za Parlament odobrena sredstva v višini 1 397 460 174 EUR, kar je za 6 % več kot v proračunu 2006 (1 321 600 000 EUR), in da v letu 2007 ni bilo sprememb proračuna;

12.   poudarja, da Parlament neporabljenega zneska ni vrnil državam članicam, temveč se je enako kot v prejšnjih letih odločil, da konec leta izvede zbiranje sredstev iz različnih proračunskih vrstic, s čimer je zbral 25 000 000 EUR (2006: 37 246 425 EUR), da jih nameni za nakup stavbe na Dunaju, v kateri bo skupaj s Komisijo odprl Hišo Evropske unije; ugotavlja pa, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 24. aprila 2007 o razrešnici za proračunsko leto 2005(22) zahteval, da se zaradi proračunske jasnosti v proračun vnesejo odhodki za zgradbe, namesto da bi se financirali z zbiranjem;

13.   pozdravlja dejstvo, da je poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju v skladu z zahtevami iz prejšnjih resolucij o razrešnici postal jasen in pregleden vodnik o izvrševanju proračuna Parlamenta v proračunskem letu, na katerega se nanaša;

Računovodski izkazi Parlamenta

14.   ugotavlja, da je računovodja Parlamenta po pregledu končnih računovodskih izkazov navedel, da ima razumno zagotovilo, da izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih; ugotavlja tudi, da po mnenju računovodje ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

15.   opozarja na sklep svojega predsednika v zvezi s sprejetjem letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007;

16.   ugotavlja, da je poslovni izid proračunskega leta 2007 negativen znesek v višini 209 985 279 EUR, kar gre pripisati predvsem povečanju obveznosti v višini 256 095 000 EUR zaradi predpisov o osnovni pokojnini nekaterih kategorij poslancev, ki jo v skladu s Prilogo III Pravil o stroških in nadomestilih za poslance financira neposredno Parlament;

17.   poziva generalnega sekretarja, naj sporoči, kakšni bodo najverjetnejši predpisi glede pokojnin poslancev po začetku veljave statuta poslancev in kako se bodo ti predpisi odražali v bilanci stanja Parlamenta;

18.   ugotavlja, da so sodeč po prilogah k bilanci stanja stavbe v lasti Parlamenta po amortizaciji vredne 1 015 159 978 EUR, skupni stroški nakupa pa so 1 650 945 693 EUR; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi pregled sedanje tržne vrednosti po posamezni stavbi v lasti Parlamenta v primerjavi z njeno nakupno ceno;

Izjava generalnega sekretarja o zanesljivosti

19.   pozdravlja izjavo generalnega sekretarja z dne 3. junija 2008 v njegovi vlogi glavnega pooblaščenega odredbodajalca, ki je v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2007 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in s tem povezanih transakcij;

20.   je seznanjen z njegovimi ugotovitvami, vključenimi v izjavo o zanesljivosti, glede regulativnega okvira za parlamentarna nadomestila, vključno z odhodki za parlamentarno pomoč, ki naj bi postal tako zapleten, da obstajajo resnični dvomi o pravilnem izvajanju v praksi in da je zato pobudnik vzpostavitve novega sistema, ki naj bi predvidoma začel veljati do julija 2009;

Poročila generalnih direktorjev o dejavnostih

21.   z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsi generalni direktorji za izvrševanje proračuna svojih služb v letu 2007 podali izjavo o zanesljivosti brez pridržkov;

22.   se zaveda, da so letna poročila o dejavnostih instrument za notranje upravljanje, s katerim si generalni sekretar v prvi vrsti pridobi jasen pregled nad delom administracije in še posebej nad morebitnimi pomanjkljivostmi;

23.   poudarja, da je poročilom o dejavnostih vseh generalnih direktoratov priložen seznam izjem, v katerem so po postavkah navedena odstopanja od Finančne uredbe in njej podrejenih predpisov; izraža zaskrbljenost, ker je skupno število takšnih izjem precej nad povprečjem na letni ravni zadržanih vizumov, pridobljenih pred letom 2003 v okviru takrat še nespremenjene Finančne uredbe, ko je moral vse transakcije odobriti finančni nadzornik;

Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2007

24.   ugotavlja, da je revizija Računskega sodišča pokazala, da so, kar zadeva upravne izdatke v letu 2007 vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva Finančna uredba, pri preverjenih transakcijah pa ni bilo pomembnih napak;

25.   je seznanjen s posebnimi ugotovitvami iz letnega poročila Računskega sodišča za leto 2007, ki so se nanašale na množitelj, ki se po sprejetju spremenjenih kadrovskih predpisov dne 1. maja 2004 uporablja za plače osebja, ter na plačila, izvedena v letu 2007 za odobritve, prenesene iz leta 2006, za predvajalne kamere, ki jih bodo leta 2008 namestili v stavbo D5, pa tudi z odgovori Parlamenta na te ugotovitve;

26.   je seznanjen tudi z oddelkom letnega poročila o nadaljnjem ukrepanju na podlagi ugotovitev iz preteklih letnih poročil v zvezi s povrnitvijo pavšalnih stroškov za uradnike na službeni poti, podporno dokumentacijo v zvezi z uporabo nadomestila za parlamentarno pomoč poslancem, in v zvezi s sistemom dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja potrebo po oblikovanju jasnih pravil, ki bodo opredeljevala obveznosti in odgovornosti Parlamenta in tistih, ki so vključeni v sistem, v primeru primanjkljaja;

27.   je seznanjen z odgovori Parlamenta v dvostranski razpravi z Računskim sodiščem;

Nadaljnje ukrepanje generalnega sekretarja po zadnji resoluciji o razrešnici

28.   pozdravlja sklepe predsedstva z dne 10. marca 2008, 19. maja 2008 in 7. julija 2008 o izvedbenih ukrepih za statut poslancev in dodatku za parlamentarno pomoč, ki temeljijo neposredno na priporočilih iz postopka za podelitev razrešnice za leto 2006; nadalje pozdravlja zavezo svojega predsednika k izvajanju teh sklepov;

29.   opozarja, da morajo v skladu s členom 147(1) Finančne uredbe Komisija in druge institucije obvezno sprejeti vse potrebne ukrepe kot odgovor na ugotovitve, izražene v sklepu Parlamenta o razrešnici;

30.   zato čestita generalnemu sekretarju, da je pravočasno pred začetkom postopka podelitve razrešnice za proračunsko leto 2007 predložil poročila, ki jih je v skladu z zadnjo resolucijo o razrešnici morala predložiti administracija;

31.   je seznanjen s sklepom pravne službe z dne 29. aprila 2008 (SJ 775/06) v zvezi z odstavki iz resolucije Parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici za proračunsko leto 2006, ki se nanašajo na prostovoljni pokojninski sklad, in sicer: 'predsedstvo ima svoje pristojnosti in odgovornosti, določene v Poslovniku Parlamenta. Zato predsedstvo odloči, ali želi odstopati ali se strinja z željo, izraženo v svoji resoluciji na plenarni skupščini z dne 22. aprila 2008'; meni pa, da sklep, temelječ na Poslovniku Parlamenta, ni povsem združljiv z nedvoumnim pomenom člena 147(1) Finančne uredbe, ki temelji na členu 276 Pogodbe ES;

Predstavitev notranjega revizorja

32.   ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom dne 20. januarja 2009, ki je bil odprte narave in za katerega je bil organiziran prenos v živo prek spleta, predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2007 sprejel ali izdal osnutke 18 poročil z naslednjih področij:

   stroški službenih poti,
   upravljanje IT,
   upravljanje skladov izločenih sredstev, inventarja in proračuna v nekaterih informacijskih pisarnah,
   politične stranke na evropski ravni,
   posamezne pravice osebja,
   nadaljnji ukrepi po pregledu okvira notranje kontrole,
   dodatek za parlamentarno pomoč;

33.   poudarja, da so bili med sklepi, navedenimi v letnem poročilu notranjega revizorja, pomembnejši naslednji:

   struktura upravljanja informacijske tehnologije v Parlamentu po ugotovitvah revizije ne daje zagotovila, da se v zvezi z IT sprejemajo pravilne srednjeročne odločitve ali da je sprejet ustrezen strateški postopek načrtovanja IT;
   znatno bi bilo treba okrepiti nadzorne dejavnosti na področju posameznih pravic osebja, izboljšati kakovost podatkov v ustreznih sistemih za upravljanje IT ter ustrezno dokumentirati postopke in smernice, potrebne za podporo upravljanja in nadzornih dejavnosti;
   dokumentacija in informacije, ki so jih predložile evropske politične stranke, niso vselej upravičile njihovih zahtevkov za finančne prispevke ali službam za odobritev omogočile preverjanje upravičenosti zahtevkov za plačila;

34.   je seznanjen s stališči notranjega revizorja in jih podpira glede:

   pomembnosti oblikovanja institucionalnega kodeksa ravnanja, ki ureja odnose z zunanjimi svetovalci na centralni ravni (smernice, ki jih je generalni sekretar sprejel julija 2008);
   pomembnosti zagotovitve učinkovitega sistema obvladovanja tveganj na centralni ravni s sporazumno sprejetimi postopki opredeljevanja in ocenjevanja tveganj, pripravo odzivov na tveganja in poročanje o njih ter dajanja zagotovila organom nadzora in odločanja za učinkovito obvladovanje tveganj in ustrezne odzive nanje, vključno z notranjimi kontrolami;

Pogodbe in javna naročila

35.   opozarja, da Parlament na svoji spletni strani prek "hitrih povezav"(23) objavlja splošne informacije o pogodbah ter da v skladu s Finančno uredbo objavlja (i) posebne informacije o pogodbah v vrednosti nad 60 000 EUR v uradnem listu in (ii) seznam pogodb v vrednosti med 25 000 in 60 000 EUR na svoji spletni strani; pozdravlja doseženo visoko stopnjo preglednosti, vendar priporoča, da bi zaradi lažje dostopnosti spletna stran Parlamenta morala vsebovati enoten in v celoti izčrpen seznam vseh pogodb;

36.   ugotavlja, da upravno letno poročilo proračunskemu organu o pogodbah vsebuje naslednje informacije o pogodbah, dodeljenih v letu 2007:

Sklenjene pogodbe

2007

2006

Pogodbe v vrednosti enaki ali višji od 25 000 EUR

EUR 331,5 m

(249 pogodb)

EUR 327,5 m

(238 pogodb)

Pogodbe v vrednosti enaki ali višji od 50 000 EUR

EUR 326,5 m

(133 pogodb)

EUR 322,3 m

(112 pogodb)

Pogodbe v vrednosti med 25 000 in 60 000 EUR

EUR 5,2 m

(116 pogodb)

EUR 5,2 m

(126 pogodb)

37.   pozdravlja, da se je delež sklenjenih pogodb z odprtim postopkom povečal iz leta 2006 na 2007 glede na celotno vsoto in tudi odstotek vseh pogodb, kot je navedeno:

Vrsta postopka

2007

2006

Vrednost

(v EUR)

Odstotek

Vrednost

(v EUR)

Odstotek

Odprt postopek

Omejen postopek

Postopek s pogajanji

162 124 519

59 593 905

109 763 269

49%

18%

33%

123 936 713

12 438 031

191 162 868

38%

4%

58%

Skupaj

331 481 693

100%

327 537 612

100%

38.   ugotavlja, da je administracija pripravila podatkovno zbirko o izključitvah, ki jo zahteva člen 95 Finančne uredbe, in da sedaj čaka na navodila Komisije glede usklajevanja zbirke z ureditvami, ki jih izvaja Komisija, zaradi uredbe(24) in sklepa, ki ju je sprejela dne 17. decembra 2008;

39.   ugotavlja, da so kljub spremembam Finančne uredbe njena pravila o javnih naročilih za manjše institucije še vedno okorna, predvsem v povezavi s ponudbami za pogodbe z relativno nizkimi vsotami; poziva Komisijo, naj se pri izvajanju svojega predhodnega dela pred oblikovanjem prihodnjih predlogov za spreminjanje Finančne uredbe obširno posvetuje z generalnimi sekretarji in administracijami drugih institucij, da bodo pri končnem osnutku v celoti upoštevani tudi njihovi pomisleki;

Upravljanje v administraciji Parlamenta
GD predsedstvo

40.   pozdravlja zavezo generalnega direktorata predsedstva, da bo še izboljšalo finančno poslovodenje s poglobljeno preučitvijo posameznih vidikov proračunskega izvrševanja in povezanih postopkov; zlasti ugotavlja prizadevanja na področju izobraževanja uslužbencev glede proračunskih dejavnosti;

41.   opozarja na svojo zahtevo, ki je bila prvič omenjena v razrešnici za proračunsko leto 2004, glede uvedbe delovnega mesta upravljavca tveganj, ki bi moral imeti veliko strokovnih izkušenj s področja, neodvisnost in avtonomnost glede sprejemanja odločitev, s poglobljenim poznavanjem strukture in upravljanja organizacij ter organa, saj bi njegovo mnenje lahko dvomilo v politične in upravne odločitve;

42.   meni, da bi bilo treba upravljavca tveganj nujno vključiti v upravno strukturo, kar bi lahko zagotovilo popolno skladnost s temi merili;

43.   poudarja, da je področje varnosti zelo občutljivo področje v vseh parlamentih, še bolj pa v večnacionalnem parlamentu z visoko stopnjo prepoznavnosti in neprestanimi obiski voditeljev držav in vlad iz vsega sveta; poziva generalnega sekretarja, naj pristojnemu odboru predloži opis sedanjega stanja na tem področju; s tem v zvezi opozarja na pomembnost jasnih postopkov komunikacije v primeru večjih kršitev varnosti v Parlamentu;

44.   opozarja na sklep predsedstva z dne 29. novembra 2006 o odobritvi strategije neprekinjenega poslovanja in upravljanja kriznih razmer, kot je predlagal generalni sekretar; poudarja, da je nujno potrebno končno uresničiti jasna pravila, ki opredeljujejo strukturo poveljevanja in upravljanja kriznih razmer v administraciji Parlamenta, ter pričakuje, da si bo GD predsedstvo za to prizadeval;

45.   je zaskrbljen zaradi vse večjega števila manjših prekrškov v prostorih Parlamenta, predvsem kraje osebnih predmetov, kot so aktovke, prenosni računalniki, mobilni telefoni itd.; podpira vsa prizadevanja administracije za boljšo varnost v prostorih Parlamenta;

46.   je seznanjen s tem, da je Parlament leta 2005 kupil šest optičnih bralnikov teles po analizi varnostnih tveganj in po priporočilu zunanjega svetovalca; ugotavlja, da je po nakupu teh optičnih bralnikov Parlament glasoval proti njihovi uporabi na letališčih; zato poziva generalnega sekretarja, naj preuči možnost prodaje optičnih bralnikov; poziva administracijo, naj pred podobnim nakupom v prihodnosti obvesti poslance in jih vključi v postopek odločanja;

GD za notranjo politiko in GD za zunanjo politiko

47.   ugotavlja, da je leta 2007 oddelek za politike v GD IPOL in EXPO v celoti deloval s splošnim proračunom 6 519 600 EUR; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila glavna naloga nudenja pomoči delu parlamentarnih organov vse bolje uresničena; pozdravlja pristop oddelkov za politike, da je kakovost glavni cilj pri zagotavljanju zunanjih strokovnih delavcev, in poziva te oddelke, naj podrobno obravnavajo, kateri model sklenitve pogodb lahko doseže najvišjo kakovost posvetovanja za odbor, ki to posvetovanje potrebuje;

GD za informiranje

48.   ugotavlja, da je pri GD za informiranje vse več povpraševanja po avdiovizualnih projektih in uresničevanju centra za obiskovalce, pri katerem se začenja zadnja faza izvrševanja; je glede tega seznanjen z dolgimi in težkimi postopki, povezanimi s pripravami na novi center za obiskovalce, kar je pripeljalo do 13 postopkov javnih naročil in 20 različnih pogodb;

49.   poziva generalnega sekretarja, naj nova delovna mesta, predvidena za projektno ekipo centra za obiskovalce za leto 2009, zapolni čim prej, da bo center lahko odprt za javnost v začetku leta 2010;

50.   pozdravlja delo GD za informiranje pri pripravi projekta spletne televizije WEB-TV, ki je po nekaterih težavah v začetni fazi zbiranja naročil sedaj v testni fazi; je seznanjen z dejstvom, da je testna faza potekala v obdobju od septembra 2008 do marca 2009 ter da se je marca 2009 začela kampanja za osveščanje javnosti, da bi z njo obveščali državljane in pritegnili njihovo pozornost; je seznanjen s težavami, povezanimi s prvo spletno televizijo na svetu, ki bo delovala v več kot 20 jezikih;

51.   pozdravlja preglednost, ki jo k delu Parlamenta prispeva spletna televizija WEB-TV, saj so seje odborov, predstavitve in druge dejavnosti predstavljene na spletu in zainteresirani državljani lahko v živo spremljajo najbolj zanimive teme;

52.   ugotavlja, da je predsedstvo dne 22. oktobra 2007 soglasno sprejelo strategijo in akcijski načrt za evropske volitve v letu 2009, katerega prva faza izvajanja se je začela v letu 2008, svoj vrhunec pa bo dosegel tik pred evropskimi volitvami;

53.   pozdravlja vedno večje vključevanje Parlamenta v evropsko družbeno in kulturno življenje, kot dokazujejo naslednji dogodki: nagrada Lux, nagrada Evropskega parlamenta za novinarstvo, nagrada državljanov, evropska mladinska nagrada Karla Velikega, nagrada Energy Globe, AGORA in evropski mladinski medijski dnevi; vsi ti dogodki so se začeli v letu 2007 poleg tradicionalnih dogodkov;

54.   ugotavlja zadovoljstvo uporabnikov nove avdiovizualne infrastrukture v stavbi JAN v Bruslju, ki je bila vzpostavljena med letoma 2006 in 2008 za zagotovitev sodobne opreme za medijske in notranje službe;

55.   pozdravlja napredek v upravljanju informacijskih pisarn, kjer se je v skladu z informacijami notranjega revizorja med predstavitvijo v pristojnem odboru dne 20. januarja 2009 očitno izboljšalo zlasti finančno poslovodenje; poudarja pomembnost nove izjave o poslanstvu informacijske pisarne Parlamenta, ki naj bi izboljšala prepoznavnost in dostopnost za državljane;

56.   obžaluje, da so odločitve o ključnih mestih v GD informiranje vzele zelo veliko časa, pri čemer so bila vodilna mesta nezapolnjena, obstoječi vodilni zaposleni pa so imeli dodatno delo;

GD za kadrovske zadeve

57.   pozdravlja uvedbo programa Streamline, ki ga je uvedel GD za kadrovske zadeve, saj omogoča znatno povečanje učinkovitosti in enostavno uporabo vsem zaposlenim;

58.   pozdravlja pregled, ki ga je izvedel GD za kadrovske zadeve; poziva GD za kadrovske zadeve, naj nadaljuje s pregledom in uporabi podoben pristop, kot ga je pri pregledu uporabila Komisija, saj ta vodi do večjih izboljšav pri razporejanju kadrov in učinkovitosti;

59.   ugotavlja, da so prehodne določbe, ki uvajajo množitelj (Priloga XIII kadrovskih predpisov), sprejet z reformo, tako nepregledne in celo protislovne(25), da so povzročile različna tolmačenja med posameznimi institucijami in številne primere na Sodišču Evropskih skupnosti; poudarja pomembnost nedvoumnosti in enostavnosti pri pripravi zakonodajnih besedil; vztraja, da mora biti prehodno obdobje s sistema plač pred letom 2004 na novi sistem plač, uveden z reformo, čim krajše (v predreformnem obrazložitvenem dokumentu Komisije je bil konec prehodnega obdobja predviden do konca leta 2006) in z zanimanjem pričakuje rezultat analize, ki naj bi jo s tem v zvezi izvedla delovna skupina, ki jo je ustanovil generalni sekretar;

60.   opozarja, da medtem ko se je z revizijo Finančne uredbe na eni strani bistveno povečalo število potrebnega finančnega osebja, se je na drugi strani zmanjšala zmožnost institucije, da pritegne kvalificirano finančno osebje zaradi znatne revizije kadrovskih predpisov v letu 2004, ki vključuje tudi precejšnje znižanje plač in drugih dodatkov, izplačanim novim uradnikom ob nastopu službe;

61.   ugotavlja, da vsaj en generalni direktorat v svojem poročilu o dejavnosti poudarja koristnost naknadnih kontrol pri odkrivanju napak ali slabosti za prihodnje popravke; poudarja, da vsi generalni direktorati sedaj nimajo izvajalca naknadnih kontrol;

62.   zahteva, naj neodvisni zunanji organ oceni splošen učinek reforme kadrovskih predpisov iz leta 2004, analizira stroške in koristi reforme ter zlasti opredeli vse nepredvidene posledice, ki imajo negativen vpliv na delovanje institucij; hkrati poziva generalnega sekretarja, naj naroči študijo o zadovoljstvu uslužbencev;

63.   je seznanjen s pregledom, ki ga je zagotovil generalni sekretar, o številu kandidatov za odprta delovna mesta na ravni, ki je višja od ravni vodje enote; je zaskrbljen, ker je bilo za veliko število teh delovnih mest število kandidatov omejeno (1 ali 2); zahteva sprejem ustreznih ukrepov za povečanje števila notranjih kandidatov za takšna mesta;

GD za infrastrukturo in logistiko

64.   obžaluje, da je bila po nakupu stavb SDM, WIC in IP3 v Strasbourgu ugotovljena prisotnost azbesta v precej večjih količinah, kot je prvotno navedel francoski strokovnjak; ugotavlja, da je bila sprejeta odločitev o odstranitvi azbesta v interesu dolgoročne zaščite oseb, ki delajo v omenjenih stavbah, in obiskovalcev;

65.   poziva predsednika in generalnega sekretarja, naj poskrbita, da bodo dela v zvezi z odstranjevanjem azbesta opravljena v skladu z intervencijskim protokolom in poročili strokovnjakov, ki so priložena vprašalniku o razrešnici, in pod stalnim nadzorom strokovnjakov, da se zagotovi optimalna zaščita vseh oseb, ki se začasno nahajajo ali delajo v omenjenih stavbah med potekom del;

66.   ugotavlja, da bo končni izračun stroškov za razširitev športnega centra v Bruslju določen z zaključkom pogajanj, ki so sedaj v teku; poziva generalnega sekretarja, naj predstavi predsedstvu in odboru za proračun končni izračun stroškov pred sprejemom končne odločitve o začetku del; ugotavlja, da doslej opravljena dela niso v skladu z interesi poslancev ali evropskih davkoplačevalcev;

GD za prevajanje in GD za tolmačenje in konference

67.   z zaskrbljenostjo se seznanja z izjavo GD za prevajanje iz njegovega poročila o dejavnosti, da se kodeks o večjezičnosti spoštuje samo v 60 % primerov, in da je nespoštovanje kodeksa v določenih odborih dobilo nesprejemljive razsežnosti; meni, da bi vsako oddaljevanje od večjezičnosti resno prizadelo demokracijo in običajno opravljanje nalog poslancev, ter poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi pravilno uporabo kodeksa;

68.   podpira predlog generalnega sekretarja, naj predstavi ukrepe za osveščanje uporabnikov prevodov in storitev tolmačenja, vključno z odbori, delegacijami in političnimi skupinami, ter predlaga, da bi morali prihodnji predlogi vključevati navidezno zaračunavanje storitev uporabnikom;

69.   ugotavlja, da je predsedstvo na svoji seji dne 17. novembra 2008 sprejelo bistveno spremenjen kodeks ravnanja;

70.   čestita GD za prevajanje kot tudi GD za tolmačenje in konference za njihovo prizadevanje za hitro prilagajanje velikemu povečanju števila jezikov in sicer z 11 uradnih jezikov v letu 2004 na 23 jezikov v letu 2009;

71.   ugotavlja, da so se delovni pogoji tolmačev v tem parlamentarnem obdobju poslabšali zaradi vedno večjega delovnega pritiska in prepodrobnega tolmačenja pravil o službenih potovanjih; poziva GD za tolmačenje in konference, da čim prej preuči to vprašanje, da bi se izboljšala motivacija tolmačev; poudarja, da se te težave največkrat pojavijo pri kombinacijah glavnih jezikov, ki imajo zaradi ravni povpraševanja po njihovih storitvah precej bolj zapolnjen urnik;

72.   poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi pregled sej za leto 2007 in po možnosti za leto 2008, ki so bile odpovedane tako pozno, da tolmačev in drugega pomožnega osebja ni bilo mogoče več prerazporediti, vključno s skupnimi stroški, in komu so bili zaračunani;

GD za finance

73.   se seznanja z delom delovne skupine za poenostavitev; poziva generalnega sekretarja, naj predloži kratko poročilo svojemu pristojnemu odboru o rezultatih delovne skupine; pričakuje, da se pred predvidenimi spremembami finančnih pravil pozove odbor, da poda uradno mnenje;

74.   vztraja, da bi morala biti pravila za izvajanje statuta poslancev jasna in enostavna za njihovo spoštovanje;

75.   poziva generalnega sekretarja, naj uvede storitev, ki bo od julija 2009 na voljo vsem poslancem za svetovanje glede pravilnega izvajanja pravic in obveznosti iz novega statuta za poslance in ustrezne obravnave pogodb pomočnikov;

76.   meni, da bi morali biti poslanci pri opravljanju svojih parlamentarnih dolžnosti upravičeni do uporabe načina prevoza, ki najbolje ustreza njihovemu razporedu parlamentarnega dela, ki je najbolj udoben, hiter in najcenejši za Parlament;

77.   poziva generalnega sekretarja, da za hitro izvajanje novega statuta za pomočnike da na voljo potrebne finančne in človeške vire;

78.   poziva, naj neodvisni organ opravi splošno analizo dobrega finančnega poslovodenja, učinkovitosti in uspešnosti pogodb z zunanjimi ponudniki storitev na področjih, kot je informacijska tehnologija, varnost, gostinstvo, urad za potovanja, vzdrževanje čistoče stavb, s poudarkom na:

   metodi izbire,
   najbolj primerni vrsti pogodbe,
   možni izgubi kontrole upravljanja zaradi prevelike eksternalizacije,
   preglednosti plačilnih mehanizmov,
   zanašanju na provizijo kot dejavniku plačila,
   vprašanju monopolov pri opravljanju storitev na določenih področjih,
   obrazložitvi plačil iz proračuna Parlamenta;

79.   priporoča, da notranji revizor Parlamenta upošteva omenjena področja in vprašanja pri opravljanju analize tveganja, na kateri bodo temeljili prihodnji delovni programi Parlamenta;

GD za inovacije in tehnološko podporo

80.   opozarja, da so bile v letu 2007 glede na predstavitev notranjega revizorja pred pristojnim odborom dne 20. januarja 2009 večje težave pri upravljanju informacijske tehnologije v Parlamentu, ki zahtevajo pomembne spremembe v strukturi, tradiciji in upravljanju politike institucije na področju informacijske tehnologije; meni, da je treba nemudoma zagotoviti vse pomembne predpostavke za sodobno upravljanje z informacijsko tehnologijo in orodja načrtovanja, ki bi ta sektor Parlamenta približal standardu COBIT (Control Objectives for Information and related Technology);

81.   poudarja, da ta cilj zahteva poglobljeno analizo potreb Parlamenta in strategij, da bi uskladili politične zahteve z instrumenti informacijske tehnologije, ob upoštevanju vedno bolj digitaliziranega globalnega okolja, pri čemer bi morala biti politična usmeritev vodilna sila za doseganje osnovnega cilja, ki bi ga morali v celoti podpirati instrumenti informacijske tehnologije; meni, da bo ta pristop možen šele, ko bodo vzpostavljene strukture upravljanja informacijske tehnologije; zato poziva predsedstvo, naj v zvezi s tem sprejme ustrezne odločitve;

Dodatek za pisarniško pomoč poslancem

82.   pozdravlja dosežek generalnega sekretarja – kot odgovor na predhodne resolucije o razrešnicah, poročila Računskega sodišča in notranjega revizorja – da je prejel potrebne podporne dokumente za rešitev praktično vseh zahtevkov (99,9 % zneska) za obdobje 2004–2007; se seznanja s poenostavitvijo postopka obravnave zahtevkov, ki je bil uveden 13. decembra 2006, v skladu s katerim poslancem ni več treba predložiti računov in obračunov pristojbin, ki jih izdajo plačilni zastopniki in ponudniki storitev, vendar jih morajo hraniti; poslanci morajo namesto tega predložiti kopije "izkazov o izdatkih" in "potrdil o zaračunanih zneskih", ki jih izdajo plačilni zastopniki in ponudniki storitev;

83.   opominja na odstavka 59 in 61 resolucije o razrešnici za finančno leto 2006(26); poziva generalnega sekretarja, da administracija poslance, ki so ravnali v skladu s pravili o uporabi dodatka za pisarniško pomoč poslancem, o tem pisno obvesti;

84.   pozdravlja zavezo generalnega sekretarja med predstavitvijo v pristojnem odboru 20. januarja 2009, da bodo poslanci z julijem 2009 dobili na voljo vsaj enega uradnega plačilnega agenta na državo članico, ki ga bo zaposlil Parlament za vodenje pogodb in vseh povezanih zadev v zvezi z lokalnimi pomočniki poslancev, pri čemer bo upošteval drugo možnost, predvideno v izvedbenih pravilih;

85.   poziva predsedstvo, naj zagotovi, da bodo lokalni pomočniki imeli enak dostop do vseh stavb Parlamenta v treh krajih dela;

Politične skupine (pregled računovodskih izkazov in postopkov – proračunska postavka 4 0 0 0)

86.   pozdravlja dejstvo, da so računovodski izkazi političnih skupin objavljeni na spletni strani Parlamenta(27), skupaj z njihovimi notranjimi finančnimi pravili; vendar poudarja zelo različno naravo notranjih finančnih pravil, ki so jih pripravile posamezne politične skupine;

87.   ugotavlja, da so bila v letu 2007 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0 0 uporabljena, kot sledi:

 

 

 

 

 

 

(v EUR)

Razpoložljiva skupna sredstva v proračunu 2007 (skupaj)

 

 

 

75 211 947

Samostojni poslanci

 

 

 

 

673 575

Zneski, na voljo skupinam

 

 

 

74 538 372

Skupina

Sredstva, odobrena v proračunu Parlamenta

Lastna sredstva in prenesene odobritve skupin

Odhodki za leto 2007

Odstotek porabe razpoložljivih sredstev

Zgornja meja prenosov*

Prenosi v 2008

PPE-DE

18 197 622

9 449 345

18 572 670

67,18 %

9 098 811

9 074 297

PSE

14 165 895

7 265 776

14 827 524

69,19 %

7 082 948

6 604 146

ALDE

6 703 291

3 560 145

7 461 720

72,70 %

3 351 646

2 801 716

Verts/ALE

2 690 396

1 434 335

3 167 057

76,78 %

1 345 198

957 674

GUE/NGL

2 740 154

994 094

2 835 166

75,92 %

1 370 077

899 083

UEN

2 797 063

541 496

2 436 330

72,98 %

1 398 532

902 230

IND/DEM

1 502 292

1 044 042

1 821 789

71,55 %

751 146

724 546

ITS

1 441 708

10 718

1 130 306

77,82 %

720 854

- **

NI

538 048

135 527

450 827

66,93 %

269 024

117 207

SKUPAJ

50 776 469

24 435 478

52 703 387

70,07 %

25 388 234

22 508 559

* V skladu s členom 2.1.6 pravil o uporabi sredstev iz proračunske postavke 4 0 0 0.

** Skupina je razpadla 14. novembra 2007 in je kasneje vrnila neporabljena sredstva EP.

88.   poudarja, da so zunanji revizorji v letu 2007 podali mnenje s pridržki glede računovodskih izkazov dveh političnih skupin;

89.   ugotavlja, da je predsedstvo brez razprave na svojem zasedanju 7. julija 2008 pri obravnavi svojega sklepa o zaključku računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 za politične skupine:

   se seznanilo ter odobrilo dokumente, ki so jih predložile skupine in končne konsolidirane računovodske izkaze samostojnih poslancev;
   dovolilo skupini PPE-DE, da v svoje računovodske izkaze za leto 2007 vključi odhodke za določene stroške dela za obdobje 2005–2007, ki jih je Parlament interno zaračunal po 31. januarjem 2008;
   preložilo svojo odločitev o končnih računovodskih izkazih bivše skupine ITS;

90.   nadalje ugotavlja, da so bili računovodski izkazi bivše politične skupine ITS, ki je razpadla 14. novembra 2007, predloženi predsedniku odbora za proračunski nadzor dne 4.novembra 2008 in so vsebovali potrdilo revizorja: (i) ki je vključevalo mnenje s pridržki v zvezi z neustreznimi notranjimi kontrolami, o katerih priča izplačilo plač zaposlenim brez pogodbe; in (ii) ki se je nanašalo na disciplinske postopke proti bivšim zaposlenim;

91.   ugotavlja, da je skupina ITS aprila 2008 vrnila Parlamentu neporabljena sredstva svoje subvencije v višini 317 310,23 EUR;

Evropske politične stranke

92.   ugotavlja, da je predsedstvo na svoji seji dne 7. julija 2008 pri obravnavi svojega sklepa o zaključku računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 za politične skupine, sprejel odločitev brez razprave, odobril končna poročila o izvajanju zadevnih programov dejavnosti in računovodske izkaze političnih strank, ki so subvencionirane iz proračuna Parlamenta;

93.   ugotavlja, da so bila v letu 2007 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 0 uporabljena, kot sledi:

Izvrševanje proračuna 2007 v okviru dogovora (EUR)

Stranka

Lastna sredstva

Skupni znesek subvencij EP

Skupni prihodki

Subvencije v % upravičenih odhodkov (maks. 75 %)

PPE-DE

1 150 174,16

3 156 413,79

4 306 587,95

75,00 %

PSE

1 033 792,85

2 992 217,56

4 026 010,41

75,00 %

ELDR

382 797,45

1 022 343,98

1 405 141,43

74,00 %

EFGP

243 733,02

631 750,00

875 483,02

74,05 %

GE

179 599,61

524 251,22

703 850,83

75,00 %

PDE

52 861,45

152 610,87

205 472,32

75,00 %

AEN

53 496,02

159 137,64

212 633,66

74,84 %

ADIE

82 775,00

239 410,00

322 185,00

74,46 %

EFA

81 354,87

215 197,63

296 552,50

75,00 %

EUD

73 951,00

226 279,50

300 230,50

75,00 %

Skupaj

3 334 535,43

9 319 612,19

12 654 147,62

74,81 %

94.   poudarja, da so revizorji v vseh poročilih brez pridržkov potrdili, da so bili predloženi računovodski izkazi v skladu z bistvenimi zakonskimi predpisi Uredbe (ES) št. 2004/2003(28) in da so prikazovali resnično in zanesljivo podobo stanja političnih strank ob koncu proračunskega leta 2007; ugotavlja, da je bila ocena notranjega revizorja Parlamenta v zvezi s skladnostjo z zadevnimi predpisi nekoliko bolj kritična;

95.   naroča svojemu generalnemu sekretarju, da računovodske izkaze in poročila revizorjev v zvezi s subvencioniranimi političnimi strankami objavi na spletni strani Parlamenta;

96.   zahteva, da je njegov pristojni odbor obveščen o ukrepih po poročilu internega revizorja, objavljenem avgusta 2007, o izvajanju predpisov o prispevkih političnim strankam na evropski ravni (sklicevanje na odstavek 55 resolucije Parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici za leto 2006);

97.   ugotavlja, da tako kot leta 2005 in 2006, izvrševanje proračuna pri dveh političnih strankah (AEN in PDE) ni potekalo v skladu z začasnim proračunom, in da je odredbodajalec dobil nalog za povrnitev sredstev za leto 2007, in sicer:

– 81 294,07 EUR od AEN;

– 269 153,40 EUR od PDE in

– 49 819 EUR od ADIE;

98.   opozarja, da se je predsedstvo na svoji seji dne 8. oktobra 2008 seznanilo s predlaganim kodeksom ravnanja za volilne kampanje političnih strank v okviru evropskih volitev;

99.   opozarja, da so bile v skladu z Uredbo (ES) št. 1524/2007(29) prvič v letu 2008 obravnavane prošnje za financiranje evropskih političnih ustanov iz Parlamenta; naroča svojemu pristojnemu odboru, da preuči uporabo teh sredstev v svoji razrešnici za proračunsko leto 2008;

Prostovoljni pokojninski sklad

100.   se seznanja z dejstvom, da je spomladi 2008 shema imela 1 113 članov, vključno z 478 aktivnimi poslanci (61 % skupnega števila poslancev), 493 upokojencev (od katerih je bilo 56 družinskih članov pokojnih poslancev) in 142 nekdanjih poslancev;

101.   poudarja, da so dne 31. decembra 2007 sredstva sklada znašala 214 887 336 EUR; ugotavlja, da je donosnost investicij v letu 2007 znašala 1,2 %;

102.   se v zvezi z računovodskimi izkazi ASBL, ki upravlja prostovoljni pokojninski sklad poslancev, seznanja z izjavo neodvisnih revizorjev, da je bilo premoženje ASBL brez izražanja pridržka k njihovemu mnenju aktuarsko pomanjkljivo za 30 917 229 EUR na dan 31. december 2007 (2006: 26 637 836 EUR);

103.   se nadalje seznanja z izjavo zunanjega revizorja, da nosi finančno odgovornost za plačila pokojnin Parlament, kot določa člen 27 statuta poslancev Parlamenta, ki ga je sprejel Parlament, in ki zagotavlja, da se pridobljene pravice v celoti ohranijo;

104.   meni, da ta razlaga ni povsem v skladu s prvotno zamislijo prostovoljnega pokojninskega sklada kot samoupravne enote izven struktur institucije; poziva svojo pravno službo, da pred začetkom veljavnosti novega statuta poda svoje mnenje glede vprašanja, ali so pokojninski sklad sam in njegovi člani tisti, ki nosijo izključno finančno odgovornost za prostovoljni pokojninski sklad ali je to Parlament, pri čemer mora nedvomno upoštevati interese evropskih davkoplačevalcev;

105.   je seznanjen z namero, da se Parlament in sklad pogajata o konvenciji; poudarja, da Parlament v sedanjih gospodarskih razmerah v nobenem primeru ne bo zagotovil dodatnega denarja iz proračuna za kritje primanjkljaja sklada, kot je to storil v preteklosti, ter, če mora Parlament jamčiti pokojninske pravice, potem bi moral imeti tudi popoln nadzor nad skladom in njegovo naložbeno politiko;

106.   opozarja na zaključke neodvisnega aktuarskega ocenjevanja(30) prostovoljne pokojninske sheme, ki ga je naročil Parlament, da (i) je bil denarni tok nezadosten za financiranje izplačil pokojnin do 2015 in da bi bilo treba zato začeti z unovčenjem sredstev, da bi lahko izplačali zapadle pokojnine, in (ii) če predpostavljamo, da so predpostavke, ki jih je uporabil aktuar sheme, pravilne, potem bo sklad imel na dan prenehanja presežek; ugotavlja, da je generalni sekretar naročil novo aktuarsko študijo, ki bo preučila stanje glede na sedanjo finančno krizo;

107.   pozdravlja informacije, da člani sklada sedaj vplačujejo v sklad prispevek v višini ene tretjine iz zasebnih zunanjih računov, namesto da jim administracija Parlamenta samodejno odbije prispevek, h čemur so pozivale že prejšnje resolucije o razrešnicah;

108.   vendar ugotavlja, da se za namene osnovne pokojninske sheme iz Priloge III k Pravilom o stroških in nadomestilih za poslance prispevki poslancev še vedno zbirajo iz nadomestila za splošne stroške;

109.   ugotavlja, da je predsedstvo na svoji seji dne 22. oktobra 2007 sprejelo odločitev, da ne bo upoštevalo priporočila Evropskega varuha človekovih pravic (pritožba 655/2006/(SAB)ID), v skladu s katerim bi moral Parlament omogočiti dostop do seznama članov prostovoljne pokojninske sheme, kljub pozitivnemu mnenju Evropskega nadzornika za varstvo podatkov; poziva predsedstvo, naj preuči svoje stališče in javno objavi seznam vseh končnih upravičencev do evropskih sredstev v skladu z nasvetom pravne službe Parlamenta in v skladu s politiko preglednosti Unije;

Okolje

110.   opozarja, da sta dne 27. novembra 2007 predsednik in generalni sekretar podpisala Sporazum o okoljskem certificiranju parlamentarnih stavb in da je generalni sekretar hkrati sprožil postopke, ki jih Parlament potrebuje za vpis na seznam organov, ki sodelujejo v EMAS (shema za okoljsko ravnanje in presojo) v Belgiji, Franciji in Luksemburgu;

111.   poudarja, da Parlament sedaj ima certifikat EMAS za vse tri kraje dela in da je edina EU institucija s certificirano okoljsko politiko;

112.   poudarja, da je predsedstvo dne 18. junija 2007 določilo 30 % zmanjšanje emisij ogljika do leta 2020 kot prvi in glavni cilj sistema okoljskega ravnanja, v skladu s sklepom Parlamenta z dne 24. aprila 2007 o razrešnici za proračunsko leto 2005;

113.   poziva generalnega sekretarja, naj pravočasno za postopek razrešnice v naslednjem letu obvesti pristojne odbore o vseh ukrepih, ki so sledili v odgovoru na priporočila v resoluciji Parlamenta z dne 24. aprila 2007 o razrešnici za proračunsko leto 2005 v zvezi z ukrepi za varovanje okolja, vključno z natančnimi podatki o prispevku k zmanjšanju emisij CO2 do takrat;

Primer v zvezi z blagajno za poslance

114.   ugotavlja, da je leto 2007 zaznamovala rešitev primera v zvezi z razliko v višini 4 136 125 BEF med tekočimi računi in splošnimi računovodstvom, vzpostavljenim leta 1982; nadalje ugotavlja, da je bilo vprašanje jamstvenih računov, kar se tiče skrbnika računa in takratnega pomočnika računovodje kasneje prav tako razrešeno.

(1) UL L 77, 16.3.2007.
(2) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(3) UL C 148, 13.6.2008, str. 1.
(4) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(5) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(6) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(7) PE 349.540/Bur/ann/fin.
(8) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 311.
(9) UL C 286, 10.11.2008, točka 11.6.
(10) UL L 77, 16.3.2007.
(11) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(12) UL C 148, 13.6.2008, str. 1.
(13) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(14) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(15) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(16) PE 349.540/Bur/ann/fin.
(17) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 311.
(18) UL C 286, 10.11.2008, točka 11.6.
(19) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropski skupnosti (UL L 124, 27.4.2004, str. 1).
(20) UL L 55, 27.2.2009, str. 1.
(21) Poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju – Oddelek I Proračuna EU – proračunsko leto 2007 (UL C 148, 13.6.2008, str. 1).
(22) UL L 187, 15.7.2008, str. 3.
(23) http://www.europarl.europa.eu/parliament/expert/staticDisplay.do?id=62&language=EN
(24) Uredba Komisije (ES/Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 200 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (UL L 344, 20.12.2008, str. 12).
(25) Odgovor Parlamenta na odstavek 11.7 letnega poročila Sodišča.
(26) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so sestavni del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek I – Evropski parlament (UL L 88, 31.3.2009, str. 3).
(27) http://www.europarl.europa.eu/groups/accounts_en.htm
(28) Uredba (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in predpisih glede njihovega financiranja (UL L 297, 15.11.2003, str. 1).
(29) Uredba (ES) št. 1524/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2004/2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja (UL L 343, 27.12.2007, str. 5).
(30) Končno poročilo: analiza obveznosti in sredstev november 2007 – AON Consulting Belgium NV/SA.


Razrešnica 2007: Sodišče Evropskih skupnosti
PDF 289kWORD 55k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek IV – Sodišče Evropskih skupnosti (C6-0418/2008 – 2008/2278(DEC))
P6_TA(2009)0261A6-0151/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0418/2008)(2),

–   ob upoštevanju letnega poročila Sodišča Evropskih skupnosti organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(3),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(4),

–   ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti,(5) zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0151/2009),

1.   sodnemu tajniku Sodišča Evropskih skupnosti podeli razrešnico glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek IV – Sodišče Evropskih skupnosti (C6-0418/2008 – 2008/2278(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(6),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0418/2008)(7),

–   ob upoštevanju letnega poročila Sodišča Evropskih skupnosti organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(8),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(9),

–   ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0151/2009),

1.   ugotavlja, da je imelo Sodišče Evropskih skupnosti leta 2007 na voljo sredstva za prevzem obveznosti v skupnem znesku 275 milijonov EUR (2006: 252 milijonov EUR(11)) s stopnjo izkoriščenosti 96,84 %, ki je bila višja kot lansko leto;

2.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče julija 2007 sprejelo kodeks ravnanja, ki velja za člane in nekdanje člane Sodišča Evropskih skupnosti, Sodišča prve stopnje in Sodišča za uslužbence(12), ki vključuje dolžnost, da se predsedniku Sodišča predloži izjavo o finančnih interesih; vendar poudarja, da je zaradi preglednosti, čeprav še brez pravne podlage, že večkrat zahteval, da se konkretne izjave objavijo, na primer na spletni strani Sodišča Evropskih skupnosti; poleg tega predlaga imenovanje neodvisnega nadzornika, čigar naloga bi bila letno in javno poročanje o prejetih izjavah, da se zagotovita verodostojno spremljanje in nadzor;

3.   poudarja, da se je leta 2007 število zaposlenih uradnikov in uslužbencev (začasnih in pogodbenih delavcev) povečalo za 7,9 % in doseglo skupno 1928 uslužbencev, predvsem zaradi pristopa Bolgarije in Romunije;

4.   pozdravlja napredek pri zaposlovanju usposobljenih kadrov, ki ga urejajo kadrovski predpisi, na podlagi natečajev, ki jih je organiziral EPSO, in tudi pri obravnavanju nekaterih težav glede določenih delovnih mest (zlasti tolmačev in strokovnjakov za informacijsko tehnologijo);

5.   poudarja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2007 v točki 11.19 navedlo naslednjo pripombo: "da v sklepu upravnega odbora Sodišča Evropskih skupnosti o zaposlovanju in dejanski zaposlitvi pogodbenih uslužbencev ni predviden noben izbirni postopek za pogodbene uslužbence za pomožne naloge [...] Tako Sodišče Evropskih skupnosti ni določilo nobenih formalnih izbirnih postopkov za zaposlovanje uslužbencev s pogodbami za kratek čas za nadomeščanje nekaterih oseb, ki ne morejo opravljati svojega dela";

6.   podpira stališče Računskega sodišča, da zato, ker ni posebnih izbirnih postopkov za pogodbene uslužbence za pomožne naloge (npr. vključno z uporabo izbirnih komisij), "[...] določbe, ki jih uporablja Sodišče Evropskih skupnosti, ne zagotavljajo, da se v takšnih primerih zahteve iz pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti v celoti spoštujejo in da se prepreči vsakršno tveganje neobjektivnega izbora"; zato zahteva, da se tudi za to kategorijo pogodbenih uslužbencev vzpostavijo primerni izbirni postopki;

7.   izraža zadovoljstvo, da sta bili po 1. oktobru 2007 oblikovani dve ločeni upravni enoti (enota za notranjo revizijo in enota za preverjanje) z dvema različnima vodjema, s tem pa se je končalo stanje, ki sta ga v preteklih letih kritizirala Računsko sodišče in Parlament, saj je bil vodja službe za notranjo revizijo odgovoren za predhodno preverjanje poslovanja odredbodajalcev;

8.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je 12. decembra 2007 upravni odbor Sodišča Evropskih skupnosti spremenil listino o delu notranjega revizorja, da se tako letni delovni program oddelka za notranjo revizijo sprejme na podlagi ocene dejanskih tveganj, katerim je izpostavljena organizacija;

9.   ugotavlja, da je bil novi postopek za razpolaganje z osnovnimi sredstvi uveden v okviru vzpostavitve novega celovitega sistema za upravljanje in finančni nadzor med letom 2007 (SAP), ki je 1. januarja 2008 nadomestil sistem za računovodstvo in finančno upravljanje Sucre-Abac; pozdravlja dejstvo, da so novi sistem SAP razvili na medinstitucionalni osnovi Svet, Računsko sodišče in Sodišče Evropskih skupnosti in zaradi tega omogoča znatne proračunske prihranke in tudi povečano učinkovitost treh sodelujočih institucij;

10.   pozdravlja tudi uspešno medinstitucionalno sodelovanje z Računskim sodiščem na področju usposabljanja;

11.   pozdravlja zmanjšanje števila sklenjenih pogodb glede na število vseh dodeljenih pogodb s 34 % leta 2006 na 32 % leta 2007 (v vrednosti več kot 60 000 EUR, po spremembi izvedbenih pravil(13) Finančne uredbe); spodbuja Sodišče Evropskih skupnosti, naj si še naprej prizadeva za nadaljnje zmanjševanje tega deleža;

12.   ugotavlja, da je bilo leto 2006, strogo gledano, drugo leto sodne dejavnosti na novo ustanovljenega Sodišča za uslužbence, potem ko je začelo svoje naloge opravljati decembra 2005 in je njegov poslovnik začel veljati 1. novembra 2007;

13.   pozdravlja dejstvo, da je v štirih zaporednih letih trajanje postopkov pred Sodiščem Evropskih skupnosti skrajševalo, v primerjavi z letom 2006 pa se je za skoraj deset odstotkov povečalo število zaključenih primerov; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se zaostanki pri nerešenih primerih povečali na vseh treh sodiščih, zlasti Sodišču prve stopnje (za 12 % od 1029 primerov v letu 2006 na 1154 v letu 2007);

14.   razume, da je to znatno povečanje števila primerov, ki trenutno potekajo na Sodišču prve stopnje, posledica povečanega števila novih primerov, ki so bili vloženi, kot tudi vse večje zapletenosti in različnosti postopkov, ki jih mora to sodišče obravnavati; popolnoma podpira prizadevanja Sodišča Evropskih skupnosti za revizijo notranje organizacije in delovnih postopkov, da bi se izboljšala njegova učinkovitost in zmanjšali zaostanki;

15.   pozdravlja dejstvo, da je bilo v uradnem listu objavljeno poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Sodišča Evropskih skupnosti v proračunskem letu 2007,(14) ki spremlja računovodske izkaze Sodišča Evropskih skupnosti za leto 2007 in med drugim navaja stopnjo izvrševanja proračunskih sredstev ter ponuja povzetek prenosov sredstev, ki so bili izvedeni v proračunskem letu 2007;

16.   pozdravlja uveljavljeno prakso Sodišča Evropskih skupnosti, da v poročilo o dejavnostih vključi poglavje, ki opisuje nadaljnje ukrepe po prejšnjih sklepih o razrešnici Parlamenta in po poročilih Računskega sodišča med letom;

17.   ugotavlja, da so pravila o javnih naročilih iz Finančne uredbe kljub njenim spremembam za manjše institucije, kot je Sodišče Evropskih skupnosti, še vedno precejšnje breme, predvsem kadar gre za naročila razmeroma majhne vrednosti; poziva Komisijo, naj se v prihodnje med pripravami na oblikovanje predlogov za spreminjanje Finančne uredbe obširno posvetuje s sodnim tajnikom Sodišča Evropskih skupnosti in njegovo upravo, da bodo pri končnem osnutku v celoti upoštevani njihovi interesi.

(1) UL L 77, 16.3.2007.
(2) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(3) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(4) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 77, 16.3.2007.
(7) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(8) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(9) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) 2005: 232,6 milijonov EUR.
(12) UL C 223, 22.9.2007, str. 1.
(13) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 1).
(14) UL C 15, 21.1.2009, str. 1.


Razrešnica 2007: Računsko sodišče
PDF 293kWORD 52k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek V – Računsko sodišče (C6-0419/2008 – 2008/2279(DEC))
P6_TA(2009)0262A6-0152/2009

Evropski parlament

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0419/2008)(2),

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(3),

–   ob upoštevanju poročila zunanjega revizorja o računovodskih izkazih Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2007(4),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(5),

–   ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0152/2009),

1.   podeli generalnemu sekretarju Računskega sodišča razrešnico glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek V – Računsko sodišče (C6-0419/2008 – 2008/2279(DEC))

Evropski parlament

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(7),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0419/2008)(8),

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(9),

–   ob upoštevanju poročila zunanjega revizorja o računovodskih izkazih Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2007(10),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(11),

–   ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(12), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0152/2009),

1.   ugotavlja, da je imelo Računsko sodišče leta 2007 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 122 milijonov EUR (2006: 114 milijonov EUR(13)) s stopnjo izkoriščenosti 90,21 %, kar je pod povprečno vrednostjo za ostale institucije (93,82 %);

2.   opozarja, da je zaključne račune Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 revidiralo zunanje podjetje PricewaterhouseCoopers (v prejšnjih letih pa podjetje KPMG), ki je prišlo do naslednjih zaključkov:

   (a) glede točnosti računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 meni, da "računovodski izkazi dajejo, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 [o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti], Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta in računovodskimi predpisi Evropskega računskega sodišča, resnično in pošteno sliko o finančnem stanju Evropskega računskega sodišča na dan 31. decembra 2007 in o finančni uspešnosti ter denarnih tokovih za končano proračunsko leto"; in
   (b) glede uporabe finančnih sredstev, ki so bila dodeljena Računskemu sodišču in o ustreznosti kontrolnih postopkov med proračunskim letom 2007, da "nismo opazili ničesar, zaradi česar bi menili, da v vseh pomembnih vidikih in na podlagi zgoraj opisanih meril: (a) Sodišču dodeljeni viri niso bili porabljeni za namene, za katere so bili načrtovani, in da (b) vzpostavljeni kontrolni postopki ne nudijo potrebnih jamstev, ki zagotavljajo skladnost finančnih operacij z veljavnimi pravili in uredbami";

3.   pozdravlja dejstvo, da so novi integrirani sistem za upravljanje in finančno kontrolo (SAP), ki deluje od 1. januarja 2008, razvili na medinstitucionalni osnovi Svet, Računsko sodišče in Sodišče Evropskih skupnosti, in zaradi tega predstavlja znatne proračunske prihranke kot tudi povečano učinkovitost treh sodelujočih institucij;

4.   pozdravlja tudi uspešno medinstitucionalno sodelovanje s Sodiščem Evropskih skupnosti na področju usposabljanja;

5.   ugotavlja, da je bilo poročilo notranjega revizorja Računskega sodišča za leto 2007 v veliki meri pozitivno, saj je bilo ugotovljeno, da je bil gradbeni projekt K2 uspešno upravljan, in da je bila stavba K2 predana nekaj mesecev pred načrtovanim datumom in znotraj predvidenih proračunskih sredstev; s tem v zvezi pozdravlja dejstvo, da je bila večina priporočil notranjega revizorja sprejeta in vključena v načrte korekcijskih ukrepov;

6.   ugotavlja, da sta se v letu 2007 Računskemu sodišču zaradi pristopa Bolgarije in Romunije pridružila dva nova člana; ugotavlja dejstvo, da je prvotno organizacijsko načelo evropske revizijske funkcije – en član za vsako državo članico – privedlo do organizacije, ki jo vodi kolegij 27 članov; prepričan je, da je struktura sedaj dosegla svoje meje ter da sta potrebni poglobljena reforma in okrepitev določb o zunanji reviziji Evropske unije; poudarja, da močnejše kot je Računsko sodišče, močnejši je organ za razrešnico in boljši je nadzor izvršnega organa; zato poziva države članice, da začnejo razpravo o reformi Računskega sodišča ter vključijo Parlament v to razpravo;

7.   ugotavlja, da je bilo poročilo o medsebojnem pregledu, ki ga je pripravila mednarodna skupina za medsebojni pregled, predloženo decembra 2008; obžaluje dejstvo, da poročilo ni obravnavalo temeljnega vprašanja, ali je sedanja struktura funkcije Unije za zunanjo revizijo ustrezna;

8.   v zvezi z izjavami članov o finančnih interesih ugotavlja, da posredujejo člani Računskega sodišča v skladu s kodeksom ravnanja sodišča izjavo o svojih finančnih interesih in drugih sredstvih (vključno z delnicami, zamenljivimi obveznicami in investicijskimi kuponi ter zemljo in nepremičninami, skupaj s poklicnimi dejavnostmi zakoncev) predsedniku Računskega sodišča, ki jih hrani kot zaupne, in da te izjave niso objavljene;

9.   ponovno poziva, da je treba načeloma in zaradi preglednosti, člane vseh institucij pozvati, da predložijo izjavo o finančnih interesih, ki mora biti dostopna na internetu prek javnega registra; se ne strinja, da mora Računsko sodišče počakati, kot je bilo predlagano, dokler ne bo na razpolago standardiziran obrazec za vse institucije EU; predlaga imenovanje neodvisnih nadzornikov v vsaki instituciji, naloga katerih bi bila letno in javno poročati o prejetih izjavah;

10.   s tem v zvezi zahteva, da Računsko sodišče v svoje naslednje poročilo o dejavnostih vključi poglavje, ki bo vsebovalo podrobno poročilo o nadaljnjem ukrepanju med letom predčasnih sklepov o razrešnici Parlamenta, skupaj z morebitnimi razlagami, zakaj priporočila niso bila upoštevana;

11.   ugotavlja, da so, kljub spremembam Finančne uredbe, pravila o javnih naročilih za manjše institucije, kot je Računsko sodišče, še vedno precejšnje breme, predvsem pri naročilih razmeroma majhne vrednosti; poziva Komisijo, naj se v prihodnje med pripravami na oblikovanje predlogov za spreminjanje Finančne uredbe obširno posvetuje z generalnim sekretarjem Računskega sodišča in njegovo upravo, da bodo pri končnem osnutku v celoti upoštevani njihovi interesi.

(1) UL L 77, 16.3.2007.
(2) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(3) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(4) UL C 318, 12.12.2008, str. 1.
(5) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(6) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(7) UL L 77, 16.3.2007.
(8) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(9) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(10) UL C 318, 12.12.2008, str. 1.
(11) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(12) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(13) 2005: 107,5 milijonov EUR.


Razrešnica 2007: Evropski varuh človekovih pravic
PDF 210kWORD 54k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (C6-0423/2008 – 2008/2282(DEC))
P6_TA(2009)0263A6-0156/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0423/2008)(2),

–   ob upoštevanju letnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(3),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(4),

–   ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0156/2009),

1.   podeli Evropskemu varuhu človekovih pravic razrešnico glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (C6-0423/2008 – 2008/2282(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(6),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0423/2008)(7),

–   ob upoštevanju letnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(8),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(9),

–   ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0156/2009),

1.   ugotavlja, da je imel Evropski varuh človekovih pravic leta 2007 na voljo odobrena sredstva za prevzem obveznosti v skupnem znesku 8,2 milijona EUR (2006: 7,7 milijonov EUR(11)) s stopnjo izkoriščenosti 90,48 %, kar je manj od povprečja ostalih institucij (93,84 %);

2.   ugotavlja, da so se med letoma 2003 in 2007 občutno povečala odobrena sredstva za prevzem obveznosti, in sicer s 4,4 milijonov EUR na 8,2 milijona EUR (skoraj 86 % več), prav tako število delovnih mest z 31 na 57 (+84 %), medtem ko se je število pritožb povečalo z 2 436 na 3 217 (+32 %), število novih preiskav pa z 253 na 308 (+22 %); ugotavlja tudi, da se število delovnih mest ni povečalo že drugo leto zapored;

3.   poudarja, da Računsko sodišče v letnem poročilu navaja, da revizija ni dala povoda za pripombe v zvezi z varuhom človekovih pravic;

4.   ugotavlja, da je na podlagi poročila notranjega revizorja št. 08/03 delo notranjega revizorja v letu 2007 pokazalo, da so glede na celovito izvajanje dogovorjenih ukrepov sistemi notranjega upravljanja in kontrole institucije učinkoviti ter omogočajo razumno zagotovilo, da so bili cilji v zvezi s kontrolo dosledno izpolnjeni;

5.   opozarja, da glede na poročilo notranjega revizorja št. 06/04, ki je bilo pripravljeno zaradi ocene ustreznosti postopkov za upravljanje in kontrolo, ki se uporabljajo za določanje posameznih pravic zaposlenih, ni bilo odkrito nobeno področje posebnega tveganja za postopke za upravljanje in kontrolo, bilo pa je potrjeno, da mora institucija rešiti številna posebna vprašanja; nadalje opozarja, da je bil pozneje dosežen dogovor o akcijskem načrtu med notranjim revizorjem in institucijo ter da je bil kot rok za njegovo izvršitev določen 30. september 2007; pozdravlja ugotovitve naknadne revizije, izvedene decembra 2007, v skladu s katerimi so bile v celoti izpolnjene vse točke akcijskega načrta, ki zadeva upravljanje posameznih pravic;

6.   ugotavlja, da je naknadna revizija dogovorjenega akcijskega načrta, ki zadeva spoštovanje pravil o javnih naročilih, pokazala, da kljub doseženemu napredku varuh človekovih pravic še ni v celoti izvedel dveh preostalih ukrepov, navedenih v poročilu notranjega revizorja št. 06/03; varuha človekovih pravic spodbuja, naj si te ukrepe nujno izvede do konca, kar je v skladu s priporočili notranjega revizorja; pozdravlja dejstvo, da je na podlagi lastnih ugotovitev notranji revizor vključil v svoj delovni program za leto 2008 revizijo postopka javnih naročil, in pričakuje ugotovitve te naknadne revizije;

7.   je seznanjen z informacijami, ki jih je v poročilu o dejavnostih za leto 2007 navedel glavni pooblaščeni odredbodajalec, da je bilo samoocenjevanje učinkovitosti notranjih kontrol služb varuha človekovih pravic ponovno izvedeno v začetku leta 2008 in da je bila pri tem ugotovljena v splošnem zadovoljiva stopnja izvajanja standardov notranje kontrole (88 % v primerjavi s 85 % v letu 2006 in 74 % v letu 2004);

8.   nadalje ugotavlja, da je bilo treba na nekaterih področjih izboljšati učinkovitost (opredelitev občutljivih dejavnosti, boljše načrtovanje in priprava programov, kazalniki uspešnosti); spodbuja varuha človekovih pravic k vsestranskemu prizadevanju za dodatno izboljšanje učinkovitosti okvira notranje kontrole te institucije;

9.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je novi okvirni sporazum o sodelovanju za nedoločen čas med varuhom človekovih pravic in Parlamentom, ki je začel veljati 1. aprila 2006, začel prinašati rezultate v letu 2007; nadalje ugotavlja, da ta sporazum zadeva zagotavljanje nekaterih upravnih storitev, vključno s poslopji, informacijsko tehnologijo, komunikacijami, pravnim svetovanjem, zdravstvenimi storitvami, usposabljanjem, prevajanjem in tolmačenjem;

10.   izraža zadovoljstvo nad uspehom varuha človekovih pravic, ki je nadaljeval prizadevanje za razvoj medinstitucionalnih povezav z drugimi organi (zlasti OPOCE, EAS in EPSO) ter prevajalskim centrom; ugotavlja, da so bile za 70 % odhodkov iz poslovanja sprejete obveznosti in da so bila ta sredstva porabljena na podlagi medinstitucionalnega sodelovanja;

11.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila reorganizacije pravne službe, ki je potekala od maja 2007, uspešna, kar zagotavlja učinkovito spremljanje vodenja preiskav in pripravljanja odločb ter stalen zagon na teh področjih;

12.   na podlagi letnega poročila ugotavlja, da ima varuh človekovih pravic v primerjavi s prejšnjimi leti manj težav z zaposlovanjem usposobljenih odvetnikov in precejšnjim pretokom uslužbencev;

13.   pozdravlja dejstvo, da je dne 14. decembra 2007 varuh človekovih pravic sprejel sklep o letni izjavi o interesih varuha človekovih pravic; z zadovoljstvom ugotavlja, da je ta izjava objavljena na spletnem mestu varuha človekovih pravic;

14.   pozdravlja pristop varuha človekovih pravic dne 2. junija 2008 k Medinstitucionalnem sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ki zadeva notranje preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)(12) pri uveljavljanju sistema, vzpostavljenega z Uredbo (EC) št. 1073/1999;(13) z zadovoljstvom ugotavlja, da je istega dne varuh človekovih pravic sprejel sklep o pogojih za izvajanje notranjih preiskav glede preprečevanja goljufij, korupcije in vsakršnega nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti;

15.   zahteva, da varuh človekovih pravic v naslednje poročilo o dejavnostih (proračunsko leto 2008) vključi poglavje, v katerem bo podrobno poročal o nadaljnjem ukrepanju med letom v zvezi s prejšnjimi sklepi Parlamenta o razrešnici, vključno z morebitnimi obrazložitvami razlogov za neupoštevanje priporočil;

16.   ugotavlja, da so kljub spremembam Finančne uredbe pravila o javnih naročilih za manjše institucije, kot je varuh za človekove pravice, še vedno precejšnje breme, predvsem pri naročilih razmeroma majhne vrednosti; poziva Komisijo, naj se v prihodnje med pripravami na oblikovanje predlogov za spreminjanje Finančne uredbe obširno posvetuje z generalnim sekretarjem varuha za človekove pravice in njegovim sekretariatom, da bodo pri končnem osnutku v celoti upoštevani tudi njihovi pomisleki.

(1) UL L 77, 16.3.2007.
(2) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(3) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(4) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 77, 16.3.2007.
(7) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(8) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(9) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) 2005: 7,2 milijona EUR.
(12) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
(13) Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).


Razrešnica 2007: Evropski nadzornik za varstvo podatkov
PDF 206kWORD 50k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C6-0424/2008 – 2008/2283(DEC))
P6_TA(2009)0264A6-0154/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0424/2008)(2),

–   ob upoštevanju letnega poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(3),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(4),

–   ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0154/2009),

1.   podeli Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov razrešnico glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C6-0424/2008 – 2008/2283(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(6),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0424/2008)(7),

–   ob upoštevanju letnega poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(8),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(9),

–   ob upoštevanju členov 272(10), 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0154/2009),

1.   ugotavlja, da je imel Evropski nadzornik za varstvo podatkov leta 2007 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 5 milijonov EUR (2006: 4,1 milijona EUR(11)), kar predstavlja skoraj 20 % povečanje v primerjavi z 2006, s stopnjo izkoriščenosti 86,14 %, ki je pod povprečjem drugih institucij (93,84 %);

2.   ugotavlja, da se je število stalnih delovnih mest, dodeljenih Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, s 24 leta 2006 povečalo na 29 leta 2007 (21  %); v zvezi s tem pozdravlja namen Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, da omeji povečanje nalog in števila zaposlenih ter z nadzorovanjem rasti zagotovi polno vključitev novega osebja v naloge ter ustrezno integracijo in usposabljanje;

3.   poudarja, da Računsko sodišče v letnem poročilu navaja, da revizija ni dala povoda za kakršno koli pripombo v zvezi z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;

4.   opozarja, da je bil sporazum o upravnem sodelovanju med generalnimi sekretarji Komisije, Parlamenta in Sveta, podpisan dne 7. decembra 2006 skupaj z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, obnovljen za nadaljnje obdobje treh let z začetkom veljavnosti 16. januarja 2007;

5.   ugotavlja, da je urad Komisije za vodenje in izplačevanje posameznih pravic na podlagi zgoraj navedenega sporazuma o sodelovanju zadolžen za upravno obravnavo vseh službenih potovanj Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, prav tako ista notranja pravila veljajo za nadomestilo stroškov nastanitve na službenih potovanjih za obe kategoriji, in sicer za oba člana in osebje;

6.   opozarja, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov s sklepom z dne 7. novembra 2006 sklenil vzpostaviti strukturo notranjega nadzora, ki je v skladu z njegovimi dejavnostmi in potrebami; ugotavlja, da je prvo ocenjevanje, ki so ga opravile službe Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, pokazalo uporabnost in učinkovitost sistema notranjega nadzora;

7.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo prvo poročilo o reviziji, ki ga je objavila služba za notranjo revizijo, prejeto septembra 2007 in da je izpostavilo določena področja, potrebna izboljšav; je zadovoljen z dejstvom, da je bilo izvajanje priporočil službe za notranjo revizijo, s katerimi se je strinjal Evropski nadzornik za varstvo podatkov, uvrščeno med prednostne naloge za 2008 in da je bil v začetku leta 2008 posledično oblikovan akcijski načrt; poziva Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, naj v celoti uresniči akcijski načrt;

8.   pozdravlja, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov in njegov pomočnik vsako leto objavita izjavo o svojih finančnih interesih na obrazcu, podobnemu tistemu, ki ga vsako leto izpolnijo poslanci Parlamenta in ki vsebuje pomembne podatke o zadevah, kot so poklicne dejavnosti, ki jih je treba prijaviti, in delovna mesta ali dejavnosti, za katere se prejema plačilo;

9.   pozdravlja sklep Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 12. septembra 2007 o pristopu k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)(12) pri uveljavljanju sistema, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1073/1999(13);

10.   zahteva, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov v naslednje poročilo o dejavnostih (proračunsko leto 2008) vključi poglavje, v katerem bo podrobno opisal ukrepe, sprejete v letu po sklepu Parlamenta o razrešnici, pa tudi morebitne razloge, zaradi katerih ni upošteval priporočil;

11.   ugotavlja, da so pravila o javnih naročilih iz Finančne uredbe kljub njenim spremembam za manjše institucije, kot je Evropski nadzornik za varstvo podatkov, še vedno precejšnje breme, predvsem kadar gre za naročila razmeroma majhne vrednosti; poziva Komisijo, naj se v prihodnje med pripravami na oblikovanje predlogov za spreminjanje Finančne uredbe obširno posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in z njegovim sekretariatom, da bodo pri končnem osnutku v celoti upoštevani njihovi pomisleki.

(1) UL L 77, 16.3.2007.
(2) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(3) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(4) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 77, 16.3.2007.
(7) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(8) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(9) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) 2005: 2,8 milijona EUR.
(12) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
(13) Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).


Razrešnica 2007: Eurojust
PDF 300kWORD 63k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2007 (C6-0436/2008 – 2008/2263(DEC))
P6_TA(2009)0265A6-0161/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zaključnih računov Eurojusta za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Eurojusta za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori Eurojusta(2),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala(4), zlasti člena 36,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o Okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0161/2009),

1.   podeli razrešnico upravnemu direktorju Eurojusta glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje upravnemu direktorju Eurojusta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o zaključku poslovnih knjig Eurojusta za proračunsko leto 2007 (C6-0436/2008 – 2008/2263(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zaključnih računov Eurojusta za proračunsko leto 2007(6),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Eurojusta za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori Eurojusta(7),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala(9), zlasti člena 36,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o Okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(10), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0161/2009),

1.   ugotavlja, da so končni letni računovodski izkazi Eurojusta taki, kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.   odobri zaključek poslovnih knjig Eurojusta za proračunsko leto 2007;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje upravnemu direktorju Eurojusta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2007 (C6-0436/2008 – 2008/2263(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zaključnih računov Eurojusta za proračunsko leto 2007(11),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Eurojusta za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori Eurojusta(12),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala(14), zlasti člena 36,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o Okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(15), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0161/2009),

A.   ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

B.   ker je Parlament dne 22. aprila 2008 upravnemu direktorju Eurojusta podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2006(16), in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim navaja, da

–   je seznanjen z opažanjem sodišča v poročilu za leto 2006, da je bila stopnja prenosa za upravne odhodke 33 %, za odhodke za poslovanje pa 30 %, z velikim številom prenosov sredstev med proračunskimi vrsticami, in v več primerih dokumentacija o teh prenosih ni bila dovolj podrobna, s tem pa proračunsko načelo specifikacije ni bilo dosledno upoštevano;

–   je seznanjen tudi z ugotovitvami sodišča, da pravila za oddajo naročil niso bila dosledno upoštevana, in da register osnovnih sredstev, v katerem so navedena vsa sredstva in njihova vrednost, ni bil pripravljen in se ni uporabljal za spremljanje lastnine Eurojusta; je pozval Eurojust, naj strogo izvaja pravila javnega naročanja, zlasti glede okvirnih pogodb;

–   je zaskrbljen zaradi izjave v letnem poročilu Eurojusta, da je bilo še vedno veliko priložnosti za izboljšanje sodelovanja med Eurojustom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam, vključno z uradnim sporazumom o sodelovanju,

1.   ugotavlja, da čeprav je izjava o zanesljivosti Računskega sodišča pozitivna, je v ugotovitvah navedeno, da so na področjih proračunskega izvrševanja, oddaje naročil in načrtovanja zaposlovanja še vedno strukturne težave;

2.   je zadovoljen z informacijo v letnem poročilu Eurojusta za leto 2007, da je 1. oktobra 2007 uvedel računovodski sistem na podlagi nastanka poslovnega dogodka ABAC;

3.   iz letnega poročila Eurojusta za leto 2007 je seznanjen, da zaradi njegove hitre rasti in posledične potrebe po novem sedežu, Eurojust sodeluje z državo gostiteljico za zagotovitev dodatnega prostora za začasne pisarne; iz letnega poročila Eurojusta za leto 2007 je tudi seznanjen, da je država gostiteljica zavezana k zagotovitvi primernih novih prostorov do leta 2012;

4.   zahteva, naj Eurojust v svoje letno poročilo za leto 2008 vključi podatke o napredku s pogajanj o novem sedežu, začasnih dogovorih in finančnih posledicah;

Visoka stopnja prenesenih proračunskih sredstev

5.   je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je bilo 18 000 000 EUR dodeljenih v letu 2007, prenesenih pa je bilo 5 200 000 EUR;

6.   je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da tako visoke stopnje prenosov niso v skladu z načelom enoletnosti in kažejo na pomanjkljivosti v načrtovanju in spremljanju dejavnosti Eurojusta;

7.   je seznanjen z odgovorom Eurojusta, da je visoka stopnja prenosov posledica premajhnega števila zaposlenih za upravljanje sredstev in zaradi težav pri izvajanju novega sistema javnega naročanja; ugotavlja, da je bilo iz kadrovskega načrta za leto 2007 zasedenih le 95 od 147 delovnih mest;

8.   je seznanjen, da je Eurojust leta 2008 uvedel strategijo za zmanjšanje prenosa;

Pomanjkljivosti postopkov javnih naročil

9.   potrjuje, da je Eurojust na podlagi priporočil Računskega sodišča iz prejšnjih let centraliziral upravljanje svojih postopkov javnih naročil v posebni enoti;

10.   vendar obžaluje, da je Računsko sodišče pri postopkih javnih naročil še vedno našlo pomanjkljivosti, tako kot v zadnjih dve letih;

11.   je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da je Eurojust podaljšal veljavne pogodbe na način, ki ni v skladu s pravili, čeprav je bil datum njihovega izteka znan dolgo v naprej;

12.   v celoti podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi odredbodajalec moral pripraviti uspešen načrt za upravljanje postopkov javnih naročil;

13.   je seznanjen, da je Eurojust opredelil splošni načrt javnih naročil za leto 2008 in sprejel sklep o organizaciji javnih naročil in povezanih nalog ter da so bile vse pogodbe, ki jih je omenilo Računsko sodišče, vnovič razpisane v skladu s pravili;

Pomanjkljivosti načrtovanja zaposlovanja

14.   je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je kadrovski načrt za leto 2007 določal 147 delovnih mest v primerjavi s 112 leta 2006 in da je bilo konec leta 2006 zapolnjenih le 87 delovnih mest;

15.   je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da Eurojustu ni uspelo zaposliti 60 delavcev, potrebnih za izpolnitev kadrovskega načrta iz leta 2007, in da je bilo konec leta 2007 zapolnjenih le 95 delovnih mest;

16.   se strinja z Računskim sodiščem, da to dokazuje pomanjkljivosti v načrtovanju zaposlovanja Eurojusta;

17.   obžaluje, da je resno pomanjkanje delavcev vplivalo na izvrševanje proračuna, kot je Eurojust sam priznal;

18.   ugotavlja, da je v skladu s svojimi odgovori Eurojust nameraval delovna mesta zapolniti v kadrovskem načrtu za leto 2008;

19.   ugotavlja, da je bilo do konca leta 2008 zapolnjenih le 130 od 175 delovnih mest v kadrovskem načrtu za to leto; pozdravlja dejstvo, da je Eurojust delež prostih delovnih mest s 34 %, kolikor je znašal konec leta 2007, do konca leta 2008 zmanjšal na 25 %; poziva Eurojust, naj si še bolj prizadeva, da bi prosta mesta čim prej zapolnil;

20.   ugotavlja iz letnega poročila Eurojusta za leto 2007, da je

   pripravil večletni načrt kadrovske politike za obdobje 2007–2010,
   sprejel novo politiko zaposlovanja z opisom zadevnega pravnega okvira, načel, izbirnega procesa, vlog in akterjev,
   nameraval podpisati medagencijski sporazum o trgu dela;

Spremljanje postopka razrešnice za leto 2006

21.   poziva Eurojust, naj upošteva priporočila Računskega sodišča, zlasti na področju izvrševanja proračuna, javnih naročil in zaposlovanja ter podrobno poroča o sprejetih ukrepih v svojem letnem poročilu za leto 2008;

22.   je zadovoljen s sklenitvijo praktičnih ureditev o sodelovanju med Eurojustom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam(17) z dne 24. septembra 2008;

o
o   o

23.   sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 23. aprila 2009 o finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU(18).

(1) UL C 278, 31.10.2008, str. 57.
(2) UL C 311, 5.12.2008, str. 142.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(6) UL C 278, 31.10.2008, str. 57.
(7) UL C 311, 5.12.2008, str. 142.
(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(9) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.
(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(11) UL C 278, 31.10.2008, str. 57.
(12) UL C 311, 5.12.2008, str. 142.
(13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(14) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(16) UL L 88, 31.3.2009, str. 234.
(17) UL C 314, 9.12.2008, str. 3.
(18) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0274.


Razrešnica 2007: Evropske agencije za zdravila
PDF 283kWORD 62k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007 (C6-0435/2008 – 2008/2262(DEC))
P6_TA(2009)0266A6-0162/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori agencije(2),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila(4), zlasti člena 68,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0162/2009),

1.   podeli razrešnico direktorju Evropske agencije za zdravila glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o zaključku poslovnih knjig Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007 (C6-0435/2008 – 2008/2262(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007(6),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori agencije(7),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila(9), zlasti člena 68,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(10), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0162/2009),

1.   ugotavlja, da so končni letni računovodski izkazi Evropske agencije za zdravila taki kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.   odobri zaključek poslovnih knjig Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007 (C6-0435/2008 – 2008/2262(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007(11),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori agencije(12),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila(14), zlasti člena 68,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(15), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0162/2009),

A.   ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 ter o zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij;

B.   ker je Parlament 22. aprila 2008 izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim

–   ugotovil, da je Računsko sodišče v svojem poročilu za leto 2006 navedlo, da je bila za administrativne odhodke stopnja uporabe odobritev za prevzem obveznosti manjša od 60 %;

–   ugotovil, da je bil velik znesek odobrenih proračunskih sredstev za leto 2006 prenesen v leto 2007 zaradi narave projektov, s katerimi se ukvarja agencija;

–   ugotovil, da se je decembra 2006 upravni odbor agencije odločil, da bo v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi pregledal sistem pristojbin;

1.   poudarja, da se proračun Evropske agencije za zdravila financira iz proračuna EU, predvsem pa s taksami, ki jih plačujejo prijavitelji iz farmacevtske industrije za pridobitev ali podaljšanje dovoljenja za promet v Skupnosti; vseeno ugotavlja, da se je splošni prispevek Evropske skupnosti med letoma 2006 in 2007 povečal za 24,48 % in predstavlja 24,13 % skupnega prihodka za leto 2007; s tem v zvezi se zaveda novih nalog, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo(17) in iz povečanja proračunske vrstice za zdravila sirote;

2.   pozdravlja prizadevanja agencije, da bi ponudila obsežnejše znanstveno svetovanje v zgodnjih fazah razvoja novih zdravil, kakor tudi ukrepe za pospešitev ocenjevanja zdravil, ki so bistvenega pomena za javno zdravje, ter za pospešitev razvoja in izvajanja telematskih programov;

3.   meni, da je Evropska agencija za zdravila vir pomembnih izvedenskih mnenj, znanstvenih priporočil in najboljše prakse za ocenjevanje in nadzor zdravil v Evropi, ter pozdravlja prispevke za Komisijo in države članice za uskladitev regulativnih standardov na mednarodni ravni;

4.   spodbuja agencijo, naj nadaljuje ukrepe na področju zdravil sirot; odsvetuje pa zmanjševanje prispevkov za zdravila sirote, ki je predvsem posledica spremembe politike glede prispevkov za zdravila sirote, ki jo omogoča prožnost v Uredbi Sveta (ES) št. 297/95 z dne 10. februarja 1995 o pristojbinah, ki se plačujejo Evropski agenciji za vrednotenje zdravil(18), zaradi česar so se ti prihodki leta 2007 zmanjšali za 26,25 % v primerjavi z letom 2006;

5.   poudarja vlogo Evropske agencije za zdravila pri spremljanju varnosti zdravil prek mreže za farmakovigilanco; kljub temu poziva k nenehnemu izboljševanju ravni spremljanja;

Pomanjkljivosti v proračunskem upravljanju glede telematskega programa

6.   je seznanjen s kritikami Računskega sodišča, da je pri upravnih odhodkih tako kot v letu 2006 prišlo do visoke stopnje prenosov predvsem zaradi telematskega programa; je seznanjen z izjavo Računskega sodišča, da to stanje ni v skladu z načelom enoletnosti in da mora agencija zagotoviti boljše načrtovanje in spremljanje izvajanja programa;

7.   je seznanjen s priporočilom Računskega sodišča, da mora agencija razmisliti o uporabi sistema diferenciranih sredstev za telematski program, saj je primernejši za upravljanje proračuna takšnih programov;

8.   poziva agencijo, naj nemudoma upošteva priporočilo Računskega sodišča glede uporabe diferenciranih sredstev za telematski program; zahteva, da agencija poroča o sprejetih ukrepih v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2008;

Pomanjkljivosti postopkov javnih naročil

9.   ugotavlja, da je Računsko sodišče pri postopkih javnih naročil našlo naslednje pomanjkljivosti;

   v dveh primerih izbrani postopki niso bili ustrezno utemeljeni,
   v treh primerih so bile metode za vrednotenje cenovnih meril neprimerne,
   v skupnem postopku javnega naročila s petimi drugimi agencijami ni bila ustrezno opredeljena količina naročenih storitev,

10.   je seznanjen z odgovori agencije, v katerih ta navaja, da

   je izdelala formulo, s katero objektivno ovrednoti ceno kot merilo za dodelitev naročila, ki je začela veljati 17. marca 2008;
   je bilo treba pri skupnem javnem naročilu ponovno ovrednotiti prvotno oceno zaradi tehnološkega napredka, do katerega je prišlo med opredelitvijo naročenih storitev in dejanskim začetkom postopka javnega naročanja;

11.   poziva agencijo, naj odpravi pomanjkljivosti v omenjenih postopkih javnih naročil in poroča o sprejetih ukrepih v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2008;

Napredek pri zagotavljanju skladnosti z uredbo o pristojbinah

12.   je seznanjen, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2006 ugotovilo, da je agencija z dejavnostmi kršila uredbo o pristojbinah zaradi naslednjega: strankam je zaračunavala zneske, razdeljene na dva dela: na stroške agencije in znesek, ki je bil izplačan poročevalcem držav članic za kritje njihovih stroškov; poročevalci držav članic niso nikoli zagotovili popolnih dokazov o dejanskih stroških;

13.   ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu za leto 2007 preverjalo te ugotovitve in navedlo, da je upravni odbor agencije oblikoval stroškovno skupino, ki je ob koncu leta 2007 predlagala alternativno možnost za plačevanje nadomestil poročevalcem;

14.   v skladu s priporočilom sodišča vztraja, naj si agencija še naprej prizadeva za rešitev tega vprašanja in poroča o sprejetih ukrepih v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2008,

o
o   o

15.   sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 23. aprila 2009 o finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU(19).

(1) UL C 278, 31.10.2008, str. 10.
(2) UL C 311, 5.12.2008, str. 27.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 136, 30.4.2004, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(6) UL C 278, 31.10.2008, str. 10.
(7) UL C 311, 5.12.2008, str. 27.
(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(9) UL L 136, 30.4.2004, str. 1.
(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(11) UL C 278, 31.10.2008, str. 10.
(12) UL C 311, 5.12.2008, str. 27.
(13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(14) UL L 136, 30.4.2004, str. 1.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(16) UL L 88, 31.3.2009, str.175.
(17) UL L 378, 27.12.2006, str. 1
(18) UL L 35, 15.2.1995, str.1.
(19) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0274.


Razrešnica 2007: Evropska agencija za varnost v letalstvu
PDF 211kWORD 58k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007 (C6-0439/2008 – 2008/2266(DEC))
P6_TA(2009)0267A6-0163/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori agencije(2),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu(4), zlasti člena 60,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0163/2009),

1.   podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o zaključku poslovnih knjig Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007 (C6-0439/2008 – 2008/2266(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007(6),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori agencije(7),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu(9), zlasti člena 60,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(10), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0163/2009),

1.   ugotavlja, da so končni letni računovodski izkazi Evropske agencije za varnost v letalstvu taki kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.   odobri zaključek poslovnih knjig Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007 (C6-0439/2008 – 2008/2266(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007(11),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori agencije(12),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu(14), zlasti člena 60,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(15), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0163/2009),

A.   ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

B.   ker je Parlament 22. aprila 2008 izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim

   je seznanjen z vztrajno zahtevo Računskega sodišča, da mora agencija v sodelovanju s Komisijo pregledati trenutne cenike, da bi zagotovila, da so njeni stroški za dejavnosti certificiranja upravičeni in da njene takse pokrivajo te stroške;
   poziva agencijo in Komisijo, naj pregledata strukturo taks agencije, da bodo stroški in prihodki za dejavnosti potrjevanja uravnoteženi;
   je seznanjen z odgovorom agencije, da bi morala uredba o taksah in dajatvah(17), ki je stopila v veljavo 1. junija 2007, zagotoviti dovolj prihodkov za pokritje stroškov za dejavnosti certificiranja;
   poziva agencijo k izvajanju učinkovitega sistema za vodenje terjatev, ki bi po možnosti zajemal tudi obresti za zamujena plačila;

1.   ugotavlja, da je agencija iz proračuna za leto 2007 prejela 27 045 000 EUR za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil;

2.   je seznanjen z ugotovitvami Evropskega računskega sodišča, da kadrovski načrt za leto 2007 vsebuje 467 začasnih delovnih mest, da pa odobrena sredstva za odhodke za zaposlene niso pokrila dejanskih stroškov teh delovnih mest, in da se je zato agencija s Komisijo dogovorila, da število delovnih mest zmanjša na največ 342; od teh jih je bilo ob koncu leta zasedenih 333;

3.   je seznanjen z odgovorom agencije, da je bilo treba število zaposlenih zmanjšati, ker v prvih dveh letih izvajanja njene uredbe o taksah in dajatvah, prihodki niso zadostovali za pokritje predvidenih stroškov; ugotavlja, da se agencija sklicuje na načrt kadrovske politike za obdobje 2008-2010, o katerem se je dogovorila s Komisijo in iz katerega je razvidno zmanjšanje števila zaposlenih;

4.   ugotavlja, da je neravnotežje med stroški in prihodki, ki je razvidno iz predhodne resolucije o razrešnici, sprožilo zahtevo po zmanjšanju načrtovanega števila zaposlenih za 25 %, s 467 na največ 342;

5.   pričakuje, da bo agencija v svoje letne računovodske izkaze za finančno leto 2008 vključila informacije o tem, v kolikšni meri je mogoče zagotoviti ravnotežje med stroški in prihodki v povezavi z dejavnostmi certificiranja na podlagi izvajanja nove uredbe o taksah in stroških;

6.   je seznanjen s kritiko Evropskega računskega sodišča, da spremembe v zvezi z osebjem agencije v letu 2007 niso bile vidne v kadrovskem načrtu, ki ni bil ustrezno spremenjen;

7.   v celoti podpira priporočilo Evropskega računskega sodišča, da agencija skrbno preveri skladnost svojih napovedi odhodkov, ki predstavljajo osnovo za sprejem odločitev proračunskega organa, zlasti v zvezi s kadrovskimi stroški; poziva agencijo, da zagotovi, da kadrovski načrt ustreza dejanskim razmeram;

8.   ugotavlja, da se Evropsko računsko sodišče in agencija ne strinjata o izračunu zneska 14 900 000 EUR za namenske prejemke, ki jih je agencija dobila v letu 2007 za kritje stroškov certificiranja; je seznanjen s stališčem Evropskega računskega sodišča, da je agencija po pomoti vključila v svoj izračun takse, zaračunane na podlagi uredbe o taksah in dajatvah; je seznanjen, da je agencija predložila obrazložitev za svoj izračun, pri čemer je navedla, da je bila upravičena vključiti takse v izračun na podlagi svoje osnovne uredbe;

9.   je seznanjen s kritiko Evropskega računskega sodišča v zvezi z več revidiranimi postopki javnih naročil; ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče ugotovilo nepreglednost pri enem postopku, pri katerem so ponudniki prejeli nepopolne informacije o merilih za dodelitev in njihovem ocenjevanju; se seznanja z izjavo Evropskega računskega sodišča, da je bil v treh primerih uporabljen omejen postopek, čeprav bi moral biti razpis za oddajo ponudb odprt, saj je skupna vrednost storitev presegala predpisan prag;

10.   zahteva, da agencija drži obljubo, ki jo je dala v svojih odgovorih, da bo strogo upoštevala predpise o naročanju in zlasti namenila pozornost zagotavljanju jasnih informacij potencialnim ponudnikom;

11.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo agencija v prihodnje ohranjala strogo finančno disciplino in spoštovala dogovorjeni proračun;

12.   sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 23. aprila 2009 o finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU(18).

(1) UL C 278, 31.10.2008, str. 16.
(2) UL C 311, 5.12.2008, str. 20.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(6) UL C 278, 31.10.2008, str. 16.
(7) UL C 311, 5.12.2008, str. 20.
(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(9) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(11) UL C 278, 31.10.2008, str. 16.
(12) UL C 311, 5.12.2008, str. 20.
(13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(14) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(16) UL L 88, 31.3.2009, str. 201.
(17) Uredba Komisije (ES) št. 593/2007 (UL L 140, 1.6.2007, str. 3).
(18) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0274.


Razrešnica 2007: Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)
PDF 292kWORD 71k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007 (C6-0445/2008 – 2008/2272(DEC))
P6_TA(2009)0268A6-0166/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori agencije(2),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o oceni agencije FRONTEX in njenem nadaljnjem razvoju in razvoju evropskega sistema za nadzorovanje meja (EUROSUR)(4),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije(5), zlasti člena 30,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002,(6) zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0166/2009),

1.   podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o zaključku poslovnih knjig Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007 (C6-0445/2008 – 2008/2272(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007(7),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori agencije(8),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(9), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o oceni agencije FRONTEX in njenem nadaljnjem razvoju in razvoju evropskega sistema za nadzorovanje meja (EUROSUR)(10),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije(11), zlasti člena 30,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(12), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0166/2009),

1.   ugotavlja, da so podatki iz končnih letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije taki kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.   odobri zaključek poslovnih knjig Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007 (C6-0445/2008 – 2008/2272(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007(13),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori agencije(14),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(15), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o oceni agencije FRONTEX in njenem nadaljnjem razvoju in razvoju evropskega sistema za nadzorovanje meja (EUROSUR)(16),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije(17), zlasti člena 30,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(18), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0166/2009),

A.   ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

B.   ker je Parlament dne 22. aprila 2008 podelil izvršnemu direktorju Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije razrešnico glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006(19) in je med drugim

   vzel na znanje pripombo Računskega sodišča v poročilu za leto 2006, da je bila stopnja prevzetih obveznosti za to leto 85-odstotna; stopnja prenosov je bila višja od 70 % skupnih stroškov in skoraj 85 % odhodkov za poslovanje; prenosi odobrenih sredstev med poglavji ali naslovi so med letom presegli skupno zgornjo mejo 10 %, ki je določena v Finančni uredbi; tako proračunsko načelo specifikacije ni bilo dosledno upoštevano;
   pozval agencijo, naj izboljša finančno poslovodenje, zlasti glede povečanja svojega proračuna za leti 2007 in 2008,

C.   ker je bilo leto 2007 drugo polno leto delovanja agencije,

1.   ugotavlja, da se je proračun agencije za leto 2007 (42 100 000 EUR) v primerjavi z letom 2006 (19 200 000 EUR) več kot podvojil;

2.   je seznanjen s kritiko Računskega sodišča, da so prevzete obveznosti, ki so bile prenesene v leto 2008 in se nanašajo na pogodbe o donacijah, povezane s poslovanjem, znašale 18 400 000 EUR ter da je pomemben del teh obveznosti temeljil na previsokih ocenah stroškov;

3.   priznava dejstvo, poudarjeno v odgovorih agencije Računskemu sodišču, da je ocena stroškov v primeru agencije še posebej zapletena, ker se agencija zanaša na opremo, ki ji jo za delovanje zagotavljajo države članice;

4.   ugotavlja, da je agencija vzpostavila centralizirani register tehnične opreme (CRATE) o materialu držav članic, ki ga je mogoče uporabljati pri delovanju; ugotavlja, da je CRATE povezan s skupno metodo izračunavanja stroškov, ki bi morala voditi do učinkovitejšega dodeljevanja proračunskih sredstev;

5.   je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da zaradi odsotnosti politike vodenja zakladnice ostaja visok znesek gotovine, ki jo je zadržala agencija, neporabljen na bančnih računih s pretirano nizkimi obrestmi; ugotavlja, da ima agencija na dan 31. decembra 2007 v skladu z računovodskimi izkazi (bilanca stanja) 32 600 000 EUR denarnih sredstev in denarnih ustreznikov;

6.   je seznanjen z odgovorom agencije, da se bo skušala s svojo banko pogajati o pogojih in bo preverila, ali druge banke ponujajo boljše pogoje;

7.   poziva agencijo, naj sprejme politiko vodenja zakladnice in v splošnem poročilu za leto 2008 poroča o rezultatih, doseženih s sprejetim ukrepom;

Spremljanje postopka razrešnice za leto 2006

8.   opozarja, da je bilo proračunsko leto 2006 prvo leto finančne samostojnosti agencije in njene vključenosti v postopek razrešnice;

9.   obžaluje, da je Računsko sodišče v poročilu za leto 2007 ugotovilo nekaj pomanjkljivosti, ki jih je že poudarilo v poročilu za leto 2006, še zlasti:

   visoko stopnjo prenosov in razveljavitev: skoraj 70 % odobrenih sredstev, ki so bila na voljo za leto 2007, ni bilo porabljenih,
   pravne obveznosti, prevzete pred proračunskimi obveznostmi,
   postopke zaposlovanja, ki po mnenju Računskega sodišča niso bili v skladu s pravili, zlasti z načelom enake obravnave, saj je agencija pri zaposlovanju zahtevala drugačno minimalno število let delovnih izkušenj, kot so se dogovorile agencije in Komisija;

10.   je seznanjen z odgovorom agencije glede visoke stopnje prenosov, kar je delno posledica zneska 7 000 000 EUR, ki ga je Komisija dala na voljo leta 2007 za delovanje na morju, za katerega pa so potrebna plovila in zrakoplovi iz držav članic ter je zapleteno in dolgotrajno, tako da so bile obveznosti lahko sprejete šele proti koncu leta 2007;

11.   je kljub vsemu zaskrbljen zaradi visoke stopnje prenosov sredstev, ki jo je ugotovilo Računsko sodišče, in poziva agencijo, naj to težavo, na katero je omenjeno sodišče opozorilo že v poročilu za leto 2006, odpravi; poudarja, da je bila rezerva v višini 19 900 000 EUR iz proračuna agencije za leto 2007 sproščena šele junija 2007; je seznanjen z odgovori agencije v zvezi s tem;

12.   poziva agencijo, naj obravnava ponavljajoče se težave v svojem sistemu obveznosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče;

13.   izraža zadovoljstvo, da je agencija sprejela akcijski načrt v letu 2008, da bi odpravila pomanjkljivosti v svojem sistemu za obveznosti; ugotavlja, da akcijski načrt med drugim vključuje določitev rokov za države članice, v katerih morajo agenciji posredovati načrte proračunskih prihodkov in odhodkov v zvezi s sofinanciranjem, da bi opredelili končne zneske subvencij in se s tem izognili naknadnemu podpisovanju sporazumov;

14.   poziva Komisijo, naj v splošnem poročilu za leto 2008 poroča o rezultatih, doseženih z akcijskim načrtom;

15.   meni, da obstaja povezava med posebno obliko sodelovanja med agencijo in državami članicami, pri čemer naj bi države članice dale agenciji na voljo opremo za delovanje, ter pomanjkljivostmi, na katere je opozorilo Računsko sodišče glede proračunskega načrtovanja, zlasti ocene stroškov, in izvrševanja proračuna, zlasti prenosov in naknadnega podpisovanja sporazumov;

16.   opozarja, da je Parlament v svoji zgoraj omenjeni resoluciji z dne 18. decembra 2008:

   (a) pozval agencijo, naj Parlamentu in Svetu pošlje poročilo o dejanski uporabi in resnični razpoložljivosti materiala držav članic, ob poudarjanju kakršnih koli nastalih težav,
   (b) pozval države članice, naj v primeru, da bi bila razpoložljiva sredstva še vedno nezadostna, hitro predvidijo višja proračunska sredstva za agencijo, da bo lahko izpolnila svoje naloge, in morebiti preučijo pravne vidike prihodnjega najema in/ali nabave materiala v ta namen,
   (c) opozoril, da je Parlament kot proračunski organ od ustanovitve agencije njen proračun že povečal in da bo spremljal njegovo izvrševanje, pa tudi prilagajanje glede na razvoj njegovih funkcij;

17.   poziva agencijo, naj izboljša svoje finančno poslovodenje v skladu s pripombami Računskega sodišča, in ugotavlja, da je agencija v odgovorih Računskemu sodišču poudarila posebno obliko sodelovanja med agencijo in državami članicami, pri kateri se zanaša na opremo, ki jo za njeno delovanje zagotavljajo države članice;

18.   je odločen podrobneje spremljati vpliv sodelovanja agencije z državami članicami na njeno finančno poslovodenje v prihodnje;

19.   obžaluje, da je morala agencija izvajati postopke za zaposlovanje, ki niso bili popolnoma usklajeni s splošnimi določbami za izvajanje kadrovskih predpisov, da bi privabila visokokvalificirane strokovnjake;

20.   ugotavlja, da agencija glede zaposlovanja ne sprejema kritike Računskega sodišča, da ni spoštovala načela enake obravnave, ker se je minimalno število let delovnih izkušenj, ki jih je zahtevala za posamezno delovno mesto, razlikovalo od tistih, o katerih so se dogovorile agencije in Komisija; je seznanjen z mnenjem agencije, da je njena praksa v skladu s pravili, ker je morala privabiti visoko specializirane delavce pod neugodnimi pogoji; opaža, da kadrovski predpisi agencijam Skupnosti nalagajo sprejetje splošnih izvedbenih določb v dogovoru s Komisijo; ugotavlja, da je Komisija pripravila vzorec sklepa za te določbe; ugotavlja, da Komisija še ni soglašala glede vzorca teh določb, ki ga je predložila agencija; poziva agencijo, naj v skladu s priporočilom Sveta natančno upošteva merila za zaposlovanje iz kadrovskih predpisov, da bi zagotovila enako obravnavo glede na leta strokovnih izkušenj, ki se zahtevajo za posamezno delovno mesto;

21.   poziva agencijo, naj izboljša finančno poslovodenje, zlasti glede povečanja proračuna za leti 2008 in 2009;

o
o   o

22.   sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 23. aprila 2009 o finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU(20).

(1) UL C 278, 31.10.2008, str. 7.
(2) UL C 311, 5.12.2008, str. 34.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0633.
(5) UL L 349, 25.11.2004, str. 1.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL C 278, 31.10.2008, str. 7.
(8) UL C 311, 5.12.2008, str. 34.
(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(10) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0633.
(11) UL L 349, 25.11.2004, str. 1.
(12) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(13) UL C 278, 31.10.2008, str. 7.
(14) UL C 311, 5.12.2008, str. 34.
(15) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(16) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0633.
(17) UL L 349, 25.11.2004, str. 1.
(18) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(19) UL L 88, 31.3.2009, str. 226.
(20) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0274.


Razrešnica 2007: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni
PDF 278kWORD 56k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007 (C6-0441/2008 – 2008/2268(DEC))
P6_TA(2009)0269A6-0170/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(2),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti,(3) zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 851/2004 z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni,(4) zlasti člena 23,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o Okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002,(5) zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0170/2009),

1.   podeli razrešnico direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o zaključku poslovnih knjig Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007 (C6-0441/2008 – 2008/2268(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007(6),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(7),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti,(8) zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 851/2004 z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni,(9) zlasti člena 23,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o Okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002,(10) zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0170/2009),

1.   ugotavlja, da so letni računovodski izkazi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni priloženi poročilu Računskega sodišča;

2.   odobri zaključek poslovnih knjig Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007 (C6-0441/2008 – 2008/2268(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007(11),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(12),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti,(13) zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 851/2004 z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni,(14) zlasti člena 23,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o Okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002,(15) zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0170/2009),

A.   ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

B.   ker je Parlament dne 22. aprila 2008 direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006(16) in je med drugim seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča iz letnega poročila za leto 2006, da je bilo prenesenih skoraj 45 % obveznosti, sprejetih med letom, in da je bilo v drugi polovici leta 2006 opravljenih veliko prenosov, v glavnem zaradi nenatančnih ocen kadrovskih potreb, ne da bi bil upravni odbor centra o njih pravočasno obveščen;

1.   ugotavlja, da se je proračun centra povečal z 17 100 000 EUR v letu 2006 na 28 900 000 EUR v letu 2007;

2.   meni, da je center pomembna ustanova za krepitev in razvoj evropskega nadzora nad boleznimi ter za ocenjevanje in obveščanje o obstoječih in nastajajočih grožnjah za zdravje ljudi, ki jih prinašajo nalezljive bolezni;

3.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je center leta 2007 razvil veliko število proizvodov in storitev na področju epidemiologije, nadzora, preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni ter objavil številna znanstvena poročila;

4.   ugotavlja, da je stopnja prenosov v letu 2006 znašala skoraj 45 % in da v letu 2007, ko je bila stopnja prenosov približno 43 %, ni bil storjen večji napredek, kar kaže na težave centra pri izvajanju proračuna;

5.   je seznanjen s pripombo Evropskega računskega sodišča, da stopnja sprememb proračuna razkriva slabosti v spremljanju izvrševanja proračuna;

6.   je zaskrbljen nad ugotovitvijo Evropskega računskega sodišča, da so takšne razmere v nasprotju z načelom enoletnosti in specifikacije;

7.   je seznanjen s pripombo Evropskega računskega sodišča, da čeprav je delovni program centra za leto 2007 temeljil na dejavnostih, sprememb proračuna ni spremljala ocena njihovega vpliva na delovni program in doseganje ciljev;

8.   je zadovoljen z odgovorom centra, da od leta 2008 posodablja svoj delovni program v primeru sprememb proračuna;

9.   je seznanjen s kritiko Evropskega računskega sodišča v zvezi z omejeno zanesljivostjo popisa sredstev, ki temelji na razpredelnici;

10.   je zadovoljen, da je center medtem uporabil nov sistem popisa sredstev, ki se bo uporabljal za zaključek poslovnih knjig;

11.   je zaskrbljen nad ugotovitvijo Evropskega računskega sodišča, da je center izplačal 500.000 EUR za obnovitvena dela na stavbi, ki jo je najel za službene prostore, in da so bila dela, tako kot leta 2006, dogovorjena z neposrednim sporazumom med centrom in lastnikom brez navedbe narave del, rokov in plačilnih pogojev; ugotavlja, da po mnenju Evropskega računskega sodišča takšna praksa ni skladna s finančno uredbo in je v nasprotju z načelom gospodarnosti;

12.   poziva center, da svoje delovanje nemudoma uskladi s finančno uredbo in načelom gospodarnosti ter poroča o ukrepih, sprejetih na podlagi pripomb Evropskega računskega sodišča, v poročilu o proračunskem in finančnem upravljanju za leto 2008;

13.   ugotavlja, da je bil dosežen napredek pri izvajanju načrta zaposlovanja v centru, vendar poudarja, da si je treba še naprej prizadevati, da bi izpolnili celotno kvoto zaposlenih;

Ukrepanje v obdobju po prejšnjih razrešnicah

14.   ugotavlja, da je tako kot leta 2006 Evropsko računsko sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri izvrševanju proračuna, zlasti glede visoke stopnje prenosa sredstev;

15.   poziva center, da upošteva priporočila Evropskega računskega sodišča, zlasti v zvezi z izvajanjem proračuna, ter v letnem poročilu za leto 2008 poroča o sprejetih ukrepih in doseženih rezultatih;

o
o   o

16.   sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 23 aprila 2009 o finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU(17).

(1) UL C 278, 31.10.2008, str. 48.
(2) UL C 311, 5.12.2008, str. 122.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(6) UL C 278, 31.10.2008, str. 48.
(7) UL C 311, 5.12.2008, str. 122.
(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(9) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.
(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(11) UL C 278, 31.10.2008, str. 48.
(12) UL C 311, 5.12.2008, str. 122.
(13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(14) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(16) UL L 88, 31.3.2009, str. 126.
(17) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0274.


Razrešnica 2007: Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami
PDF 278kWORD 56k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007 (C6-0431/2008 – 2008/2258(DEC))
P6_TA(2009)0270A6-0175/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(2),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami(4) ter zlasti člena 15 te uredbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0175/2009),

1.   podeli razrešnico direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o zaključku poslovnih knjig Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007 (C6-0431/2008 – 2008/2258(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007(6),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(7),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami(9) ter zlasti člena 15 te uredbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(10), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0175/2009),

1.   ugotavlja, da so letni računovodski izkazi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami taki kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.   odobri zaključek poslovnih knjig Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007 (C6-0431/2008 – 2008/2258(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007(11),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(12),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami(14) ter zlasti člena 15 te uredbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002,(15) zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0175/2009),

A.   ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

B.   ker je Parlament 22. aprila 2008 direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006(16) in je v resoluciji, ki spremlja sklep o razrešnici, med drugim omenil delovni program centra za leto 2007 ter za obdobje 2007–2009 z naslednjimi strateškimi cilji:

   razvoj naknadnega nadzora finančnih transakcij,
   razvoj notranjih zmogljivosti za oceno tveganja in notranjo revizijo,
   razvoj instrumentov in postopkov za celovito upravljanje virov in spodbujanje zunanjih sinergij, zlasti z Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ki ima prav tako sedež v Lizboni,
   izvajanje bolj strukturirane in učinkovitejše politike človeških virov,
   uspešen zaključek selitve na nov sedež v Lizboni,

1.   je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da se je znesek proračunske vrstice za dejavnosti informacijske tehnologije v končnem proračunu, sprejetem oktobra 2007, povečal za več kot 80 % v primerjavi z začetnim proračunom za leto 2007, ki je bil sprejet decembra 2006;

2.   je seznanjen z obrazložitvijo centra, da so bile dodatne potrebe po računalniški opremi znane šele v tretjem četrtletju leta 2007, ko so bili določeni načrt za selitev centra v nove prostore in s tem povezane tehnične zahteve;

3.   je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je center v sporu z Norveško glede finančnega prispevka za sodelovanje pri delu centra; do nesporazuma je prišlo, ker se formula v prvotno podpisanem sporazumu (uporablja jo center) razlikuje od formule v sporazumu, ki je bil objavljen v uradnem listu (uporablja jo Norveška); je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je zaradi uporabe različnih formul ocena, ki jo je pripravil center, za približno 80 000 EUR višja od ocene norveških organov;

4.   izraža zadovoljstvo v zvezi z informacijo, ki jo je center posredoval poročevalcu, da je bil dosežen sporazum, v skladu s katerim je Norveška opravila plačilo v enkratnem znesku v višini 34 230 EUR in sprejela odpis obstoječega presežka pri svojem prispevku za center, kar ustreza preostalemu delu zneska omenjene razlike za leto 2007; poleg tega se metoda izračuna centra uporablja za leto 2008, medtem ko se bo metoda izračuna Norveške uporabljala od leta 2009 dalje;

5.   opozarja, da je direktor centra prevzel vlogo koordinatorja mreže agencij od 1. marca 2008 do 28. februarja 2009;

Ukrepanje v obdobju po prejšnjih razrešnicah

6.   na podlagi izjave iz letnega poročila o dejavnosti centra za leto 2007 ugotavlja, da je center vzpostavil postopke in instrumente za izvajanje rednega in naknadnega nadzora ter izpopolnil upravljanje človeških virov, zlasti z odprtjem intranetnega portala, ki vključuje informacije o veljavnih pravilih in postopkih;

7.   pozdravlja dejstvo, da center v zvezi z vprašanjem skupne uporabe stavb, infrastrukture in storitev tesno sodeluje z Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ki ima prav tako sedež v Lizboni; ugotavlja, da je selitev v nove prostore načrtovana v prvem četrtletju leta 2009;

o
o   o

8.   sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 23. aprila 2009 o finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU(17).

(1) UL C 278, 31.10.2008, str. 67.
(2) UL C 311, 5.12.2008, str. 164.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 376, 27.12.2006, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(6) UL C 278, 31.10.2008, str. 67.
(7) UL C 311, 5.12.2008, str. 164.
(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(9) UL L 376, 27.12.2006, str. 1.
(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(11) UL C 278, 31.10.2008, str. 67.
(12) UL C 311, 5.12.2008, str. 164.
(13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(14) UL L 376, 27.12.2006, str. 1.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(16) UL L 88, 31.3.2009, str. 134.
(17) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0274.


Razrešnica 2007: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja
PDF 207kWORD 50k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007 (C6-0427/2008 – 2008/2254(DEC))
P6_TA(2009)0271A6-0177/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(2),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 337/75 Sveta z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja(4), zlasti člena 12a,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002,(5) zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0177/2009),

1.   podeli razrešnico direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o zaključku poslovnih knjig Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007 (C6-0427/2008 – 2008/2254(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007(6),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(7),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 337/75 Sveta z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja(9), zlasti člena 12a,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(10), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0177/2009),

1.   ugotavlja, da so podatki iz končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja taki kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.   odobri zaključek poslovnih knjig Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007;

3.   naroči svojemu predsedniku , naj ta sklep posreduje direktorju Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007 (C6-0427/2008 – 2008/2254(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007(11),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra,(12)

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 337/75 Sveta z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja(14), zlasti člena 12a,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(15), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0177/2009),

A.   ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

B.   ker je Parlament 22. aprila 2008 direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep o razrešnici, med drugim opozoril na pripombe Računskega sodišča glede velikega deleža prenosov in razveljavitev, neobstoj primernega postopka popisa za ugotavljanje, evidentiranje in kapitalizacijo sredstev, nepopolno dokumentacijo postopkov notranjih kontrol in težave v zvezi z enim postopkom oddaje naročil,

1.   čestita centru, da je v nasprotju s prejšnjimi leti od Računskega sodišča prejel pozitivno izjavo o zanesljivosti v povezavi s proračunskim letom 2007, ne le glede računovodskih izkazov, temveč tudi povezanih transakcij;

2.   je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da cilji in kazalniki uspešnosti pogosto niso bili izmerljivi, čeprav so v delovnem programu centra za leto 2007 navedeni specifični cilji vsake načrtovane dejavnosti in podroben opis izložkov, ki bodo proizvedeni; se strinja z Računskim sodiščem, da to otežuje oceno dosežkov;

3.   je seznanjen s tem, da bo center pripravil natančnejšo opredelitev ciljev in kazalnikov uspešnosti ter da je uvedel k dejavnostim usmerjen proračun za proračunsko leto 2008;

4.   odobrava priporočilo Računskega sodišča, naj center opredeli natančne cilje in svoje načrtovanje, vzpostavi jasno povezavo med zastavljenimi cilji in proračunskimi sredstvi, potrebnimi za doseganje teh ciljev;

5.   pričakuje, da bo center v svojem posebnem poročilu o dejavnostih glede na priporočila Računskega sodišča za leto 2008 poročal o sprejetih nadaljnjih ukrepih in doseženih rezultatih;

6.   sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 23. aprila 2009 o finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU(17).

(1) UL C 278, 31.10.2008, str. 45.
(2) UL C 311, 5.12.2008, str. 130.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 39, 13.2.1975, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(6) UL C 278, 31.10.2008, str. 45.
(7) UL C 311, 5.12.2008, str. 130.
(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(9) UL L 39, 13.2.1975, str. 1.
(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(11) UL C 278, 31.10.2008, str. 45.
(12) UL C 311, 5.12.2008, str. 130.
(13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(14) UL L 39, 13.2.1975, str. 1.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(16) UL L 88, 31.3.2009, str. 109.
(17) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0274.


Razrešnica 2007: Prevajalski center za organe Evropske unije
PDF 273kWORD 53k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007 (C6-0434/2008 – 2008/2261(DEC))
P6_TA(2009)0272A6-0178/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(2),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije(4), zlasti člena 14,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0178/2009),

1.   podeli razrešnico direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o zaključku poslovnih knjig Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007 (C6-0434/2008 – 2008/2261(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007(6),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(7),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije(9), zlasti člena 14,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002(10), zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0178/2009),

1.   ugotavlja, da so končni letni računovodski izkazi Prevajalskega centra za organe Evropske unije taki kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.   odobri zaključek poslovnih knjig Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007 (C6-0434/2008 – 2008/2261(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007(11),

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007, skupaj z odgovori centra(12),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2009 (5588/2009 – C6-0060/2009),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije(14), zlasti člena 14,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002,(15) zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0178/2009),

A.   ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

B.   ker je Parlament 22. aprila 2008 direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim

–   upošteval ugotovitev Računskega sodišča v poročilu za leto 2006, da je akumulirani proračunski presežek za leto 2006 znašal 16,9 milijona EUR in da bo center v letu 2007 svojim naročnikom vrnil 9,3 milijona EUR; soglašal z Računskim sodiščem, da je takšen presežek dokaz, da metoda za določanje cen prevodov centra ni bila dovolj natančna;

–   izrazil upanje, da bo kmalu najdena rešitev za vprašanje plačila pokojninskih prispevkov za uslužbence,

1.   je seznanjen z ugotovitvami Evropskega računskega sodišča, da je revizija postopkov za oddajo naročil pokazala neustrezno evidentiranje ocenjevanja meril za dodelitev, saj za različne predlagane možnosti ni bila izvedena analiza stroškov in koristi, s katero bi utemeljili končno izbiro;

2.   ugotavlja, da po mnenju Evropskega računskega sodišča med postopki zaposlovanja, ki so bili vključeni v revizijo, v vsakem šestem ni bila zagotovljena preglednost, saj je ugotovilo nepravilnosti v dokumentaciji vsakega šestega pregledanega postopka zaposlovanja;

3.   je seznanjen s pripravljenostjo centra, da ukrepa glede težav, ki jih je odkrilo Evropsko računsko sodišče na področju postopkov zaposlovanja in javnih naročil, ter da ustrezno prilagodi svoje postopke;

4.   pričakuje, da bo center v poročilu o dejavnostih za leto 2008 poročal o sprejetih nadaljnjih ukrepih in doseženih rezultatih;

Ukrepanje v obdobju po prejšnjih razrešnicah

5.   ugotavlja, da je center leta 2007 iz naslova poslovnega izida, prenesenega iz prejšnjih proračunskih let, naročnikom vrnil 9,3 milijona EUR;

6.   ne razume, zakaj še vedno ni najdena rešitev za spor med centrom in Komisijo glede plačevanja deleža pokojninskih prispevkov za uslužbence, četudi je bilo na to vprašanje zadnjih nekaj let vedno znova opozorjeno v resolucijah o razrešnicah;

7.   ugotavlja, da je center vzpostavil rezervo za kritje morebitnih plačil v zvezi s tem in da ta rezerva za leto 2007 znaša 2 228 928 EUR;

8.   vztraja pri tem, da morata Komisija in center stremeti k hitri rešitvi spora zaradi pokojninskih prispevkov; od centra zahteva, da organ za podelitev razrešnice obvesti o izidu pogajanj;

o
o   o

9.   sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 23. aprila 2009 o finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU(17).

(1) UL C 278, 31.10.2008, str. 42.
(2) UL C 311, 5.12.2008, str. 116.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 314, 7.12.1994, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(6) UL C 278, 31.10.2008, str. 42.
(7) UL C 311, 5.12.2008, str. 116.
(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(9) UL L 314, 7.12.1994, str. 1.
(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(11) UL C 278, 31.10.2008, str. 42.
(12) UL C 311, 5.12.2008, str. 116.
(13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(14) UL L 314, 7.12.1994, str. 1.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(16) UL L 88, 31.3.2009, str. 118.
(17) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0274.


Razrešnica 2007: Svet
PDF 429kWORD 88k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek II / Svet (C6-0417/2008 – 2008/2277(DEC))
P6_TA(2009)0273A6-0150/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(1),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0417/2008)(2),

–   ob upoštevanju letnega poročila Sveta organu, ki sprejme sklep o razrešitvi, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(3),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(4),

–   ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju Sklepa št. 190/2003 generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko o povračilu potnih stroškov predstavnikom članov Sveta(6),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(7),

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0150/2009),

1.   odloži sklep o podelitvi razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Sveta za proračunsko leto 2007;

2.   navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so delsklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek II – Svet (C6-0417/2008 – 2008/2277(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007(8),

–   ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0417/2008)(9),

–   ob upoštevanju letnega poročila Sveta organu, ki sprejme sklep o razrešitvi, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2007,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij(10),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(11),

–   ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(12), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju Sklepa št. 190/2003 generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko o povračilu potnih stroškov predstavnikom članov Sveta(13),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (IIA)(14),

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0150/2009),

A.   ker Svet Parlamentu ne želi posredovati celotne dokumentacije o izvrševanju proračuna ter letnega poročila o dejavnostih in je posredoval le letno poročilo o dejavnostih svojega notranjega revizorja,

B.   ker Svet odklanja udeležbo na uradnem sestanku s Parlamentom na temo podelitve razrešnice,

C.   ker je bilo v sklepih Evropskega sveta iz Kölna z dne 3. in 4. junija 1999 predvideno, da se Svetu dodelijo operativne zmogljivosti na področju okrepljene skupne evropske varnostne in obrambne politike (SEVOP),

D.   ker je Svet v Sklepu št. 190/2003 odločno pojasnil, da na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) izvršuje proračunska sredstva v skladu z določbami finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in zlasti da je "Generalni sekretar Sveta/Visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko […], ki mu pomaga namestnik Generalnega sekretarja, v celoti odgovoren za upravljanje odobrenih proračunskih sredstev iz oddelka II - Svet splošnega proračuna Evropske unije in stori vse potrebno za dobro ravnanje z njimi. Proračunska sredstva izvršuje v skladu z določbami Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti",

E.   ker je bil s Sklepom Sveta 2004/197/SZVP(15) z dne 23. februarja 2004 vzpostavljen mehanizem za upravljanje financiranja skupnih stroškov v zvezi z operacijami Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, imenovan ATHENA, in ker ta sklep skupaj s Sklepom 2004/582/ES predstavnikov vlad držav članic z zasedanja Sveta dne 28. aprila 2004 o privilegijih in imuniteti, zagotovljenih Atheni(16), vzpostavlja mehanizem za upravljanje financiranja skupnih stroškov v zvezi z operacijami Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, dodeli privilegije in imunitete ter Svetu podeli operativna pooblastila,

F.   ker Sklep Sveta 2000/178/SZVP z dne 28. februarja 2000 o pravilih za domače izvedence na vojaškem področju, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta, v začasnem obdobju(17), in Sklep Sveta 2001/80/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega štaba Evropske unije(18) določata, da odhodki, ki nastanejo ob napotitvi vojaških strokovnjakov iz držav članic, bremenijo proračun Sveta,

G.   ker je letno poročilo Sveta o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, predstavljeno Evropskemu parlamentu v okviru uporabe točke 43 Medinstitucionalnega sporazuma, v obsegu omejeno na opis dejavnosti SZVP, na primer skupnih stališč, skupnih ukrepov in izvedbenih sklepov,

1.   ugotavlja, da je imel Svet leta 2007 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v znesku 650 milijonov EUR (2006: 626 milijonov EUR), s stopnjo izkoriščenosti 81,89 %, ki je nižja kot 2006 (91,79 %) in pod povprečjem drugih institucij (93,82 %);

2.   znova potrjuje svoje stališče, zavzeto v resoluciji z dne 25. aprila 2002 o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2000, da "[...] Evropski parlament in Svet v preteklosti nista pregledovala izvrševanja ustreznih oddelkov proračuna; meni, da bi bilo treba z ozirom na čedalje bolj operativno naravo odhodkov, financiranih iz upravnega proračuna Sveta, na področjih zunanjih zadev, varnostne in obrambne politike ter pravosodja in notranjih zadev razjasniti področje uporabe te ureditve, da bi se razlikovalo med tradicionalnimi upravnimi odhodki in operacijami s področja novih politik"(19);

3.   se ne strinja z mnenjem Sveta, da gre dejstvo, da Parlament in Svet v preteklosti nista pregledovala izvrševanja ustreznih oddelkov proračuna, pripisati prijateljskemu sporazumu; meni, da bi bilo treba z ozirom na čedalje bolj operativno naravo odhodkov tudi odhodke Sveta pregledati na enak način kot odhodke drugih institucij, torej v okviru postopka za podelitev razrešnice, kakor ga predvideva člen 276 Pogodbe;

4.   ponavlja svoje stališče, ki ga je izrazil v odstavku 3 resolucije z dne 22. aprila 2008 o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2006, in sicer: "obžaluje, da Svet v nasprotju z drugimi institucijami Evropskemu parlamentu ne posreduje letnega poročila o dejavnosti, pri čemer se sklicuje na prijateljski sporazum iz leta 1970 [...], in odsotnost kakršne koli ustrezne zahteve v finančni uredbi; poziva Svet, naj znova pretehta odločitev o tem, da ne bo objavil in Parlamentu posredoval poročila o dejavnosti, tako da bi bil odgovornejši do širše javnosti in davkoplačevalcev"(20); opozarja, da je ta izjava popolnoma v skladu tudi z odstavkoma 44 in 45 resolucije z 19. februarja 2008 o preglednosti pri finančnih zadevah(21); zahteva, naj Svet ponovno preuči sklep, da letnega poročila o dejavnosti ne bo objavil na svoji spletni strani;

5.   ponavlja svoje stališče, ki ga je izrazil v odstavku 12 resolucije z dne 24. aprila 2007 o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2005, in sicer: "poziva k čim večji preglednosti na področju skupne zunanje in varnostne politike; od Sveta zahteva, da v skladu s točko 42 Medinstitucionalnega sporazuma [...] zagotovi, da se v njegovem proračunu ne pojavijo nikakršni odhodki iz poslovanja za skupno zunanjo in varnostno politiko; si pridržuje pravico, da po potrebi sprejme potrebne ukrepe, če se krši sporazum"(22);

6.   zahteva, da Svet za vsak člen in postavko v okviru naslova 3 (Izdatki za posebne naloge, ki jih izvaja institucija) navede točno naravo odhodkov, da bo lahko Parlament preveril, da noben izmed izdatkov pri izvrševanju proračuna Sveta ni operativne narave, kakor zahteva Medinstitucionalni sporazum;

7.   znova poudarja svoje stališče, izraženo v odstavku 58 resolucije z dne 23. maja 2007 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropske unije – 2005(23), in sicer: "meni, da je pravo oceno finančnih posledic za proračun EU doslej oviralo pomanjkanje proaktivnega obveščanja s strani Sveta, [...]; meni, da je s podpisom novega Medinstitucionalnega sporazuma sedaj nastopil čas za izvajanje tako besedila kot vsebine teh določb, ki so bile sedaj jasno formalizirane;

8.   meni, da naloge načrtovanja, priprave in nadzora posamezne operacije, ki jih opravlja osebje za SZVP v sekretariatu Sveta, sodijo med osnovne in temeljne dele te operacije in da so izvedene v okviru izvajanja politik in operacij, ne pa v okviru običajnega dela v sekretariatu Sveta;

9.   je osupel nad ugotovitvijo, da je bil precejšen del sredstev (do 66 %) proračunske postavke 2202 prerazporejen s stroškov tolmačenja na postavko za potne stroške delegatov SZVP/EVOP; ugotavlja, da je šlo v letu 2006 za znesek v višini 12 672 984 EUR in zahteva, da se ga obvesti o znesku iz te postavke za leto 2007; zaradi boljše preglednosti zahteva, da se za te namene izdela ustrezna proračunska postavka;

10.   zahteva preglednost v zvezi s sredstvi, ki jih je porabil koordinator EU za boj proti terorizmu in ki so bila porabljena zanj;

11.   poziva Svet, naj Parlamentu posreduje naknadno oceno posameznih ukrepov s področja EVOP;

12.   znova potrjuje stališče, ki ga je zavzel v odstavku 47 zgoraj navedene resolucije z dne 23. maja 2007, in sicer: "[...] ponovno izraža svoje razočaranje, da je sodelovanje s Svetom doslej v bistvu omejeno na opis dejavnosti SZVP v preteklem letu, kot v preambulah letnih poročil navaja celo sam Svet, namesto da bi se s Parlamentom na začetku vsakega leta dejansko posvetoval o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah za tisto leto, vključno s finančnimi posledicami, kot to določa člena 28 Pogodbe EU, ter mu nato poročal, ali, in če je odgovor pritrdilen, kako je upošteval njegov prispevek, ter poudarja, da takšna praksa dejansko krši bistvene določbe člena 21";

13.   ugotavlja, da je Svet sprejel sklep, ki preprečuje morebitna preostala izplačila, povezana z nadomestnim dopustom ob upokojitvi, in vzpostavi obvezen sistem za popolno odpravo vseh preostalih zalog neizkoriščenega letnega dopusta do leta 2009; poziva Svet, naj spoštuje rok, ki ga je določil sam;

14.   pozdravlja dejstvo, da od 1. januarja 2008 deluje nov integriran sistem za upravljanje in finančni nadzor (SAP), ki so ga na medinstitucionalni osnovi razvili Svet, Računsko sodišče in Sodišče Evropskih skupnosti in ki navedenim trem institucijam prinaša precejšen proračunski prihranek, prav tako pa povečuje učinkovitost;

15.   obžaluje, da sodeč po letnem poročilu o dejavnostih notranjega revizorja Svet ni uspel zapolniti prostih delovnih mest v službi za notranjo revizijo;

16.   upošteva dejstvo, da je sodeč po navedenem poročilu o dejavnostih notranji revizor predlagal popolno odpravo proračuna "comptes hors"; od Sveta zahteva, naj takoj in v celoti ukine vse tovrstne račune;

17.   zahteva, da Svet odpravi težavo s pregledom računov, kakor je priporočal notranji revizor Sveta;

18.   meni, da bi bilo treba večkratne in doslej vselej zavrnjene zahteve Parlamenta po večji preglednosti in možnosti natančnejšega nadzora nad odhodki Sveta na področju SZVP/EVOP podkrepiti s proračunskimi dopolnili, katerih cilj bi bil, da se nekatere ustrezne proračunske vrstice iz proračuna Sveta za 2010 uvrstijo v rezervo;

19.   spominja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 4. decembra 2008 o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 8/2007 glede upravnega sodelovanja na področju DDV(24) pozval Svet, naj sprejme uradne zaključke glede ugotovitev Računskega sodišča; obžaluje, da Svet ni upošteval te zahteve; poziva Svet, naj posreduje informacije pristojnemu parlamentarnemu odboru glede razlogov, zakaj ni sprejel uradnih zaključkov, in o nadaljnjih ukrepih glede tega posebnega poročila;

20.   zahteva, da Evropsko računsko sodišče v naslednjem letnem poročilu nameni posebno pozornost proračunskemu izvrševanju Sveta;

Razlogi za odložitev sprejetja odločitve o podelitvi razrešnice

21.  Razlogi za odložitev so naslednji:

   a) Svet ni sprejel nobenega poziva, naj se uradno in formalno sestane s pristojnim odborom Parlamenta ali njegovim poročevalcem, da bi razpravljali o izvrševanju proračuna za leto 2007;
   b) ne pristojni odbor ne poročevalec Parlamenta pred glasovanjem odbora o osnutku poročila dne 16. marca 2009 nista prejela nobenega izčrpnega pisnega odgovora, ki bi Parlamentu zagotovil informacije in dokumente, ki jih je od Sveta zahteval v prilogi pismu z dne 18. februarja 2009, ki so ga podpisali poročevalec in koordinatorji pristojnega odbora;
   c) Parlament ni od Sveta prejel temeljnih dokumentov, na primer letnega poročila o dejavnosti in popolnega seznama proračunskih prerazporeditev;
   d) pomanjkanje preglednosti in pripravljenosti Sveta na uraden in formalen dialog onemogoča ustrezno podelitev razrešnice ter Parlamentu predvsem preprečuje možnost preverjanja, če je kakšen odhodek pri izvrševanju proračunu Sveta operativne narave, v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom;

Nadaljnji ukrepi, ki jih je treba sprejeti, in dokumenti, ki jih je treba predložiti Parlamentu

22.   poziva generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za SZVP, da pristojnemu odboru Parlamenta najkasneje do 15. maja 2009 predloži izčrpen pisen odgovor na naslednja vprašanja:

A. v zvezi z "comptes hors budget" (glej priporočilo R.2 notranjega revizorja iz leta 2007):

- Koliko računov "hors budget" je Svet imel leta 2007?

- Kdaj in s kakšnim namenom so bili ti računi odprti?

- Katera je pravna podlaga za te račune? Kolikšen znesek krije vsak posamezni račun?

- Seznam vseh transakcij za vsak posamezni račun za proračunsko leto 2007 ter seznam pooblaščenih odredbodajalcev po proračunskih vrsticah.

B. v zvezi z "vérification des factures" (glej priporočilo R.1 notranjega revizorja iz leta 2007):

- Na podlagi česa je notranji revizor ugotovil, da predhodno preverjanje ni bilo zadovoljivo?

- Ali se vse proračunske vrstice predhodno in/ali naknadno preverjajo?

- Koliko računov je bilo preverjenih, kolikšen delež računov je bil vključen v vzorec in kolikšen delež je vseboval napake?

- Ali je Svet pripravil kakršenkoli akcijski načrt za reševanje te težave in če je, kdaj bo izveden?

C. v zvezi s proračunsko vrstico 2 2 0 2 (stroški tolmačenja):

- Razlogi za podvojitev (od leta 2006 do leta 2007) zneska v proračunski vrstici 2 2 0 2, namenjeni tolmačenju.

- Zakaj je Svet moral prerazporediti denar s te vrstice v vrstico za potne stroške predstavnikov?

- Zakaj je Svet v letu 2006 uporabil 12 672 000 EUR iz vrstice za tolmačenje za kritje potnih stroškov predstavnikov?

- Zakaj ni v letu 2007 povečal sredstev v specifični proračunski vrstici za isti znesek?

- Kolikšen je specifični znesek, ki ga je Svet v letu 2007 prerazporedil iz te proračunske vrstice v vrstico 2 2 0 0 ali katero koli drugo vrstico?

D. v zvezi s proračunsko vrstico 2 2 0 0 (potni stroški delegacij):

- Pravna podlaga za to proračunsko vrstico je delno Sklep št. 190/2003 generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki še ni bil objavljen v Uradnem listu.

- Ali bi Svet zaradi preglednosti lahko objavil vse sklepe na svoji spletni strani in v referenčnem registru?

E. v zvezi s proračunsko vrstico 3 0 0 2 (posebni svetovalci na področju EVOP/SZVP):

- Kolikšen znesek je Svet prerazporedil v to proračunsko vrstico za leto 2007 in za koliko posebnih svetovalcev?

23.   poziva generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za SZVP, da pristojnemu odboru Parlamenta najkasneje do 15. maja 2009 predloži:

   popoln seznam proračunskih prerazporeditev v zvezi s proračunom Sveta za leto 2007;
   letno poročilo o dejavnosti za leto 2007;
   seznam združenj, ki so prejela denar za proračunsko leto 2007, z natančnim zneskom, ki ga je prejelo vsako združenje (proračunska vrstica 2 2 3 7 – drugi odhodki iz poslovanja).

(1) UL L 77, 16.3.2007.
(2) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(3) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(4) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) Sklep, izhajajoč iz poslovnika Sveta z dne 22. julija 2002 (UL L 230, 28.8.2002, str. 7).
(7) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(8) UL L 77, 16.3.2007.
(9) UL C 287, 10.11.2008, str. 1.
(10) UL C 286, 10.11.2008, str. 1.
(11) UL C 287, 10.11.2008, str. 111.
(12) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(13) Sklep, izhajajoč iz poslovnika Sveta z dne 22. julija 2002 (UL L 230, 28.8.2002, str. 7).
(14) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(15) UL L 63, 28.2.2004, str. 68.
(16) UL L 261, 6.8.2004, str. 125.
(17) UL L 57, 2.3.2000, str. 1.
(18) UL L 27, 30.1.2001, str. 7.
(19) UL L 158, 17. 6. 2002, str. 66.
(20) UL L 88, 31.3.2009, str. 20.
(21) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0051.
(22) UL L 187, 15.7.2008, str. 21.
(23) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 309.
(24) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0581, odstavek 21.


Finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
PDF 389kWORD 69k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU (2008/2207(INI))
P6_TA(2009)0274A6-0148/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu z dne 15. oktobra 2008 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2006 (KOM(2008)0629) in spremnega delovnega dokumenta osebja Komisije (SEK(2008)2579),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2008 z naslovom "Evropske agencije – smernice za prihodnost" (KOM(2008)0135),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 21. oktobra 2008 o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij(1),

   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(2),

   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3) in zlasti člena 96 Uredbe,

   ob upoštevanju posebnega poročila št. 5/2008 Evropskega računskega sodišča z naslovom "Agencije Evropske unije: doseganje rezultatov",

–   ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za proračun (A6-0148/2009),

A.   ker ta resolucija za vsak organ v smislu člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 vsebuje horizontalne pripombe, ki spremljajo sklep o razrešnici v skladu s členom 96 Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 in člena 3 Priloge V Poslovnika Parlamenta,

B.   ker so po sprejetju prej omenjenega sporočila Komisije Parlament, Svet in Komisija ponovno začeli projekt za opredelitev skupnega okvira za agencije in oblikovali medinstitucionalno delovno skupino,

Uvod

1.   opaža, da je Računsko sodišče leta 2007 revidiralo 23 decentraliziranih agencij, tri izvajalske agencije in Agencijo za oskrbo Euratom, organ, ki je bil uveden s pogodbo o Euratomu; ugotavlja, da so subvencije iz proračuna Skupnosti za decentralizirane agencije leta 2007 znašale 452 000 000 EUR; poudarja, da se je v proračune agencij iz drugih virov, na primer z lastnimi prihodki v obliki pristojbin, prispevki držav EFTA in posebnimi prispevki iz programov Skupnosti in drugih programov, nateklo več kot 1 000 000 000 EUR;

2.   ugotavlja, da se je število agencij, ki so vključene v postopek podelitve razrešnice, močno povečalo v zadnjih letih z osem agencij leta 2000 na 21 decentraliziranih in tri izvajalske agencije leta 2007, ne da bi upoštevali tri agencije, ki jih je Računsko sodišče revidiralo, a niso vključene v postopek Parlamenta za podelitve razrešnice;

3.   poudarja, da je proračunski organ v kadrovskem načrtu decentraliziranim agencijam odobril 3 487,5 delovnih mest; ugotavlja, da je bilo sodeč po podatkih iz dokumentov Računskega sodišča zapolnjenih 2 823 delovnih mest, poleg tega pa še 961,5 delovnih mest s pogodbenimi delavci ali nacionalnimi strokovnjaki;

4.   pozdravlja prej omenjeno sporočilo Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2006;

5.   znova poudarja, da zakonodaja Skupnosti ne vsebuje opredelitve agencije, in se zavzema za to, da bi se agencije opredelile kot "organi, ki jih ustanovi Skupnost in so pravne osebe"(4); znova navaja tri vrste agencij, ki ustrezajo tej opredelitvi, in sicer: decentralizirane agencije, izvajalske agencije in drugi organi;

6.   v zvezi s tem ponavlja, da je izraz "decentralizirane agencije" splošna oznaka za tradicionalne agencije; meni, da je izraz "regulativna agencija", ki se vse bolj uporablja kot splošno poimenovanje, zavajajoč, saj vse decentralizirane agencije nimajo regulativnih nalog;

7.   znova opozarja, da evropski zakonodajalec decentralizirane agencije ustanavlja iz različnih razlogov, na primer za opravljanje določenih storitev, zaposlovanje posebnih strokovnjakov, izvajanje regulativnih nalog in spremljanje;

8.   meni, da sta določitev proračuna decentraliziranih organov in ocena izvrševanja tega proračuna osrednji nalogi Odbora za proračun;

9.   poziva Računsko sodišče, naj v naslednjem letnem poročilu zaradi preglednosti obravnava vse tri vrste agencij;

10.   ugotavlja, da je Računsko sodišče opazilo izboljšanje glede finančne discipline v primerjavi s proračunskim letom 2006, vendar so pri nekaterih agencijah na področju zaposlovanja in javnih naročil še vedno prisotne pomanjkljivosti, s katerimi se morajo soočiti odredbodajalci;

11.   obžaluje, da je Računsko sodišče pri mnogih agencijah ponovno odkrilo resne težave pri izvajanju pravil javnega naročanja in kadrovskih predpisov; ni pripravljen sprejeti, da te pomanjkljivosti trajajo že več let; meni, da revizija Uredbi (ES, Euratom) št. 2343/2002 ne bo rešila teh težav in da bi bilo treba temeljito pregledati pravni okvir;

12.   je seznanjen z izjavo Komisije, da so vse agencije, ki so želele prestopiti k ABAC (računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov), dobile vso potrebno podporo; ugotavlja, da so agencije v nekaterih primerih menile, da podpora ni zadostna;

Načrtovanje in izvrševanje proračuna

13.   ugotavlja, da je bilo vprašanje agencij, ki precenjujejo svoje finančne zahteve, obravnavano v revidirani Uredbi (ES, Euratom) št. 2343/2002, ki vsebuje določbo za okrepitev obveznosti agencij, da morajo v svojih zahtevkih za plačila predložiti natančno napoved svojih dejanskih finančnih potreb skozi celo leto, da se preprečijo nepotrebni denarni tokovi;

14.   poziva Komisijo, naj obravnava tehnični pavšalni odbitek za zmanjšanje presekov v primeru nizkih stopenj izvrševanja in vztrajno visokih stopenj prostih delovnih mest, kar bi sprožilo znižanje namenskih prejemkov;

15.   v zvezi s tem opozarja na težave decentraliziranih agencij pri zaposlovanju visokokvalificiranih kadrov in strokovnjakov; poziva Komisijo in Evropski urad za izbor osebja, naj okrepita prizadevanja glede podpore;

16.   poziva Komisijo, naj še naprej nadzira izvrševanje proračuna agencij za leto 2008 in 2009 ter izvede potrebne prilagoditve predlogov proračunov agencij;

17.   pozdravlja prizadevanja Komisije od predhodnega predloga proračuna za leto 2009, da pri izračunu prispevka Skupnosti sistematično upošteva zadnje znane presežke (v primeru predhodnega predloga proračuna za leto 2009, tiste iz leta n-2); za boljšo preglednost in učinkovitost poziva Komisijo, naj kot glavno pravilo zagotovi podrobne informacije o postopkih izračuna in utemeljitve vseh vrst namenskih prejemkov, s katerimi razpolagajo agencije, zlasti tistih, ki so posledica presežkov prejšnjih let;

18.   pozdravlja sklep Komisije, da bo upoštevala zahteve proračunskega organa in pri pripravi predhodnega predloga proračuna decentraliziranih agencij za leto 2009 upoštevala namenske prejemke; meni, da je to nedvomno korak k večji proračunski preglednosti;

19.   opozarja, da sedanja uporaba instrumentov namenskih prejemkov še vedno ogroža preglednost proračuna in dobro finančno poslovodenje sredstev EU, ker so ocene namenskih prejemkov še vedno težavne in ker različne vrste, leta izvora in postopki za sprostitev namenskih prejemkov ne omogočajo njihove vključitve v proračunsko načrtovanje in upravljanje na jasen način;

20.   ugotavlja, da so tri izvajalske agencije v letu 2007 prevzele obveznosti za približno 550 000 000 EUR sredstev iz programov Skupnosti; poleg sredstev za poslovanje je bilo porabljenih še 47 000 000 EUR za upravne namene, tj. delovanje izvajalskih agencij; ugotavlja, da je v teh agencijah delalo 119 začasnih in 279 pogodbenih uslužbencev;

21.   znova opominja na dejstvo, da se sredstva iz proračunov za operativne programe uporabljajo za financiranje izključno upravnih nalog; poziva Odbor za proračunski nadzor, naj v prihodnje budno spremlja, kako poteka zunanje izvajanje upravnih nalog Komisije;

22.   ugotavlja, da Agencija za oskrbo Euratom deluje kot upravna enota Komisije, kar je mogoče razbrati tudi iz proračunske nomenklature in dejstva, da je generalni direktor te agencije uslužbenec Komisije;

Skladnost s Finančno uredbo in kadrovskimi predpisi

23.   ugotavlja, da je resna težava, ker je vrsta agencij znova in znova kritiziranih zaradi nespoštovanja pravil, kot je Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002, zlasti pravil javnega naročanja in kadrovskih predpisov; ugotavlja, da je glavni vzrok ta, da je večina pravil namenjenih večjim institucijam in da večina manjših agencij nima kritične mase, ki bi zmogla izpolnjevati predpisane zahteve;

24.   obžaluje, da Komisija kljub zahtevi Parlamenta iz resolucije o razrešnici za agencije iz leta 2006 ni predložila hitre rešitve in jo zato ponovno poziva, naj poišče hitro rešitev za povečanje učinkovitosti tako, da bo združila upravne funkcije različnih agencij;

25.   spodbuja Komisijo, naj si še bolj prizadeva pri zagotavljanju vse potrebne upravne pomoči relativno majhnim in zlasti novoustanovljenim agencijam; glede na slabe izkušnje iz preteklosti poziva Komisijo, naj v najkrajšem možnem času objavi agencijam namenjene posebne smernice o uporabi finančnih pravil v zvezi z zaposlovanjem osebja, oddaje javnih naročil in podobno;

26.   namerava v zvezi s tem zelo pozorno oceniti raziskavo o možnosti in izvedljivosti skupne službe za podporo za agencije EU, ki sta jo naročila Odbor za proračun in Odbor za proračunski nadzor;

Notranja revizija

27.   je zadovoljen, da je služba za notranjo revizijo Komisije v svojem letnem poročilu dejavnosti za leto 2007 umaknila zadržke iz prejšnjega leta, ko je navedla, da zaradi pomanjkanja sredstev ne more enkrat letno revidirati vseh operativnih decentraliziranih agencij;

28.   pozdravlja pragmatično sodelovanje med notranjim revizorjem Komisije ter notranjimi revizorji in drugimi osebami, odgovornimi za notranjo revizijo v agencijah;

29.   opominja, da je Parlament v svoji resoluciji o razrešnici za agencije za leto 2006 vprašal agencije, če in kako izpolnjujejo obveznost iz Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, da pošljejo letno poročilo o notranji reviziji organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, in Komisiji; obžaluje, da je od 21 agencij, ki so vključene v postopek podelitve razrešnice za leto 2007, Parlament prejel to poročilo le od dveh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja in Evropska agencija za varnost v letalstvu);

Ocena delovanja agencij

30.   je seznanjen z nadaljnjim ukrepanjem Komisije po sprejetju resolucije o razrešnici za agencije za leto 2006 in ugotavlja, da je septembra 2008 končala:

   (a) pregled ocene decentraliziranih agencij, ki ponuja seznam že ocenjenih agencij in povzetek glavnih ugotovitev;
   (b) dokument o sedanjih razmerah in načrtovanju glede ocene decentraliziranih agencij; ter
   (c) metaštudijo o decentraliziranih agencijah z medsektorsko analizo o ugotovitvah ocene, ki jo je pripravil zunanji izvajalec;

31.   je prepričan, da bo ocena decentraliziranih agencij, ki jo je začela in jo nadzoruje Komisija in naj bi bila končana še leta 2009, prispevala k opredelitvi pomanjkljivosti in slabosti teh agencij; je zadovoljen, da je Komisija vzpostavila referenčno skupino, ki naj bi začela študijo;

32.   opominja na horizontalno oceno Komisije o decentraliziranih agencijah, navedeno v prej omenjenem sporočilu, katere rezultati bi morali biti na voljo do leta 2009-2010; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ocene agencij postale preglednejše, kar je v interesu agencij in zainteresiranih strani;

Disciplinski postopki

33.   opominja, da je Parlament v svojih resolucijah o razrešnici za agencije za leto 2006 pozval agencije, naj preučijo možnost medagencijske disciplinske komisije; je seznanjen s tem, da je bil sicer dosežen napredek, da pa še vedno ostajajo težave, zlasti pri iskanju osebja iz primernih kariernih razredov, ki bi bili člani komisije; poziva agencije, naj obvestijo organ, pristojen za razrešnice, ali je ustanovitev medagencijske disciplinske komisije izvedljiva ali ne, ter naj po potrebi predložijo alternativno rešitev;

Posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2008

34.   pozdravlja pravočasno objavo omenjenega posebnega poročila Računskega sodišča in odločno poziva decentralizirane agencije, naj upoštevajo pomanjkljivosti, opredeljene v poročilu, in ukrepajo v skladu s priporočili Računskega sodišča;

35.   poudarja, da morajo osnovni akti agencij EU vsebovati jasno opredelitev njihovih nalog in pristojnosti ter poudariti pristop dela agencij, ki temelji na rezultatih;

36.   poudarja, da morajo agencije pripraviti večletne delovne programe v skladu z večletno strategijo Skupnosti v sektorju; zadevni letni delovni programi morajo določati jasne, specifične in merljive cilje, ki bodo osnova za ukrepe, vire, pristope in časovne razporede za zagotovitev izpolnjevanja pričakovanih rezultatov; poudarja, da mora delovni program spoštovati meje proračuna agencije, kot jih odobri proračunski organ;

37.   zahteva, naj upravni odbori agencij EU pri načrtovanju nalog in virov (finančnih in človeških) dosežejo največjo možno skladnost z uvedbo proračunskega načrtovanja in upravljanja na podlagi dejavnosti (ABB/ABM), in poudarja, da za agencije veljata načelo dobrega finančnega poslovodenja in proračunska disciplina;

38.   ugotavlja, da mora delo vsake agencije spremljati ocena tveganja za čim boljšo optimizacijo izdatkov in upravljanja človeških virov;

39.   priporoča, da Računsko sodišče nadaljuje z občasno revizijo agencij, a naj se še bolj osredotoči na njihovo notranjo učinkovitost in oceni, do katere mere so bila izpolnjena njegova priporočila;

Medinstitucionalni dialog o skupnem okviru za agencije

40.   opominja na priporočilo iz prej omenjene resolucije, da mora medinstitucionalna delovna skupina med drugim obravnavati potrebo po standardnem pristopu k predstavitvi dejavnosti agencij v zadevnem proračunskem letu;

41.   pozdravlja sklep konference predsednikov z 18. decembra 2008, da bo imenovala pet poslancev v delegacijo Parlamenta v medinstitucionalni delovni skupini o vlogi regulativnih agencij;

42.   meni, da je mandat za delegacijo Parlamenta v omenjeni delovni skupini zgoraj navedena resolucija o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij;

43.   vztraja, da je treba določiti minimalne skupne standarde za ustanavljanje decentraliziranih agencij v prihodnje;

44.   poziva Komisijo in agencije, naj medtem na popoln, primerljiv in posodobljen način omogočijo dostop do finančne dokumentacije agencij na skupni spletni strani, ki so jo pripravile Komisija in decentralizirane agencije na intranetu Komisije;

45.   poziva medinstitucionalno delovno skupino, naj glede na podelitev razrešnic za leto 2007 obravnava

­ razloge za težave pri izvrševanju proračuna, zlasti pomanjkanje pristopa od zgoraj navzdol pri proračunu agencij in njihovemu zaposlovanju,

­ vprašanje, zakaj je spoštovanje pravil zaposlovanja in javnih naročil ponavljajoč se problem v številnih agencijah,

­ pridobljene izkušnje Evropskega urada za boj proti goljufijam, povezane z agencijami,

­ kako lahko agencije svoje politike izvajajo stroškovno bolj učinkovito, na primer z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij,

­ kako bi se lahko različne podporne funkcije in storitve Komisije hitreje odzvale na potrebe agencij;

o
o   o

   46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje agencijam, ki so vključene v postopek podelitve razrešnic, Svetu, Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0495.
(2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(3) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(4) Glej dokaze v študiji o razrešnicah agencijam, ki jo je pripravila enota za proračunsko podporo Evropskega parlamenta decembra 2006.


Dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov (prenovitev) ***II
PDF 262kWORD 69k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov (prenovitev) (11786/1/2008 – C6-0016/2009 – 2007/0097(COD))
P6_TA(2009)0275A6-0215/2009
POPRAVKI

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (11786/1/2008 – C6-0016/2009)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0264),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0215/2009),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (prenovitev)

P6_TC2-COD(2007)0097


(Ker je bil sprejet sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. ....)

(1) UL C 62 E, 17.3.2009, str. 25.
(2) Sprejeta besedila, 5.6.2008, P6_TA(2008)0249.


Skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika ***II
PDF 262kWORD 44k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (11783/1/2008 – C6-0015/2009 – 2007/0098(COD))
P6_TA(2009)0276A6-0210/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (11783/1/2008 – C6-0015/2009)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0263),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0210/2009),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES

P6_TC2-COD(2007)0098


(Ker je bil sprejet sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. ....)

(1) UL C 62 E, 17.3.2009, str. 1.
(2) Sprejeta besedila z dne 21. maja 2008, P6_TA(2008)0217.


Dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) ***II
PDF 262kWORD 68k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) (11788/1/2008 – C6-0014/2009 – 2007/0099(COD))
P6_TA(2009)0277A6-0211/2009

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (11788/1/2008 – C6-0014/2009)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2007)0265),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0211/2009),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev)

P6_TC2-COD(2007)0099


(Ker je bil sprejet sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. ....)

(1) UL C 62 E, 17.3.2009, str. 46.
(2) Sprejeta besedila, 21.5.2008, P6_TA(2008)0218.


Energetska učinkovitost stavb (prenovitev) ***I
PDF 672kWORD 300k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (KOM(2008)0780 – C6-0413/2008 – 2008/0223(COD))
P6_TA(2009)0278A6-0254/2009

(Postopek soodločanja – prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0780),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0413/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 3. februarja 2009, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu z odstavkom 3 člena 80a poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0254/2009),

A.   ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije in kakor je bil spremenjen v nadaljevanju;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev)

P6_TC1-COD(2008)0223


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb(5) je bila spremenjena(6). Ker so potrebne nadaljnje vsebinske spremembe, jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)  Med naravne vire, na katerih preudarno in racionalno porabo opozarja člen 174 Pogodbe, so vključeni naftni derivati, zemeljski plin in trdna goriva, ki so bistveni viri energije in tudi najpomembnejši viri emisij ogljikovega dioksida.

(3)  Ker stavbe predstavljajo 40 % skupne porabe energije v EU, predstavljata zmanjšanje porabe energije in uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju ▌pomembne ukrepe, potrebne za zmanjšanje energetske odvisnosti EU in emisij toplogrednih plinov. Skupaj z večjo uporabo energije iz obnovljivih virov bodo ukrepi, sprejeti za zmanjšanje porabe energije v EU, tej omogočili uskladitev s Kjotskim protokolom k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ter izpolnitev dolgoročne obveze, da bo dvig globalne temperature omejila na največ 2 °C, pa tudi lastne obveze, da bo do leta 2020 zmanjšala skupne emisije toplogrednih plinov vsaj za 20 % pod raven iz leta 1990, v primeru mednarodnega sporazuma pa za 30 %. Manjša poraba energije in večja uporaba energije iz obnovljivih virov imata pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljive oskrbe z energijo, tehnološkega razvoja ter pri zagotavljanju možnosti za zaposlitev in regionalni razvoj, zlasti na podeželju.

(4)  Uravnavanje povpraševanja po energiji je pomembno orodje, ki Skupnosti omogoča, da vpliva na svetovni energetski trg in s tem na srednjeročno in dolgoročno zanesljivost oskrbe z energijo.

(5)  Evropski svet je marca 2007 poudaril, da je treba v Skupnosti povečati energijsko učinkovitost, da bi do leta 2020 dosegli cilj zmanjšanja porabe energije Skupnosti za 20 %, ter pozval k natančnemu in hitremu izvajanju prednostnih nalog iz Sporočila Komisije z naslovom "Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti". V tem akcijskem načrtu je opredeljen znaten potencial za stroškovno učinkovite prihranke energije v stavbnem sektorju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 31. januarja 2008 pozval k okrepitvi določb iz Direktive 2002/91/ES ter večkrat zahteval, zadnjič v svoji resoluciji z dne 3. februarja 2009 o drugem strateškem pregledu energetske politike(7), naj bo cilj glede energetske učinkovitosti 20 % do leta 2020 obvezujoč. Razen tega so v Sklepu št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z namenom, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov(8)določeni nacionalni obvezujoči cilji za zmanjšanje emisij CO2,, za katere bo energetska učinkovitost v stavbnem sektorju bistvena, Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(9) pa poziva k spodbujanju energetske učinkovitosti v okviru obvezujočega cilja, da bo do leta 2020 20 % vse energije v EU pridobljene iz obnovljivih virov.

(6)  Evropski svet je marca 2007 ponovno potrdil zavezo Skupnosti razvoju energije iz obnovljivih virov v vsej Skupnosti, ko je odobril obvezujoči cilj, da delež energije iz obnovljivih virov do leta 2020 znaša 20 %. Direktiva 2009/28/ES določa skupni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov. Poudarja, da je treba za izpolnjevanje minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti v skladu z Direktivo 2002/91/ES vključiti dejavnik energije iz obnovljivih virov, da bi pospešili določitev minimalnih ravni za njeno uporabo v stavbah.

(7)  Stanovanjski in terciarni sektor, katerih največji del predstavljajo stavbe, obsegata približno 40 % končne porabe energije v Skupnosti. Ta se povečuje, kar pomeni, da se bo zaradi takšnega trenda nedvomno povečala njuna poraba energije in s tem tudi emisije ogljikovega dioksida.

(8)  Potrebno je določiti konkretne ukrepe pri doseganju velikega neizkoriščenega potenciala energijskih prihrankov pri stavbah in zmanjšanju velikih razlik med rezultati držav članic na tem področju.

(9)  Ukrepi za nadaljnje izboljšanje energijske učinkovitosti stavb morajo upoštevati klimatske in lokalne pogoje ter notranjo klimo in stroškovno učinkovitost. Ti ukrepi ne smejo vplivati na druge zahteve glede stavb, kot so dostopnost, varnost in namen uporabe stavbe.

(10)  Energetsko učinkovitost stavb je treba izračunati po enotni metodologiji z objektivnimi spremenljivkami, kjer so upoštevane regionalne klimatske razlike, in ki poleg toplotnih značilnosti vključuje druge dejavnike, ki imajo vse pomembnejšo vlogo, kot so ogrevalni, hladilni in prezračevalni sistemi, uporaba odpadne toplote, conski nadzor, uporaba obnovljivih virov energije, pasivni ogrevalni in hladilni elementi, osenčenje, kakovost zraka v prostoru, meritve primerne naravne svetlobe, izolacijski sistemi in sistemi razsvetljave, sistemi za spremljanje in nadzor ter zasnova stavbe. Metodologija za izračun energetske učinkovitosti ne sme temeljiti samo na obdobju, ko je potrebno ogrevanje, ampak mora zajemati letno energetsko učinkovitost stavbe. Pri tej metodologiji morajo biti upoštevani veljavni evropski standardi.

(11)  Države članice morajo določiti minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb. Te zahteve morajo biti določene tako, da bi bilo doseženo stroškovno optimalno ravnotežje med zadevnimi naložbami in prihranjenimi stroški energije med življenjskim ciklom stavbe. Poskrbeti je treba, da imajo države članice glede na tehnični napredek možnost redno preverjati ║ minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb.

(12)  Ta direktiva ne posega v člena 87 in 88 Pogodbe. Zato si pojma "spodbude" iz te direktive ne bi smeli razlagati na način, kot da vključuje državno pomoč.

(13)  Komisija mora določiti enotno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti. Ta metodologija mora biti skladna z metodologijo, ki se uporablja v zakonodaji Skupnosti za zahteve glede energetske učinkovitosti proizvodov, komponent in tehničnih stavbnih sistemov v stavbah. Države članice morajo uporabiti to enotno metodologijo za sprejetje minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti. O rezultatih tega izračuna in uporabljenih podatkih, na podlagi katerih so bili doseženi, je treba redno poročati Komisiji. Ta poročila morajo Komisiji omogočiti, da oceni in poroča o napredku držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti ║. Države članice morajo izvajati to ▌metodologijo pri pregledu in določitvi minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti.

(14)  Stavbe pomembno vplivajo na dolgoročno porabo energije. Glede na dolgotrajni cikel prenove obstoječih stavb morajo nove stavbe in obstoječe stavbe, na katerih poteka večja prenova, izpolnjevati minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, prilagojene lokalnim klimatskim razmeram. Ker se običajno ne raziščejo vse možnosti za uporabo alternativnih sistemov oskrbe z energijo, je treba pri novih in obstoječih stavbah ne glede na njihovo velikost upoštevati alternativne sisteme oskrbe v skladu z načelom, da se najprej zagotovi, da so potrebe po ogrevanju in hlajenju zmanjšane na minimalno stroškovno optimalno raven.

(15)  Večje prenove obstoječih stavb, ne glede na njihovo velikost, nudijo priložnost za sprejetje stroškovno učinkovitih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti celotne stavbe. Z določitvijo zahtev za stroškovno učinkovite ukrepe bo zagotovljeno, da ne bodo nastale ovire, ki bi lahko odvračale od izvajanja večje prenove.

(16)  Glede na študije se gradbeni sektor sooča z neučinkovitostjo, zaradi česar so stroški za končne uporabnike znatno višji od optimalnih stroškov. Izračuni so pokazali, da bi lahko stroške izgradnje zmanjšali za 30-35 % z zmanjšanjem nepotrebnih stroškov v večini gradbenih postopkov in za večino proizvodov. Neučinkovitost v gradbenem sektorju resno ogroža cilj in namen te direktive, saj je zaradi neupravičeno visokih stroškov gradnje in prenove stroškovna učinkovitost in z njo energetska učinkovitost sektorja manjša. Da bi zagotovili ustrezno delovanje te direktive, mora Komisija oceniti delovanje gradbenega trga ter o svojih ugotovitvah in priporočilih poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice si morajo prizadevati, da bodo zagotovile pregledno določanje cen na področju gradnje in prenove, poleg tega pa morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da bodo odpravile ovire za dostop do trga, zmogljivosti in infrastruktur novim udeležencem, zlasti malim in srednjim podjetjem.

(17)  Za izboljšanje energetske učinkovitosti gospodinjskih aparatov ter sistemov ogrevanja in hlajenja je treba razviti informacijsko tehnologijo in jo začeti uporabljati, cilj tega pa so "inteligentne stavbe".

(18)  Potrebni so ukrepi za povečanje števila stavb, ki ne izpolnjujejo samo sedanjih minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, ampak zagotavljajo vsaj stroškovno optimalno raven energetske učinkovitosti. Države članice morajo zato pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, ter o takšnih načrtih redno poročati Komisiji.

(19)  Za manjšo obremenitev držav članic glede poročanja bi moralo biti omogočeno, da se poročila iz te direktive vključijo v akcijske načrte energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ║(10). Javni sektor v posamezni državi članici bi moral biti vodilen na področju energijske učinkovitosti stavb in zato bi morali nacionalni načrti določiti bolj ambiciozne cilje za stavbe, ki jih uporabljajo javni organi.

(20)  Države članice je treba spodbujati, da poleg ukrepov, določenih v direktivi, sprejmejo dodatne ukrepe za spodbujanje večje energetske učinkovitost stavb. Taki ukrepi lahko vključujejo finančne in davčne spodbude podjetjem, lastnikom in najemnikom stavb, tudi nižje stopnje DDV za storitve prenove.

(21)  Države članice morajo preprečiti ureditev, ki omogoča izkrivljanje cen energije za potrošnike in ne zagotavlja spodbud za prihranek energije.

(22)  Morebitni kupec in najemnik stavbe ali njenih delov morata z energetsko izkaznico stavbe dobiti pravilne informacije o energetski učinkovitosti stavbe ter praktični nasvet za njeno izboljšanje. Tudi lastniki in najemniki poslovnih stavb morajo tudi biti dolžni izmenjati informacije o dejanski porabi energije, da bi zagotovili razpoložljivost vseh podatkov, potrebnih za premišljeno odločitev glede potrebnih izboljšav. Izkaznica mora poleg tega zagotoviti informacije o dejanskem vplivu ogrevanja in hlajenja na energetske potrebe stavbe, njeni porabi primarne energije in emisijah ogljikovega dioksida. Lastniki stavb morajo imeti možnost kadar koli zahtevati certificiranje ali posodobitev energetske izkaznice, ne le takrat, ko se stavbe dajo v najem, prodajo ali prenovijo.

(23)  Javni organi morajo dati zgled in izvajati priporočila iz energetske izkaznice v času njene veljavnosti. Države članice morajo v svoje nacionalne načrte vključiti ukrepe za podporo javnim organom, da bodo med prvimi uvedli izboljšave glede energetske učinkovitosti in izvajali priporočila iz energetske izkaznice v času njene veljavnosti. Države članice se morajo pri oblikovanju svojih nacionalnih načrtov posvetovati s predstavniki lokalnih in regionalnih organov.

(24)  V skladu z zahtevami za namestitev pametnih števcev porabe, določenih v Direktivi 2006/32/ES, je treba lastnikom in najemnikom v realnem času zagotoviti natančne informacije o porabi energije v stavbah, ki jih uporabljajo.

(25)  Stavbe, ki jih uporabljajo javni organi, in stavbe, v katerih se pogosto zadržuje javnost, morajo služiti vzgled s tem, da kažejo upoštevanje okoljskega in energetskega vidika, in zato bi bilo treba za te stavbe zahtevati redno energetsko certificiranje. Posredovanje informacij o energetski učinkovitosti javnosti je treba okrepiti z javnim prikazom teh energetskih izkaznic. Če se države članice odločijo, da bodo uporabo energije vključile med zahteve za energetsko certificiranje, bi moral biti mogoč lokalni pristop, pri čemer ima več stavb v isti soseski, ki jih uporabljajo isti lastniki, skupne števce porabe energije.

(26)  Zagotovitev medsebojnega priznavanja energetskih izkaznic, ki jih izdajo druge države članice, je lahko pomembno za razvoj čezmejnega trga finančnih in drugih storitev za podporo energetski učinkovitosti. Da bi to olajšali, mora Komisija vzpostaviti enotne minimalne standarde vsebine in prikaza izkaznic ter akreditacije strokovnjakov. Da bi bila priporočila lažje razumljiva, mora biti vsaka energetska izkaznica na voljo v jeziku lastnika in najemnika.

(27)  V zadnjih letih smo v evropskih državah priče porastu števila klimatskih sistemov. To povzroča znatne težave ob konicah porabe, kar povečuje stroške za električno energijo in moti energetsko ravnovesje v vseh državah članicah. Prednost je treba dati strategijam, ki povečujejo energetsko učinkovitost stavb v poletnem obdobju. V ta namen bo treba še naprej razvijati pasivne hladilne tehnike, predvsem tiste, ki izboljšujejo notranje klimatske pogoje in mikroklimo okoli stavb.

(28)  Redno pregledovanje ogrevalnih in klimatskih sistemov s strani usposobljenega osebja prispeva skladno s tehničnimi specifikacijami k ohranjanju njihove pravilne nastavitve in na ta način zagotavlja optimalno delovanje z okoljskega, varnostnega in energetskega vidika. Celotni ogrevalni in klimatski sistem je treba med njegovim življenjskim ciklom in zlasti pred zamenjavo ali nadgradnjo neodvisno ocenjevati v rednih časovnih presledkih. Da bi lastnikom in najemnikom stavb zmanjšali upravno breme, morajo države članice zagotoviti, da bo vsako certificiranje energetske učinkovitosti vključevalo pregled ogrevalnih in klimatskih sistemov ter da bodo, kolikor je mogoče, ogrevalni in klimatski sistemi pregledani hkrati.

(29)  Skupen pristop k energetski izkaznici stavb in pregledovanju ogrevalnih in klimatskih sistemov, ki ga izvajajo usposobljeni in pooblaščeni strokovnjaki, katerih neodvisnost je treba zagotoviti na podlagi objektivnih kriterijev, bo prispeval k enakim pogojem v zvezi s prizadevanji držav članic glede varčevanja z energijo v stavbah in bo morebitnim lastnikom ali uporabnikom omogočil preglednost glede energijske učinkovitosti na nepremičninskem trgu Skupnosti. Da bi zagotovili kakovost energetskih izkaznic ter pregleda ogrevalnih in klimatskih sistemov v Skupnosti, bi moral biti v vsaki državi članici vzpostavljen neodvisen nadzorni mehanizem.

(30)  Lokalni in regionalni organi imajo osrednjo vlogo za uspešno izvajanje te direktive. Z njihovimi predstavniki se je treba posvetovati o vseh vidikih izvajanja te direktive na nacionalni ali regionalni ravni. Lokalni načrtovalci in gradbeni inšpektorji morajo prejeti zadostne smernice in sredstva za opravljanje potrebnih nalog.

(31)  Če sta dostop do poklica inštalaterja in opravljanje tega poklica regulirana, pogoje za priznavanje poklicnih kvalifikacij določa Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(11). Zato se ta direktiva uporablja brez poseganja v Direktivo 2005/36/ES. Medtem ko Direktiva 2005/36/ES določa zahteve za medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij tudi za arhitekte, je treba še dodatno zagotoviti, da arhitekti in načrtovalci pri svojih načrtih in zasnovah ustrezno upoštevajo tehnologije z visokim izkoristkom. Države članice morajo zato zagotoviti jasne smernice. To je treba storiti brez poseganja v določbe Direktive 2005/36/ES ter zlasti njene člene 46 in 49.

(32)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(12).

(33)  Zlasti bi bilo treba podeliti Komisiji pooblastila, da prilagodi nekatere dele splošnega okvira iz Priloge I tehničnemu napredku, uvede enotno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti in določi opredelitev stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, pri čemer upošteva običajne regionalne vremenske razmere in predvidene spremembe takih vremenskih razmer skozi čas. Ker so navedeni ukrepi splošnega področja uporabe in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med rugim z njenim dopolnjevanjem z nebistveni elementi, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(34)  Za naprave za razsvetljavo se trenutno porabi približno 14 % energije EU, najsodobnejši sistemi razsvetljave pa lahko prihranijo več kot 80 % energije pri ohranitvi pogojev osvetlitve v skladu z evropskimi standardi, kar je premalo izkoriščen prispevek, da bi Evropska unija lahko dosegla svoje cilje do leta 2020; zato bi morala Komisija narediti vse potrebno za sprejetje direktive o zasnovi razsvetljave, da bi dopolnili ukrepe in cilje te direktive. Večja energetska učinkovitost zaradi boljše zasnove razsvetljave in uporaba energetsko učinkovitih virov svetlobe v skladu z določbami iz Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev)](13)pomembno prispevata k boljši energetski učinkovitosti stavb.

(35)  Ker ciljev večje energijske učinkovitosti stavb zaradi zapletenosti stavbnega sektorja in nesposobnosti nacionalnih stanovanjskih trgov, da se ustrezno spopadejo z izzivi energijske učinkovitosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same ter jih zaradi obsega in učinkov ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe skladno z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(36)  Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo mora biti omejena na tiste določbe, ki so bile vsebinsko spremenjene v primerjavi s prejšnjo direktivo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb je določena s prejšnjo direktivo.

(37)  Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje direktive, ki so določeni v delu B Priloge VI

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovno optimalnih ravni energetske učinkovitosti spodbuja izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v Skupnosti.

Ta direktiva določa zahteve v zvezi z:

   (a) metodologijo izračunavanja integrirane energijske učinkovitosti stavb in njihovih delov, stavbnih komponent ter tehničnih stavbnih sistemov;
   (b) uporabo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti novih stavb in njihovih delov;
   (c) uporabo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti obstoječih stavb ▌, na katerih potekajo velika prenovitvena dela, ter stavbnih komponent in tehničnih stavbnih sistemov pri zamenjavi ali nadgradnji;
   (d) nacionalnimi načrti in cilji za povečanje števila stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič;
   (e) energetskim certificiranjem stavb ali njihovih delov;
   (f) rednimi pregledi ogrevalnih in klimatskih sistemov v stavbah;
   (g) neodvisnimi nadzornimi sistemi za energetske izkaznice in poročila o pregledu;
   (h) zahtevami o izobraževanju, usposabljanju in medsebojnem priznavanju med državami članicami za certifikatorje energetske učinkovitosti stavb in inšpektorje za ogrevalne in klimatske sisteme;
   (i) nacionalnimi načrti za odpravo pravnih ovir na področju gradnje, najema in varstva dediščine ter za oblikovanje finančnih spodbud.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

   (1) "stavba" pomeni krito konstrukcijo s stenami, v kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev;
   (2) "nova stavba" pomeni stavbo, za katero je pridobljeno ustrezno dovoljenje za gradnjo po začetku veljavnosti te direktive;
   (3) "deli stavbe" so stanovanja ali enote v stanovanjskem bloku, namenjene ločeni uporabi;
   (4) "stavba, pri kateri je neto poraba energije enaka nič" je stavba, pri kateri je zaradi zelo visoke ravni energetske učinkovitosti stavbe skupna letna poraba primarne energije enaka ali manjša od proizvodnje energije iz obnovljivih virov na kraju samem;
   (5) "tehnični stavbni sistem" pomeni tehnično opremo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo, proizvodnjo svetlobe in elektrike sisteme za merjenje, spremljanje in nadzor ali kombinacijo le teh;
   (6) "energetska učinkovitost stavbe" pomeni izračunano ali izmerjeno količino energije, potrebno za zadovoljevanje potreb po primarni energiji, povezanih z običajno uporabo stavbe, izraženo v kWh/m2 na leto, ki med drugim vključuje energijo za ogrevanje, toplo vodo, hlajenje, prezračevanje in vgrajeno razsvetljavo, ob upoštevanju pasivno pridobljene sončne energije, zasenčevanja in naravne svetlobe;
   (7) "primarna energija" pomeni ▌energijo iz obnovljivih in neobnovljivih virov, ki ni bila pretvorjena ali spremenjena;
   (8) "energija iz obnovljivih virov" pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov: veter, sonce, geotermalno, aerotermalno in hidrotermalno energijo ter energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, plin, pridobljen iz odpadkov, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;
   (9) "ovoj stavbe" pomeni vgrajene elemente stavbe, ki ločujejo njeno notranjost od zunanjega okolja ▌;
   (10) "stavbna komponenta" je posamezen del stavbe, vključno z okni, senčili, zunanjimi vrati, stenami, temelji, kletno ploščo, stropom, streho in izolacijskimi sistemi, ki vpliva na energetsko učinkovitost stavbe in ni zajet v opredelitvi tehničnega stavbnega sistema;
   (11) "večja prenova" pomeni prenovo stavbe, kjer
   (a) skupni stroški prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov presegajo 20 % vrednosti stavbe, pri čemer vrednost temelji na trenutnih stroških gradnje v zadevni državi članici, brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali
   (b) se prenavlja več kot 25 % površine ovoja stavbe, kar neposredno vliva na energetsko učinkovitost stavbe;
   (12) "evropski standard" pomeni standard, ki ga sprejme Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, in je dostopen javnosti;
   (13) "energetska izkaznica " pomeni potrdilo, ki ga priznava država članica ali pravna oseba, ki jo ta določi, in v katerem je navedena energijska učinkovitost stavbe ali delov stavbe, izračunana po metodologiji, sprejeti v skladu s členom 3;
   (14) "soproizvodnja" pomeni postopek istočasne proizvodnje toplote ter električne in/ali mehanske energije;
   (15) "stroškovno optimalna raven" pomeni ▌raven s pozitivno analizo stroškov in koristi, izračunano glede na celotni življenjski cikel stavbe, ▌ob upoštevanju vsaj sedanje neto vrednosti naložbe in operativnih stroškov (vključno s stroški energije), vzdrževanja ter ter zaslužkov od proizvedene energije in stroškov odstranjevanja, kjer je to primerno;
   (16) "klimatski sistem" pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za zagotovitev obdelave zraka v zaprtih prostorih, vključno z prezračevanjem;
   (17) "kotel" pomeni sklop telesa kotla in kurilne naprave, ki je namenjen prenosu pri zgorevanju sproščene toplote na tekočino;
   (18) "nazivna izhodna moč " pomeni maksimalno toplotno moč, izraženo v kW, za katero proizvajalec navede in zagotavlja, da jo je mogoče ob doseganju izkoristka, ki ga navede, doseči med neprekinjenim delovanjem;
   (19) "toplotna črpalka" pomeni stroj, napravo ali sistem, ki prenaša toploto iz naravnega okolja, na primer iz zraka, vode ali tal, v stavbe ali za industrijsko uporabo, tako da preusmeri naraven tok toplote od nižje temperature k višji. Količina okoljske energije, ki jo zajamejo toplotne črpalke in šteje za obnovljivo energijo za namene te direktive, se določi v skladu z Direktivo 2009/28/ES;
   (20) "pomanjkanje energije" pomeni stanje, ko mora gospodinjstvo porabiti več kot 10 % dohodka za račune za energijo za ogrevanje doma na sprejemljivo raven na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije;
   (21) "sistem razsvetljave" pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za zagotovitev določene stopnje osvetlitve;
   (22) "daljinsko ogrevanje ali hlajenje" pomeni distribucijo toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz osrednjega vira proizvodnje prek omrežja do več stavb za uporabo pri ogrevanju prostora ali procesno ogrevanje ali hlajenje ali ogrevanje vode;
   (23) "zasnova razsvetljave" pomeni shemo ali skico z natančno sestavo in razporeditvijo svetilnih enot, vključno s tem povezano nadzorno opremo.

Člen 3

Sprejetje metodologije za izračun energijske učinkovitosti stavb

1.  Komisija po posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in zlasti s predstavniki lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov do 31. marca 2010 v skladu s splošnim okvirom, določenim v Prilogi I, oblikujeenotno metodologijo za izračun energetske učinkovitosti stavb.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

2.  Države članice izvajajo to enotno metodologijo.

3.  Energetska učinkovitost stavbe se izrazi na pregleden način in vključuje tudi kazalec potrebe po primarni energiji.

Člen 4

Določitev minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti stavb, stavbnih komponent, tehničnih stavbnih sistemov in njihovih delov, da se dosežejo vsaj stroškovno optimalne ravni, in njihov izračun v skladu z enotno metodologijo iz člena 3.

Pri določanju zahtev se države članice posvetujejo z javnimi organi in drugimi zadevnimi interesnimi skupinami ter lahko razlikujejo med novimi in obstoječimi stavbami ter med različnimi kategorijami stavb.

Te zahteve so v skladu z drugo veljavno zakonodajo Skupnosti in upoštevajo splošne notranje klimatske pogoje ter notranje in zunanje pogoje osvetlitve, da ne pride do možnih negativnih učinkov, kot je neustrezno prezračevanje in nezadostna naravna osvetlitev, in lokalne pogoje ter namembnost in starost stavbe.

Te pogoje se ponovno pregleda v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od štirih let, in se jih z namenom upoštevanja tehničnega napredka na področju gradbeništva ▌posodobi.

Določbe tega člena državam članicam ne preprečujejo, da bi podpirale gradnjo novih stavb, večje prenove ali nadgradnjo komponent in tehničnih sistemov, ki presegajo minimalne zahteve iz te direktive.

2.  Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile ali uporabljale zahtev iz odstavka 1 za naslednje kategorije stavb:

   (a) stavbe, ki so uradno zaščitene kot del zaščitenega okolja ali zaradi njihovega posebnega arhitektonskega ali zgodovinskega pomena, če bi izpolnjevanje specifične minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti nesprejemljivo spremenilo njihov značaj ali izgled;
   (b) stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti;
   (c) začasne objekte s predvidenim časom uporabe manj kot 18 mesecev, industrijski kompleksi, delavnice in nestanovanjske kmetijske stavbe z majhno porabo energije ter nestanovanjske kmetijske stavbe, ki se uporabljajo v sektorju, zajetem v državnem sektorskem sporazumu o energetski učinkovitosti;
   (d) samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m2.

3.  Države članice od 30. junija 2012 naprej zagotavljajo samo spodbude za izgradnjo ali večjo prenovo stavb ali delov stavb vključno s stavbnimi komponentami, s katerimi so izpolnjene vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, ki pripeljejo do rezultatov izračuna iz člena 5(2).

4.  Države članice minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, določene v skladu z odstavkom 1 ║ , ter zagotovijo, da te zahteve pripeljejo vsaj do rezultatov izračuna iz člena 5(2) najpozneje do 30. junija 2015.

5.  Države članice za zgodovinske stavbe ali središča zagotovijo subvencije in tehnično svetovanje za izvajanje posebnih programov prilagoditve energetski učinkovitosti.

6.  Sistemi za proizvodnjo energije in izolacijski ukrepi v zgodovinskih središčih se ocenjujejo z vidika vidnega učinka.

Člen 5

Izračun stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti

1.  Komisija po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi in zlasti s predstavniki lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter na podlagi načel iz Priloge IV do 31. marca 2010 določi enotno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb ali delov stavb. Enotna metodologija se lahko sklicuje na ustrezne evropske standarde in:

   razlikuje med novimi in obstoječimi stavbami ter različnimi kategorijami stavb,
   upošteva različne klimatske razmere v različnih državah članicah in možne spremembe teh razmer v življenjski dobi zadevne stavbe ter,
   določi enotne predpostavke ali metode izračuna za stroške energije.

Komisija vsakih pet let pregleda in po potrebi posodobi enotno metodologijo.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2).

2.  Države članice izračunajo stroškovno optimalne ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti z uporabo enotne metodologije, določene v skladu z odstavkom 1, in ustreznih parametrov, kot so klimatske razmere ▌.

Države članice poročajo Komisiji o vseh podatkih in predpostavkah, uporabljenih kot osnova za te izračune, in o vseh rezultatih teh izračunov. Poročilo se ▌vključi v akcijske načrte o energetski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES. Države članice predložijo Komisiji ta poročila vsaka tri leta. Prvo poročilo se predloži najpozneje do 30. junija 2011.

3.  Komisija objavi poročilo o napredku držav članic pri izvajanju tega člena.

Člen 6

Nove stavbe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da nove stavbe izpolnjujejo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, določene v skladu s členom 4 in določbami iz člena 9.

Pri novih stavbah države članice spodbujajo uporabo alternativnih sistemov z visokim izkoristkom. Ti alternativni sistemi lahko med drugim vključujejo:

   (a) decentralizirane sisteme oskrbe z energijo na podlagi obnovljivih virov ▌;
   (b) soproizvodnja;
   (c) daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, zlasti tisto, ki v celoti ali delno temelji na energiji iz obnovljivih virov;
   (d) toplotne črpalke;
   (e) opremo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za spremljanje in nadzor.

Člen 7

Obstoječe stavbe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri večji prenovi stavb ali ob menjavi ali nadgradnji stavbnih komponent in tehničnih stavbnih sistemov ali njihovih delov njihova energetska učinkovitost, z namenom izpolnitve vsaj minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, če je to tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo, izboljša. Države članice določijo te minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti v skladu s členom 4 in ob upoštevanju določb iz člena 9. Zahteve so ▌določene za ▌ prenovljene sisteme in stavbne komponente, ob vsaki njihovi zamenjavi ali nadgradnji in za prenovljeno stavbo kot celoto, če gre za večjo prenovo.

Pri stavbah, kjer poteka večja prenova, države članice spodbujajo, da se proučijo in upoštevajo naslednji alternativni sistemi z visokim izkoristkom:

   (a) decentralizirani sistemi oskrbe z energijo na podlagi energije iz obnovljivih virov;
   (b) soproizvodnja;
   (c) daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, zlasti tisto, ki v celoti ali delno temelji na energiji iz obnovljivih virov;
   (d) toplotne črpalke;
   (e) oprema za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za spremljanje in nadzor.

Člen 8

Tehnični stavbni sistemi in stavbne komponente

1.  Države članice določijo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti za stavbne komponente in tehnične stavbne sisteme, ki se namestijo v stavbe ter se uporabljajo v stavbah in ki jih ne zajema Direktiva 2009/.../ES [ vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo] in njeni izvedbeni ukrepi. Določijo se zahteve za novo tehnično opremo, tehnične stavbne sisteme in stavbne komponente in njihove dele, njihovo nadomestitev in zamenjavo, ter se uporabljajo, če so tehnično in funkcionalno izvedljive.

Zahteve zlasti zajemajo naslednje komponente:

   (a) kotle, druge kurilne naprave ali toplotne izmenjevalnike ogrevalnih sistemov, vključno z daljinskim ali skupinskim ogrevanjem in hlajenjem;
   (b) grelnike vode v sistemih tople vode;
   (c) centralne klimatske naprave ali hladni generator v klimatskih sistemih;
   (d) nameščena razsvetljava;
   (e) stavbne komponente.

2.  Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, določene v skladu z odstavkom 1, so v skladu z vso veljavno zakonodajo za proizvode, ki sestavljajo sistem in stavbne komponente, ter temeljijo na ustrezni namestitvi proizvodov, primerni prilagoditvi in nadzoru tehničnega stavbnega sistema. Te zahteve pri tehničnih stavbnih sistemih zagotavljajo, da so ob začetku uporabe ustrezno prilagojeni, da je doseženo pravilno hidravlično ravnotežje sistemov za ogrevanje s toplo vodo, da je bila za namestitev uporabljena ustrezna velikost in vrsta proizvodov ob upoštevanju načrtovane uporabe tehničnih stavbnih sistemov.

3.  V skladu s Prilogo I Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo](14). Države članice zagotovijo namestitev pametnih števcev porabe v vseh novih stavbah in stavbah po večji prenovi ter pri zamenjavi števcev in po potrebi spodbujajo namestitev aktivnih nadzornih sistemov, kot so avtomatizirani, nadzorni in spremljevalni sistemi.

Člen 9

Stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič

1.  Države članice pripravijo nacionalne načrte za povečanje števila stavb, pri katerih je neto poraba ▌energije enaka nič.

Države članice zagotovijo, da so vse nove stavbe vsaj do 31. decembra 2018 stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič.

Države članice določijo cilje za minimalni odstotek, ki ga leta 2015 in leta 2020 predstavljajo stavbe, ki imajo neto porabo energije enako nič, merjeno kot odstotek od skupnega števila stavb in kot odstotek glede na celotno uporabno tlorisno površino.

Ločeni cilji se določijo za:

   (a) nove in prenovljene stanovanjske stavbe;
   (b) nove in prenovljene nestanovanjske stavbe;
   (c) stavbe, ki jih uporabljajo javni organi.

Države članice določijo ločene cilje za nove in obstoječe stavbe iz točke (c), ki se dosežejo vsaj tri leta pred ustreznimi cilji iz tega člena, ob upoštevanju vodilne vloge, ki bi jo morali imeti javni organi na področju energijske učinkovitosti stavb.

2.  Nacionalni načrt iz odstavka 1 se pripravi po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, skupaj z lokalnimi in regionalnimi organi, in med drugim vključuje naslednje elemente:

   (a) vmesne cilje, izražene kot odstotek, glede na skupno število stavb in glede na celostno uporabno tlorisno površino za 2015 in 2020;
   (b) podrobnosti o nacionalnih zahtevah glede minimalnih ravni energije iz obnovljivih virov v novih stavbah in obstoječih stavbah v večji prenovi, kot zahteva Direktiva 2009/28/ES ter člena 6 in 7 te direktive;
   (c) povzetek vseh politik in informacij o sprejetih ukrepih o sprejetih ukrepih za promocijo teh stavb;
   (d) nacionalne, regionalne in lokalne programe za podporo ukrepom energetske učinkovitosti, kot so fiskalne spodbude, finančni instrumenti ali znižanje DDV.

3.  Države članice bodo najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji posredovale nacionalne načrte iz odstavka 1 ter ji vsaka tri leta poročale o napredku pri izvajanju svojih nacionalnih načrtov. Nacionalni načrti in poročila o napredku se ▌vključijo v akcijske načrte o energetski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

4.  Komisija lahko dva meseca po tem, ko jo država članica obvesti o nacionalnem načrtu iz odstavka 3, ob doslednem upoštevanju načela subsidiarnosti zavrne ta načrt ali njegov kateri koli del na podlagi neupoštevanja vseh zahtev iz tega člena. V tem primeru ta država članica predlaga spremembe. Komisija v enem mesecu po prejemu teh predlogov sprejeme spremenjeni načrt ali zahteva nadaljnje specifične spremembe. Komisija in zadevna država članica sprejmeta vse razumne ukrepe, da v petih mesecih po prvem obvestilu dosežeta sporazum o nacionalnem načrtu.

5.  Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 v skladu z opredelitvijo iz člena 2 določi podrobno enotno opredelitev stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

6.  Komisija do 30. junija 2012 in nato vsaka tri leta objavi poročilo o napredku držav članic pri povečanju števila stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič. Komisija na podlagi tega poročila oblikuje akcijski načrt in po potrebi predlaga ukrepe za povečanje števila teh stavb.

Člen 10

Finančne spodbude in tržne ovire

1.  Države članice do 30. junija 2011 pripravijo nacionalne akcijske načrte skupaj s predlaganimi ukrepi za uresničitev zahtev, določenih v tej direktivi, in sicer prek zmanjšanja obstoječih pravnih in tržnih ovir ter razvijanja obstoječih in novih finančnih in fiskalnih instrumentov, da se poveča energetska učinkovitost novih in obstoječih stavb.

Predlagani ukrepi so zadostni, učinkoviti, pregledni in nediskriminatorni, podpirajo izvedbo priporočil iz energetske izkaznice, spodbujajo bistvene izboljšave v energetski učinkovitosti stavb, kjer izboljšanje sicer ne bi bilo ekonomsko izvedljivo, ter obsegajo ukrepe za pomoč gospodinjstvom, ki jih ogroža pomanjkanje energije.

Države članice primerjajo svoje finančne in fiskalne instrumente z instrumenti iz Priloge V ter brez poseganja v nacionalno zakonodajo izvajajo vsaj dva ukrepa iz te priloge.

2.  Države članice nacionalne načrte iz odstavkov 1 in 2 posredujejo Komisiji, tako da jih vključijo v akcijske načrte energetske učinkovitosti iz člena 14(2) direktive 2006/32/ES in jih vsaka tri leta posodobijo.

3.  Komisija najkasneje do 30. junija 2010 po oceni učinka predloži ustrezne zakonodajne predloge, da okrepi obstoječe instrumente Skupnosti ter uvede dodatne, da se podpre izvajanje te direktive.

Predlogi upoštevajo naslednje ukrepe:

   (a) močno povišanje najvišjega zneska naložbe iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za naslednje programsko obdobje, ki se lahko uporabi za podporo naložbam v energetsko učinkovitost, vključno z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem, naložbam v obnovljivo energijo v gospodinjstvih ter razširitev upravičenosti teh projektov, v okviru revizije Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj(15);
   (b) uporabo drugih sredstev Skupnosti za podporo raziskavam in razvoju, informacijskim kampanjam ali usposabljanju o energetski učinkovitosti;
   (c) ustanovitev sklada za energetsko učinkovitost na osnovi prispevkov iz proračuna Skupnosti, Evropske investicijske banke in držav članic, ki bo deloval kot spodbuda za povečanje zasebnih in javnih naložb v projekte za večjo energetsko učinkovitost stavb, skupaj z obnovljivo energijo v stavbah ali stavbnih komponentah, v povezavi z energetsko učinkovitostjo do leta 2020. Ta sklad je vključen v načrtovanje druge strukturne pomoči Skupnosti. Merila za dodelitev sredstev so opredeljena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(16)ter se izvajajo najkasneje do leta 2014;
   (d) znižanje DDV za storitve in proizvode, skupaj z obnovljivo energijo v stavbah ali stavbnih komponentah, v povezavi z energetsko učinkovitostjo.

Člen 11

Energetske izkaznice

1.  Države članice določijo potrebne ukrepe za vzpostavitev sistema certificiranja energetsko učinkovitosti stavb. Energetska izkaznica vključuje energetsko učinkovitost stavb in referenčne vrednosti, kot so minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, da bi lastnikom ali najemnikom stavbe ali delov stavbe omogočili primerjavo in oceno njene energetsko učinkovitosti ter preprosto primerjavo z drugimi stanovanjskimi in nestanovanjskimi stavbami. Pri nestanovanjskih stavbah je lahko po potrebi vključena tudi dejanska letna poraba energije, kot je navedeno v Prilogi I.

Kadar je stavba prodana ali dana v najem pred gradnjo, prodajalec zagotovi natančno pisno oceno o prihodnji energetski učinkovitosti stavbe.

2.  Izkaznica vključuje priporočila za stroškovno optimalne izboljšave energetske učinkovitosti stavbe ali delov stavbe.

Priporočila iz energetske izkaznice zajemajo:

   (a) ukrepe, ki se izvedejo v zvezi z večjo prenovo ovoja stavbe, vključno z izolacijskimi sistemi, ali tehničnih stavbnih sistemov, in
   (b) ukrepe za posamezne dele ali elemente stavbe, ki se izvajajo neodvisno od večje prenove ovoja stavbe, vključno z izolacijskimi sistemi, ali tehničnih stavbnih sistemov.

3.  Priporočila, vključena v energetsko izkaznico, so za posamezno stavbo tehnično izvedljiva in zagotovijo pregledne informacije, ki vključujejo vsaj jasno navedbo izračuna možnih prihrankov energije zaradi ukrepa, aktualne neto vrednosti in naložbenih stroškov za posamezno stavbo ali vrsto stavbe. Ocena stroškov temelji na standardnih pogojih, ki zajemajo vsaj oceno prihrankov energije, osnovne cene energije, finančne ali fiskalne spodbude in obrestne mere za naložbe, ki so potrebne za izvajanje priporočil.

4.  Države članice zagotovijo, da javni organi in druge ustanove, ki omogočajo financiranje nakupa ali prenove stavb, pri določanju višine in pogojev finančnih spodbud, fiskalnih ukrepov in posojil upoštevajo navedeno energetsko učinkovitost in priporočila iz energetskih izkaznic.

5.  V izkaznici o energetski učinkovitosti je navedeno, kje lahko lastnik ali najemnik prejme podrobnejše informacije glede priporočil iz izkaznice. Poleg tega vsebuje informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje priporočil, in tudi informacije o razpoložljivih fiskalnih in finančnih spodbudah in možnostih financiranja.

6.  Javni organi ob upoštevanju vodilne vloge, ki bi jo morali imeti na področju energetske učinkovitosti stavb, izvajajo priporočila iz energetske izkaznice za stavbe, ki jih uporabljajo, v času veljavnosti izkaznice.

7.  Certificiranje stanovanj ali enot, namenjenih za ločeno uporabo v stavbnih blokih, lahko temelji na:

   (a) skupnem certificiranju celotnega stavbnega bloka s skupnim sistemom ogrevanja ali
   (b) oceni energetske učinkovitosti tega stanovanja ali enote.

8.  Certificiranje enodružinskih hiš lahko temelji na oceni druge tipične stavbe podobne zasnove in velikosti s podobno dejansko kakovostjo energetske učinkovitosti, če za to ujemanje lahko jamči strokovnjak, ki izda energetsko izkaznico.

9.  Veljavnost energetske izkaznice ne sme biti daljša od 10 let.

10.  Komisija do 30. junija 2010 sprejme smernice o določitvi minimalnih standardov za vsebino, jezik in prikaz energetskih izkaznic.

Navedeni ukrep za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

11.  Vse države članice priznajo izkaznice, ki jih izdajo druge države članice v skladu s temi smernicami, in ne omejujejo svobode opravljanja finančnih storitev zato, ker je bila izkaznica izdana v drugi državi članici.

12.  Do leta 2011 se na podlagi informacij držav članic in v posvetovanju z ustreznimi sektorji Komisije uvede prostovoljni skupni sistem Evropske unije za certificiranje energetske učinkovitosti nestanovanjskih stavb.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

Države članice do leta 2012 uvedejo prostovoljni certifikacijski sistem iz prvega odstavka, ki bo deloval vzporedno z nacionalnim certifikacijskim sistemom.

Člen 12

Izdajanje energetskih izkaznic

1.  Države članice zagotovijo, da se energetska izkaznica izda za stavbe ali dele stavb, ki se zgradijo, prodajo ali oddajo, in za stavbe, ki imajo skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m2 in kjer se pogosto zadržuje javnost, ter za stavbe, ki jih uporabljajo javni organi.

2.  Države članice zahtevajo, da ob izgradnji stavb ali delov stavb lastnik dobi energetsko izkaznico od prodajalca ali od neodvisnega strokovnjaka, ki izda izkaznico in je naveden v členu 17 ║.

3.  Države članice zahtevajo, da se pri prodaji stavbe ali njenih delov v zadevnih oglasih navede numerični indikator energijske učinkovitosti iz energetske izkaznice in da se morebitnemu kupcu predloži energetska izkaznica.

Prodajalec izroči kupcu energetsko izkaznico najpozneje ob sklenitvi prodajne pogodbe za stavbo ali njene dela.

4.  Države članice zahtevajo, da se pri oddaji stavbe ali njenih delov v najem v zadevnih oglasih navede numerični indikator energijske učinkovitosti iz energetske izkaznice in da se morebitnemu najemniku predloži energetska izkaznica.

Lastnik izroči najemniku energetsko izkaznico najpozneje ob sklenitvi najemne pogodbe.

5.  Lastnik stavbe lahko od pooblaščenega strokovnjaka kadarkoli zahteva, naj pripravi, preračuna ali posodobi energetsko izkaznico, ne glede na to, ali je stavba v izgradnji, prenovi, najemu ali prodana.

6.  Države članice lahko kategorije stavb iz člena 4(2) izključijo iz uporabe odstavkov 1, 2, 3 in 4 tega člena.

Člen 13

Prikaz energetskih izkaznic

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je v stavbah, ki jih uporabljajo javni organi, ali v stavbah, ki imajo skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m2 in kjer se pogosto zadržuje javnost, energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.

Člen 14

Pregled ogrevalnih sistemov

1.  Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov ogrevalnih sistemov s kotli na neobnovljivo tekoče ali trdno gorivo z nazivno toplotno močjo nad 20 kW. Pregled vključuje oceno učinkovitosti kotla in njegove velikosti v primerjavi z ogrevalnimi zahtevami stavbe. Države članice lahko te preglede odpravijo, če je nameščen elektronski spremljevalni in nadzorni sistem.

2.  Države članice lahko spremenijo pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč ▌ogrevalnega sistema. Pri določanju pogostnosti države članice upoštevajo stroške pregleda ogrevalnega sistema in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

3.  Ogrevalni sistemi s kotli z nazivno toplotno močjo nad 100 kW se pregledajo vsaj vsaki dve leti.

Za plinske kotle se to obdobje lahko podaljša na štiri leta.

4.  Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 odločijo, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo svetovanje uporabnikom glede zamenjave kotlov, drugih sprememb ogrevalnega sistema in alternativnih rešitev zaradi ocene učinkovitosti in ustrezne velikosti kotla. Celovit vpliv tega pristopa je v glavnem enakovreden vplivu ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3.

Če se države članice odločijo, da bodo uporabile ukrepe iz prvega pododstavka ║ , najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji predložijo poročilo o enakovrednosti teh ukrepov z ukrepi iz odstavkov 1, 2 in 3. Države članice pošljejo Komisiji ta poročila vsaka tri leta. Poročila se lahko vključijo v akcijske načrte o energijski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

Ko Komisija meni, da poročilo države članice iz drugega pododstavka ne dokazuje enakovrednosti ukrepom iz prvega pododstavka, lahko v roku šestih mesecev po sprejetju poročila zahteva, naj država članica posreduje dodatne dokaze ali naj izvede specifične dodatne ukrepe. Če Komisija eno leto po tej zahtevi ni zadovoljna s predloženimi dokazi ali izvedenimi dodatnimi ukrepi, lahko umakne odstopanje.

Člen 15

Pregled klimatskih sistemov

1.  Države članice predpišejo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov klimatskih in prezračevalnih sistemov ter povratnih toplotnih črpalk z nazivno izhodno močjo nad 5 kW. Pregledi vključujejo oceno učinkovitosti klimatskih naprav in njihove dimenzioniranosti v primerjavi s hladilnimi zahtevami stavbe. Pri pregledu prezračevalnih sistemov se ocenijo tudi pretoki zraka.

Države članice lahko te preglede odpravijo, če je nameščen elektronski spremljevalni in nadzorni sistem, ki omogoča spremljanje učinkovitosti in varnosti sistemov na daljavo.

2.  Države članice lahko spremenijo pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč klimatskega sistema, prezračevalnega sistema ali povratnih toplotnih črpalk. Pri določanju pogostnosti države članice upoštevajo stroške pregleda ▌in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

3.  Države članice pri pripravi ukrepov iz odstavkov 1 in 2 zagotovijo, kolikor je to ekonomsko in tehnično mogoče, da se pregledi izvedejo hkrati s pregledi ogrevalnih sistemov in drugih tehničnih sistemov iz člena 14 te direktive in pregledi tesnjenja iz Uredbe (ES) št. 842/2006 z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih(17).

4.  Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo svetovanje uporabnikom glede zamenjave klimatskega sistema, kar lahko vključuje preglede zaradi ocene učinkovitosti in ustrezne velikosti klimatskega sistema. Splošni vpliv tega pristopa je enakovreden vplivu določb iz odstavkov 1 in 2.

Če se države članice izvajajo ukrepe iz prvega pododstavka, najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji predložijo poročilo o enakovrednosti teh ukrepov z ukrepi iz odstavkov 1 in 2. Države članice Komisiji predložijo ta poročila vsaka tri leta. Poročila se lahko vključijo v akcijske načrte energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

Ko Komisija meni, da poročilo države članice iz drugega pododstavka ne dokazuje enakovrednosti ukrepom iz prvega pododstavka, lahko v roku šestih mesecev po prejetju poročila zahteva, naj država članica posreduje dodatne dokaze ali naj izvede specifične dodatne ukrepe. Če Komisija eno leto po tej zahtevi ni zadovoljna s predloženimi dokazi ali izvedenimi dodatnimi ukrepi, lahko umakne odstopanje.

Člen 16

Poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov

1.  Ta člen se uporablja za poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov.

2.  Poročila o pregledu se izdaja v rednih časovnih presledkih za vsak pregledan sistem. Poročilo o pregledu vključuje naslednje:

  (a) primerjavo energijske učinkovitosti pregledanega sistema z
   (i) najboljšim sistemom, ki je izvedljiv, in
   (ii) sistemom podobne vrste, za katerega vse ustrezne komponente dosegajo raven energijske učinkovitosti, ki jo zahteva veljavna zakonodaja;
   (b) priporočila za stroškovno učinkovito izboljšanje energijske učinkovitosti sistema stavbe ali delov stavbe.

Sporočila iz točke (b) so specifična za sistem in zagotovijo pregledne informacije glede stroškovne učinkovitosti. Ocena stroškovne učinkovitosti temelji na standardnih pogojih, kot so ocena prihrankov energije, osnovne cene energije in obrestne mere za naložbe.

3.  Inšpektor izroči poročilo o pregledu lastniku ali najemniku stavbe.

Člen 17

Neodvisni strokovnjaki

1.  Države članice zagotovijo, da pripravo energetskih izkaznic stavb, in preglede ogrevalnih in klimatskih sistemov na neodvisen način opravljajo usposobljeni in pooblaščeni strokovnjaki, ki poslujejo kot samozaposleni ali so zaposleni v javnih organih ali zasebnih podjetjih.

Strokovnjaki se pooblastijo ob upoštevanju njihove usposobljenosti in neodvisnosti.

2.  Države članice zagotovijo medsebojno priznavanje nacionalnih kvalifikacij in pooblastil.

3.  Komisija do leta 2011 določi smernice in tudi priporočila za minimalne standarde za redno usposabljanje strokovnjakov.

Navedeni ukrep za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

4.  Države članice dajo javnosti na voljo informacije o usposabljanju in akreditaciji. Države članice pripravijo in dajo na voljo tudi seznam usposobljenih in pooblaščenih strokovnjakov.

Člen 18

Neodvisni nadzorni sistem

1.  Države članice zagotovijo, da se v skladu s Prilogo II vzpostavi neodvisen nadzorni sistem za energetske izkaznice in poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov. Države članice vzpostavijo mehanizme za ločeno uveljavljanje za organizacije, ki so odgovorne za uveljavljanje energetskih izkaznic in poročil o pregledih ogrevalnih in klimatskih sistemov.

2.  Države članice lahko prenesejo odgovornosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov, pod pogojem, da zagotovijo, da se ti sistemi izvajajo v skladu s Prilogo II.

3.  Države članice zahtevajo, da se energetske izkaznice in poročila o pregledu iz odstavka 1 na zahtevo registrirajo ali dajo na voljo pristojnim organom ali telesom, katerim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi.

Člen 19

Pregled

Komisija ob pomoči odbora, ustanovljenega po členu 22, ovrednoti to direktivo in pretehta njeno revizijo do leta 2015, glede na pridobljene izkušnje, ter napredek med njeno uporabo, in po potrebi med drugim pripravi predloge v zvezi z:

   (a) metodologijo za izračun energijske učinkovitosti stavb na podlagi rabe primarne energije in emisij ogljikovega dioksida;
   (b) splošno pobudo glede nadaljnjih ukrepov za energijsko učinkovitost stavb;
   (c) določitvijo zahteve na ravni Skupnosti, da so obstoječe stavbe stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič.

Člen 20

Informacije

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za informiranje lastnikov in najemnikov stavb ali delov stavb o različnih metodah in praksah, ki povečujejo energetsko učinkovitost.

2.  Države članice zlasti zagotovijo informacije lastnikom in najemnikom stavb o energetskih izkaznicah in poročilih o pregledu, njihovem namenu in ciljih, stroškovno učinkovitih načinih za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb ter srednje- in dolgoročnih finančnih posledicah, če niso sprejeti ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe ter o finančnih instrumentih, ki so za to na voljo. Informacijske kampanje so namenjene spodbujanju lastnikov in najemnikov, naj izpolnijo vsaj minimalne zahteve iz členov 4 in 9.

Na zahtevo držav članic Komisija državam članicam pomaga pri pripravi zadevnih informacijskih kampanj za namene iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka, ki so lahko vključene v programe Skupnosti.

3.  Države članice zagotovijo, da so lokalni in regionalni organi vključeni v pripravo programov za zagotavljanje informacij in usposabljanje ter za ozaveščanje.

4.  Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi zagotovijo tudi, da se omogoči ustrezno usmerjanje in usposabljanje za osebe, ki so pristojne za izvajanje te direktive z načrtovanjem in izvrševanjem standardov za stavbe. To usmerjanje in usposabljanje okrepi pomen izboljšanja energetske učinkovitosti in omogoči izbiro najboljše kombinacije izboljšav pri energetski učinkovitosti, uporabo energije iz obnovljivih virov in uporabo daljinskega ogrevanja in hlajenja pri načrtovanju, oblikovanju, gradnji in obnovi industrijskih in stanovanjskih območij.

5.  Lastniki in najemniki poslovnih stavb si izmenjujejo informacije o dejanski porabi energije.

6.  Države članice Komisiji posredujejo informacije o:

   (a) podpornih sistemih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabe energije iz obnovljivih virov v stavbah;
   (b) deležu energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja v stavbnem sektorju na nacionalni in regionalni ravni, vključno z informacijami o tem, ali obnovljiva energije prihaja iz naprav na kraju samem, daljinskega ogrevanja in hlajenja ali soproizvodnje.

Te informacije so zajete v akcijskih načrtih energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

7.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za usposabljanje več inštalaterjev in zagotavljanje višje ravni usposabljanja za vgrajevanje in vključevanje potrebne energetsko učinkovite tehnologije, ki uporablja obnovljive vire energije, tako da jim omogoči, da imajo osrednjo vlogo, ki jo imajo pri podpori izboljšanja energetske učinkovitosti stavb.

8.  Komisija do leta 2010 ustvari spletno stran, kjer so naslednje informacije:

   (a) najnovejša različica vsakega akcijskega načrta energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES;
   (b) podrobnosti o trenutno veljavnih ukrepih na ravni Skupnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, vključno z vsemi ustreznimi finančnimi in fiskalnimi instrumenti, o ustreznem izvajanju ali podrobnosti o kontaktih;
   (c) podrobnosti o nacionalnih akcijskih načrtih in trenutno veljavnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih ukrepih v vsaki državi članici za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, vključno z vsemi ustreznimi finančnimi ali fiskalnimi instrumenti, o ustreznem izvajanju ali podrobnosti o kontaktih;
   (d) primere najboljše prakse na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pri izboljšanju energetske učinkovitosti stavb.

Informacije iz prvega pododstavka so v obliki, ki je lahko dostopna in razumljiva za najemnike, lastnike in podjetja iz vseh držav članic ter vse lokalne, regionalne in nacionalne organe. Ta oblika omogoča tem posameznikom in organizacijam lahek dostop do podpore, ki jim je na voljo, da izboljšajo energetsko učinkovitost stavb in da primerjajo podporne ukrepe med državami članicami.

Člen 21

Prilagoditev Priloge I glede na tehnični napredek

Komisija prilagodi točke 3 in 4 Priloge I tehničnemu napredku.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(2).

Člen 22

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 23

Sankcije

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o teh določbah najpozneje do 31. decembra 2010 ter jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje. Države članice pripravijo dokaze o učinkovitosti pravil o kaznih iz akcijskih načrtov o energetski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

Člen 24

Prenos

1.  Države članice najpozneje do 31. decembra 2010 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2 do 18, 20 in 23 ter prilogama I in II te direktive. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice te določbe glede členov 2, 3, 9, 11 do 13, 17, 18, 20 in 23 uporabljajo najpozneje od 31. decembra 2010.

Države članice te določbe glede členov 4 do 8, 14 do 16 in 18 uporabljajo za stavbe, ki jih uporabljajo javni organi, in sicer najpozneje od 31. decembra 2010, ter za druge stavbe najpozneje od 31. januarja 2012.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključiti morajo tudi izjavo, da se sklicevanja na Direktivo, ki se razveljavi s to direktivo, v obstoječih zakonih, predpisih in upravnih določbah štejejo za sklicevanja na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in obliko izjave.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 25

Razveljavitev

Direktiva 2002/91/ES, kakor je spremenjena z Uredbo, navedeno v delu A iz Priloge III, se razveljavi z učinkom od 1. februarja 2012 brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje Direktive, določene v delu B iz Priloge III.

Sklicevanja na razveljavljeno Direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Splošen okvir za izračun energijske učinkovitosti stavb (naveden v členu 3)

1.  Energetska učinkovitost stavbe se določi na podlagi izračunane ali dejanske porabljene letne primarne energije za zadovoljevanje različnih potreb v zvezi z njeno običajno uporabo ter odraža energetske potrebe za ogrevanje in hlajenje (energija, ki je potrebna za preprečevanje prekomernega ogrevanja), da se vzdržuje predvidena temperatura stavbe. Poraba se, kadar je mogoče, izračuna glede na energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov na kraju samem.

2.  Energetska učinkovitost stavbe se izrazi na pregleden način in vključuje tudi numerični ▌porabo primarne energije, izražen v kWh/m2 na leto.

Pri metodologiji za izračun energetske učinkovitosti stavb se uporabljajo evropski standardi in ustrezna zakonodaja Skupnosti, vključno z Direktivo 2009/28/ES.

Pri izračunu energetske učinkovitosti pri porabi električne energije v posamezni stavbi se v količniku za pretvorbo iz končne v primarno energijo upošteva letno ponderirano povprečje ustrezne mešanice goriv za elektriko.

3.  Metodologija se določi ob upoštevanju vsaj naslednjih parametrov:

  (a) naslednjih dejanskih toplotnih značilnosti stavbe (vključno z njenimi notranjimi predelnimi stenami itd.):
   (i) toplotna zmogljivost;
   (ii) izolacija, ki se lahko doseže z materiali, ki najmanj prevajajo toploto;
   (iii) pasivno gretje;
   (iv) hladilni elementi in
   (v) toplotni mostovi;
   (b) ogrevalni sistem in oskrbo s toplo vodo, vključno z značilnostmi glede njune izolacije;
   (c) klimatske naprave, vključno s hladilnimi sistemi;
   (d) naravno in mehansko prezračevanje, kar lahko vključuje tudi zračno tesnost;
   (e) vgrajene sisteme razsvetljave, pri zasnovi katerih so upoštevane ustrezne stopnje osvetlitve glede na funkcije posameznih prostorov, navzočnost ljudi, ustrezno osvetljenost z naravno svetlobo, prožno naravnavanje osvetljenosti, pri čemer se upoštevajo različne funkcije, in ali se sistem uporablja za stanovanjski ali nestanovanjski sekto;
   (f) zasnovo, položaj in orientacijo stavbe, vključno z zunanjo klimo;
   (g) pasivne solarne sisteme in zaščito pred soncem;
   (h) notranje klimatske pogoje, vključno s projektirano notranjo klimo;
   (i) notranja bremena.

4.  Če je pomembno za ta izračun, se upošteva pozitiven vpliv naslednjih parametrov:

   (a) lokalno izpostavljanje soncu aktivnih solarnih sistemov ter drugih ogrevalnih sistemov in sistemov za proizvodnjo električne energije na podlagi obnovljivih virov energije;
   (b) električne energije, proizvedene v soproizvodnji;
   (c) daljinskih ali skupinskih ogrevalnih in hladilnih sistemov;
   (d) naravne osvetlitve.

5.  Za ta izračun so stavbe ustrezno razvrščene v naslednje kategorije:

   (a) enodružinske hiše raznih vrst;
   (b) stanovanjski bloki;
   (c) pisarne;
   (d) šole;
   (e) bolnišnice;
   (f) hoteli in restavracije;
   (g) športni objekti;
   (h) stavbe za ║maloprodajo;
   (i) stavbe za veleprodajo in logistiko;
   (j) druge vrste stavb, ki so porabniki energije.

PRILOGA II

Neodvisni nadzorni sistemi za energetske izkaznice in poročila o pregledu

1.  Pristojni organi ali telesa, katerim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi, naključno izberejo vsaj 0,5 % vseh letno izdanih energetskih izkaznic vsakega strokovnjaka in jih preverijo. Če neodvisen strokovnjak izda le nekaj izkaznic, pristojni organi ali telesa naključno izberejo vsaj eno in jo preverijo. Preverjanje se izvede na eni od treh alternativnih ravni, navedenih spodaj, in vsaka raven preverjanja se izvede vsaj za statistično pomemben del izbranih izkaznic:

   (a) preverjanje veljavnosti vhodnih podatkov o stavbi, ki so uporabljeni za izdajo energetske izkaznice, ter rezultatov, navedenih v izkaznici;
   (b) preverjanje vhodnih podatkov in rezultatov izkaznice, vključno z navedenimi priporočili;
   (c) popolno preverjanje vhodnih podatkov o stavbi, ki so uporabljeni za izdajo energetske izkaznice, rezultatov, navedenih v izkaznici, vključno z navedenimi priporočili, in obiski stavb na kraju samem, da bi se preverilo ujemanje med specifikacijami, navedenimi v energetski izkaznici, in certificirano stavbo.

2.  Če se pri pregledih pokaže neskladnost, pristojni organi naključno izberejo še pet izkaznic istega strokovnjaka in jih preverijo. Če se pri tem preverjanju ugotovi neskladnost, pristojni organi oziroma telesa proti strokovnjaku uvedejo sankcije; najhujše kršitve se lahko kaznujejo z odvzemom strokovnjakove akreditacije.

3.  Pristojni organi ali telesa, katerim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi, naključno izberejo vsaj 0,1 % vseh letno izdanih poročil o pregledu vsakega strokovnjaka in jih preverijo. Če neodvisen strokovnjak izda le nekaj poročil, pristojni organi ali telesa naključno izberejo vsaj enega in ga preverijo. Preverjanje se izvede na eni od treh alternativnih ravni, navedenih spodaj, in vsaka raven preverjanja se izvede vsaj za statistično pomemben del poročil o pregledu:

   (a) preverjanje veljavnosti vhodnih podatkov o pregledanem tehničnem stavbnem sistemu, ki so uporabljeni za izdajo poročila o pregledu, ter rezultatov, navedenih v poročilu o pregledu;
   (b) preverjanje vhodnih podatkov in rezultatov poročila o pregledu, vključno z navedenimi priporočili;
   (c) popolno preverjanje vhodnih podatkov o pregledanem tehničnem stavbnem sistemu, ki so uporabljeni za izdajo poročila o pregledu, ter rezultatov, navedenih v poročilu o pregledu, vključno z navedenimi priporočili ter obiskom stavbe na kraju samem, da bi se preverilo ujemanje med specifikacijami, navedenimi v poročilu o pregledu, ter tehničnim stavbnim sistemom.

4.  Če se pri pregledih pokaže neskladnost, pristojni organi naključno izberejo še pet poročil istega strokovnjaka in jih preverijo. Če se pri tem preverjanju ugotovi neskladnost, pristojni organi oziroma telesa proti strokovnjaku uvedejo sankcije; najhujše kršitve se lahko kaznujejo z odvzemom strokovnjakove akreditacije.

PRILOGA III

Del A

Razveljavljena direktiva in njene zaporedne spremembe

(iz člena 25)

Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 1, 4.1.2003, str. 65).

Uredba (ES) št. 1137/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta

(UL L 311, 21.11.2008, str. 1.)

samo točka 9.9 Priloge

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje

(iz člena 25)

Direktiva

Roki za prenos

Datum začetka uporabe

2002/91/ES

4. januar 2006

4. januar 2009, samo glede členov 7, 8 in 9

PRILOGA IV

Načela enotne metodologije za izračun stroškovno optimalnih ravni

Komisija pri določanju enotne metodologije za izračun stroškovno optimalnih ravni upošteva vsaj naslednja načela:

   opredelijo se referenčne stavbe z značilno in tipično funkcionalnostjo in geografsko lokacijo, vključno z notranjimi in zunanjimi klimatskimi pogoji. Te stavbe so tako nove kot že obstoječe stanovanjske kot nestanovanjske stavbe;
   opredelijo se svežnji tehničnih ukrepov (na primer izolacija ovoja ali delov ovoja stavbe ali energetsko učinkoviti tehnični stavbni sistemi) za energetsko učinkovitost in oskrbo z energijo, ki jih je treba oceniti;
   opredelijo se celotni svežnji tehničnih ukrepov za postavitev stavb, katerih neto poraba energije je enaka nič;
   ocenijo se potrebe energije za ogrevanje in hlajenje, dobavljena energija, porabljena primarna energija in emisije CO2 v referenčnih stavbah (vključno z uporabljenimi opredeljenimi svežnji tehničnih ukrepov);
   ocenijo se pripadajoči stroški, povezani z energetskimi naložbami, stroški energije in drugi tekoči stroški svežnjev tehničnih ukrepov, uporabljenih v referenčnih stavbah z družbenega vidika ter z vidika lastnika nepremičnine ali vlagatelja;
   regionalni in lokalni stroški dela in materiala;

Stroškovna učinkovitost različnih stopenj zahtev glede minimalne energetske učinkovitosti se oceni z izračunom stroškov življenjskega cikla stavb na podlagi svežnjev tehničnih ukrepov, uporabljenih za referenčne stavbe, in z njihovo določitvijo glede na energetsko učinkovitost in emisije CO2.

PRILOGA V

Finančni instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb

Brez poseganja v nacionalno zakonodajo države članice izvajajo vsaj dva finančna instrumenta s tega seznama:

   (a) znižanje DDV za prihranek energije, visoko energetsko učinkovitost ter za blago in storitve, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov;
   (b) druge davčne olajšave za blago in storitve, s katerimi se prihrani energija, ali energetsko učinkovite stavbe, vključno z davkom na prihodek ali davkom na lastnino;
   (c) neposredne subvencije;
   (d) sistem subvencioniranih posojil ali posojil z nizko obrestno mero;
   (e) nepovratna sredstva;
   (f) sistemi za posojilna jamstva;
   (g) zahteve ali sporazumi z dobavitelji energije, da ponudijo finančno pomoč vsem kategorijam potrošnikov.

PRILOGA VI

Korelacijska tabela

Direktiva 2002/91/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2, uvodno besedilo

Člen 2, uvodno besedilo

Člen 2, točka 1

Člen 2, točka 1

-

Člen 2, točka 5

Člen 2, točka 2

Člen 2, točka 6 in Priloga I

-

Člen 2, točke 7, 9, 11 in 12

Člen 2, točka 3

Člen 2, točka 13

Člen 2, točka 4

Člen 2, točka 14

-

Člen 2, točka 15

Člen 2, točka 5

Člen 2, točka 16

Člen 2, točka 6

Člen 2, točka 17

Člen 2, točka 7

Člen 2, točka 18

Člen 2, točka 8

Člen 2, točka 19

Člen 3

Člen 20 in Priloga I

Člen 4║(1)

Člen 4║(1)

Člen 4║(2)

-

Člen 4║(3)

Člen 4║(2)

-

Člen 4║(3)

-

Člen 4║(4)

-

Člen 5

Člen 5

Člen 6║(1)

-

Člen 6

Člen 7

-

Člen 8

-

Člen 9

Člen 7║(1)

Člen 11(7), člen 12(1), (2), (3), (4) in (6)

Člen 7║(2)

Člen 11(1) in (2)

Člen 7║(3)

Člen 13

-

Člen 12(4), (7) in (8)

Člen 8, uvodno besedilo

Člen 14, uvodno besedilo

Člen 8, točka (a)

Člen 14(1) in (3 )

-

Člen 14(2)

Člen 8, točka (b)

Člen 14(4)

Člen 9

Člen 15(1)

-

Člen 15(2)

-

Člen 16

Člen 10

Člen 17

-

Člen 18

Člen 11, uvodno besedilo

Člen 19, uvodno besedilo

Člen 11, točka (a)

-

-

Člen 19, točka (a)

Člen 11, točka (b)

Člen 19, točka (b)

Člen 12

Člen 20

Člen 13

Člen 21

Člen 14║(1)

Člen 22(1)

Člen 14║(2)

Člen 21, točka 2

-

Člen 23

Člen 15║(1)

Člen 24(1) in (2)

Člen 15║(2)

-

-

Člen 25

Člen 16

Člen 26

Člen 17

Člen 27

Priloga

Priloga I

-

Priloge II do VI

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(2) Mnenje z dne 13. maja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Mnenje z dne 21. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009.
(5) UL L 1, 4.1.2003, str. 65.
(6) Glej del A Priloge VI.
(7) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0038.
(8) UL L 140, 5.6.2009, str. 136.
(9) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
(10) UL L 114, 27.4.2006, str. 64.
(11) UL L 255, 30.9.2005, str. 22.
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(13) UL L ...
(14) UL L ...
(15) UL L 210, 31.7.2006, str 1.
(16) UL L 210, 31.7.2006, str 25.
(17) UL L 161, 14.6.2006, str. 1.


Bonitetne agencije ***I
PDF 261kWORD 52k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (KOM(2008)0704 – C6-0397/2008 – 2008/0217(COD))
P6_TA(2009)0279A6-0191/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0704),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0397/2008),

–   ob upoštevanju zaveze, ki jo je predstavnik Sveta podal v pismu z dne 23. aprila 2009, da bo sprejet predlog, kakor je bil spremenjen, v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0191/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah

P6_TC1-COD(2008)0217


(Ker je bil sprejet sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. ....)


Pravice potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ***I
PDF 460kWORD 172k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (KOM(2008)0816 – C6-0476/2008 – 2008/0246(COD))
P6_TA(2009)0280A6-0209/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0816),

–   ob upoštevanju členov 251(2), 71(1) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0476/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0209/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov

P6_TC1-COD(2008)0246


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 71(1) in 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Dejavnost Skupnosti na področju pomorskega prometa bi morala biti med drugim usmerjena v zagotavljanje visoke ravni varstva potnikov, ki je primerljiva z drugimi načini prevoza. Poleg tega bi bilo treba v celoti upoštevati zahteve varstva potrošnikov ║.

(2)  Ker je potnik v pomorskem prometu šibkejša stranka v pogodbi o prevozu, bi bilo treba pravice potnikov varovati ne glede na njihovo narodnost ali kraj stalnega prebivališča v Skupnosti.

(3)  Enotni trg storitev za potnike po morju in celinskih plovnih poteh bi moral zagotavljati ugodnosti vsem državljanom na splošno. Zato bi morali imeti invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo, ki je posledica invalidnosti, starosti ali drugih dejavnikov, možnosti, primerljive z možnostmi drugih državljanov, uporabe storitev komercialnega pomorskega potniškega prevoza║. Invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo imajo enake pravice do prostega pretoka, svobodnega odločanja in nediskriminacije kot vsi drugi državljani.

(4)  Glede na člen 9 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov ter z namenom, da se invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo zagotovijo možnosti prevoza po morju in celinskih plovnih poteh, primerljive možnostim drugih državljanov, bi bilo treba določiti pravila o nediskriminaciji in pomoči med potovanjem. Te osebe bi bilo torej treba sprejeti in se jim ne bi smelo zavrniti prevoza na podlagi invalidnosti ali omejene mobilnosti ▌. Zagotoviti bi jim bilo treba pravico do pomoči v pristaniščih in pri vkrcanju/izkrcanju, če to ne poteka v pristanišču, ter na krovu potniških ladij. Za doseganje socialne vključenosti bi morale zadevne osebe prejemati pomoč brezplačno. Prevozniki bi morali določiti pravila o dostopnosti, po možnosti z uporabo evropskega sistema standardizacije.

(5)  Pri odločitvah glede načrta novih pristanišč in terminalov ter pri velikih prenovah morajo upravni organi pristanišč, ki jih bodo upravljali, upoštevati potrebe invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo ▌. Podobno morajo take potrebe upoštevati prevozniki ▌ pri odločitvah o načrtu novih in prenovljenih potniških ladij v skladu z Direktivo Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje(4).

(6)  Pomoč v pristaniščih, ki so na ozemlju države članice, za katero velja Pogodba, mora med drugim omogočiti invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo gibanje od določene točke prihoda v pristanišče do potniške ladje ter od potniške ladje do določene točke odhoda iz pristanišča, vključno z vkrcanjem in izkrcanjem.

(7)  Pomoč bi morala biti financirana na takšen način, da se breme pravično porazdeli med vse potnike, ki uporabljajo prevoz, da bi se izognili odklanjanju prevoza invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo. Najučinkovitejši način financiranja pomoči je, da se stroški zaračunajo vsakemu potniku, ki uporablja prevoz, kar je vključeno v osnovno ceno vozovnice. Stroške bi bilo treba sprejeti in uporabiti v popolnoma pregledni obliki.

(8)  Pri organizaciji zagotavljanja pomoči invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo ter pri usposabljanju svojega osebja morajo prevozniki ravnati v skladu s priporočilom Mednarodne pomorske organizacije o načrtovanju in delovanju potniških ladij, tako da ustrezajo potrebam starejših in invalidov(5).

(9)  Določbe v zvezi z vkrcavanjem invalidov ali oseb z omejeno mobilnostjo ne bi smele posegati v splošna pravila, ki se uporabljajo pri vkrcavanju potnikov, kot jih določajo veljavni mednarodni ali nacionalni predpisi ali zakonodaja Skupnosti.

(10)  Potnike je treba ustrezno obvestiti v primeru odpovedi ali zamude katere koli storitve. Ta informacija mora pomagati potnikom, da ustrezno ukrepajo ter da pridobijo informacije o nadomestnih povezavah, če je to potrebno.

(11)  Zmanjšati je treba nevšečnosti, ki jih imajo potniki zaradi odpovedi potovanj ali dolgih zamud. Zato je treba za potnike ustrezno poskrbeti, pri čemer jim je treba omogočiti odpoved vozovnice in povračilo zanjo ali jim pod zadovoljivimi pogoji zagotoviti preusmeritev poti potovanja.

(12)  Prevozniki morajo zagotoviti plačilo odškodnine potnikom v primeru zamude ali odpovedi storitve na podlagi deleža cene vozovnice, razen v primeru izredne zamude ali odpovedi, ki je ne bi mogli preprečiti niti, če bi sprejeli vse razumne ukrepe.

(13)  Prevozniki morajo sodelovati, da bi sprejeli ureditve na nacionalni ali evropski ravni za izboljšanje varstva in pomoči, ki se zagotavlja potnikom v primeru prekinitve potovanja, zlasti ob dolgih zamudah.

(14)  Ta uredba ne bi smela vplivati na pravice potnikov iz Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih(6). Ko se izlet odpove zaradi razlogov, ki niso povezani z odpovedjo storitev pomorskega prometa, se ta uredba ne bi smela uporabljati.

(15)  Potnike je treba v celoti obveščati o njihovih pravicah v skladu s to uredbo, da jih lahko učinkovito uveljavljajo. Pravice potnikov po morju in celinskih plovnih poteh morajo vključevati prejem informacij o storitvah pred in med potovanjem. Vse bistvene informacije, ki so zagotovljene potnikom po morju in celinskih plovnih poteh, je treba zagotoviti tudi v ▌ oblikah, ki so dostopne invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo.

(16)  Države članice bi morale nadzorovati in zagotavljati delovanje v skladu s to uredbo ter imenovati ustrezen organ, ki bo izvajal te naloge. Ta nadzor ne vpliva na pravice potnikov, da zahtevajo odškodnino na sodišču v skladu z nacionalno zakonodajo.

(17)  Potnikom bi bilo treba omogočiti uveljavljanje njihovih pravic z ustreznim pritožbenim postopkom, ki ga izvajajo prevozniki, ali z vložitvijo pritožb pri organu ▌, ki ga v ta namen imenuje zadevna država članica.

(18)  Pritožbe v zvezi s pomočjo v pristanišču ali pri vkrcanju/izkrcanju se morajo predložiti organu ▌, ki ga država članica, v kateri se nahaja zadevno pristanišče, imenuje za izvajanje te uredbe. Pritožbe v zvezi s pomočjo prevoznika na morju se morajo predložiti organu ▌, ki ga država članica, ki je prevozniku izdala dovoljenje za poslovanje, imenuje za izvajanje te uredbe. Organ, imenovan za izvajanje te uredbe, je pristojen za preiskovanje posameznih pritožb in pospešitev sodne poravnave sporov.

(19)  Komisija bi morala na mestih, kjer potniki prehajajo s kopenskega na morski prevoz ali prevoz po celinskih plovnih poteh, predlagati jasna pravila o pravicah potnikov v zvezi z odgovornostjo, dostopnostjo, pravicami invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo.

(20)  Države članice bi morale določiti kazni za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni, ki lahko vključujejo naročilo plačila odškodnine zadevnem potniku, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(21)  Ker države članice ne morejo učinkovito doseči ciljev te uredbe, in sicer da se zagotovi visoka in enakovredna raven varstva in pomoči potnikom v državah članicah ter da gospodarski subjekti delujejo v skladu z usklajenimi pogoji na enotnem trgu, in ker se zaradi ║obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena║ ta uredba ne prekoračuje tistega, kar je nujno potrebno za dosego teh ciljev.

(22)  Glede na potrebo po uporabi kombiniranega prevoza bi bilo v primeru nove zakonodajne pobude o pravicah potnikov smiselno sprejeti horizontalni zakonodajni pristop, ki bi zajemal vse načine prevoza.

(23)  Izvajanje te uredbe bi moralo temeljiti na Uredbi (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov ("Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov")(7). To uredbo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)  Direktiva ║95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(8)bi se morala dosledno izvajati, zato da se potnikom po morju in celinskih plovnih poteh zagotovi spoštovanje zasebnosti ter zagotovi, da se zahtevane informacije uporabijo le za izpolnjevanje obveznosti pomoči iz te uredbe ter se ne uporabljajo v škodo potnikov.

(25)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila glede:

   (1) nediskriminacije med potniki v zvezi s pogoji prevoza, ki jih zagotavljajo prevozniki;
   (2) nediskriminacije ter obvezne pomoči invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo;
   (3) obveznosti prevoznikov do potnikov v primeru odpovedi ali zamude potovanja;
   (4) minimalnih informacij, ki jih je treba zagotoviti potnikom;
   (5) obravnavanja pritožb;
   (6) uveljavljanja pravic potnikov.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za komercialni prevoz potnikov po morju in celinskih plovnih poteh s potniško ladjo, vključno s križarjenji, med pristanišči ali v pristaniščih ali kjer koli na mestu izkrcanja/vkrcanja, ki se nahaja na ozemlju države članice, za katero velja Pogodba.

2.  Države članice lahko izvzamejo storitve, vključene v pogodbe za opravljanje storitev po javnem naročilu, če te pogodbe zagotavljajo raven pravic potnikov, ki je primerljiva z ravnjo iz te uredbe.

3.  Države članice lahko iz izvajanja določb uredbe izvzamejo storitve mestnega in primestnega prometa, če lahko zagotovijo, da bodo cilji uredbe doseženi z regulativnimi ukrepi, in če zajamčijo, da bo raven pravic potnikov primerljiva z ravnjo, zahtevano v tej uredbi.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

   (a) "invalid" ali "oseba z omejeno mobilnostjo" pomeni katero koli osebo, katere mobilnost je pri uporabi prevoza zmanjšana zaradi telesne invalidnosti (čutilne ali gibalne, stalne ali začasne), duševne ali psihosocialne prizadetosti ali katerega koli drugega vzroka invalidnosti ali zaradi starosti ter katere položaj zahteva posebno pozornost in prilagajanje storitev, ki so na voljo vsem potnikom, njenim posebnim potrebam;
   (b) "odpoved" pomeni neizvedbo predhodno načrtovane storitve, za katero je bila opravljena vsaj ena rezervacija;
   (c) "zamuda" pomeni razliko med načrtovanim odhodom ali prihodom potnika v skladu z objavljenim voznim redom in dejanskim ali pričakovanim odhodom ali prihodom potnika;
   (d) "prevoznik" pomeni osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo ali je bila le-ta sklenjena v njenem imenu, ali dejanskega prevoznika ne glede na to, ali prevoz dejansko opravi ta oseba ali dejanski prevoznik, ki ni organizator potovanja;
   (e) "storitev komercialnega potniškega pomorskega prevoza" pomeni storitev potniškega pomorskega prometa, ki jo opravi prevoznik z redno ali posebno vožnjo, ki se ponudi širši javnosti proti plačilu kot samostojna vožnja ali kot del paketnega potovanja;
   (f) "dejanski prevoznik" pomeni osebo, ki ni prevoznik in je lahko organizator potovanja, ki dejansko opravi celoten prevoz ali del prevoza;
   (g) "pristanišče" pomeni območje kopnega in vode, na katerem so opravljene izboljšave in oprema, ki predvsem omogočajo sprejem ladij, njihovo nakladanje in razkladanje, skladiščenje blaga, sprejem in dostavo tega blaga prek notranjega prometa ter vkrcanje in izkrcanje potnikov na potniških ladjah;
   (h) "mesto vkrcanja/izkrcanja" pomeni območje kopnega in vode, ki ni pristanišče, s katerega se potniki običajno vkrcajo in na katerega se izkrcajo;
   (i) "ladja" pomeni plovilo po morju ali celinskih plovnih poteh, razen plovila z zračno blazino;
   (j) "pogodba o prevozu" pomeni pogodbo o prevozu med prevoznikom ▌ in potnikom o zagotovitvi ene ali več prevoznih storitev, ne glede na to, ali je bila vozovnica kupljena pri prevozniku, organizatorju potovanj, prodajalcu vozovnic ali prek interneta;
   (k) "vozovnica" pomeni veljaven dokument, ki daje pravico do prevoza, ali drug enakovreden dokument, ki ni na papirju, vključno z dokumentom v elektronski obliki, ki ga izda ali potrdi prevoznik ali njegov pooblaščeni prodajalec vozovnic;
   (l) "prodajalec vozovnic" pomeni vsakega posrednika, ki prodaja storitve pomorskega prometa, vključno s storitvami, ki se prodajo kot del paketa, v imenu prevoznika ali organizatorja potovanj;
   (m) "organizator potovanja" pomeni organizatorja ▌, ki ni prevoznik, v smislu člena 2(2) ▌ Direktive 90/314/EGS;
   (n) "rezervacija" pomeni pooblastilo na papirju ali v elektronski obliki, ki daje pravico do prevoza na podlagi predhodno potrjenih osebnih ureditev prevoza;
   (o) "potniška ladja" pomeni ladjo za prevoz več kot 12 potnikov;
   (p) "pristaniški organ" ali "upravni organ pristanišča" pomeni organ, katerega cilj je, vključno v povezavi drugimi dejavnostmi ali brez njih, na podlagi nacionalne zakonodaje ali ureditve vodenje in upravljanje pristaniške infrastrukture ter usklajevanje in nadzor dejavnosti različnih izvajalcev v pristanišču ali sistemu pristanišč. Sestavljen je lahko iz več ločenih organov ali je pristojen za več kot eno pristanišče;
   (q) "križarjenje" pomeni dejavnost potniške ladje skupaj z nastanitvijo in drugimi pripomočki, ki traja več kot en dan (čez noč) in ni redna ali načrtovana potniška storitev med dvema ali več pristanišči, vendar se potniki običajno vrnejo na mesto vkrcanja;
   (r) "dostopne oblike" pomeni, da so vsem potnikom na voljo enake informacije v pisni obliki, Braillovi pisavi ter zvočni, video- in/ali elektronski obliki. Primeri dostopnih oblik vključujejo piktograme, glasovne objave in podnaslavljanje, vendar niso omejeni le na to in se spreminjajo glede na tehnološki razvoj;
   (s) "potnik" pomeni vsako osebo, ki potuje po pogodbi o prevozu in ni ena izmed oseb, ki spremlja vozilo, priklopnik ali blago, ki se prevaža kot tovor ali trgovsko blago;
   (t) "prihod" pomeni dejansko zasidranje plovila na privezu;
   (u) "odhod" pomeni čas, ko je plovilo dejansko opremljeno za plovbo;
   (v) "cena vozovnice" pomeni strošek, ki se plača za prevoz in nastanitev na ladji. Ne vključuje stroškov obrokov ter drugih dejavnosti ali nakupov na ladji;
   (w) "višja sila" pomeni dogodke ali okoliščine, ki jih ne bi mogli preprečiti, tudi če bi sprejeli vse ustrezne ukrepe, na primer vojna, invazija, dejanje tujega sovražnika, sovražnosti (z vojno napovedjo ali brez nje), državljanska vojna, upor, revolucija, vstaja, vojaški ali nasilni prevzem oblasti ali zaplemba, teroristične dejavnosti, nacionalizacija, vladna odredba, blokada, embargo, delovni spor, stavka, začasni odklop, prekinitev ali izpad električnega toka ali naravne katastrofe, kot so požari, poplave, potresi, nevihte, orkani ali druge naravne katastrofe. Primer višje sile lahko nastane tudi zaradi zelo visokega plimovanja, močnih vetrov, zelo visokih valov in zamrzovanja.

Člen 4

Pogodba o prevozu in nediskriminatorni pogodbeni pogoji

1.  Prevozniki potnikom zagotovijo dokaz o sklenitvi pogodbe o prevozu, tako da jim izdajo eno ali več vozovnic. Vozovnice se obravnavajo kot dokaz prima facie o sklenitvi pogodbe in s tem dajejo pravice iz te uredbe.

2.  Brez poseganja v obveznosti javnih služb, ki zahtevajo socialne tarife, bodo splošni javnosti ponujeni pogodbeni pogoji in tarife, ki jih uporabljajo prevozniki ali prodajalci vozovnic, brez kakršne koli diskriminacije na podlagi narodnosti ali stalnega prebivališča končne stranke ali sedeža prevoznika ali prodajalca vozovnic v Skupnosti.

Člen 5

Izključitev opustitve

1.  Obveznosti v skladu s to uredbo se ne omejijo ali opustijo, med drugim s klavzulo o odstopanju ali omejevalno klavzulo v pogodbi o prevozu.

2.  Prevozniki lahko ponudijo pogodbene pogoje, ki so za potnike ugodnejši kot pogoji iz te uredbe.

Poglavje II

Pravice invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo

Člen 6

Preprečevanje zavrnitve prevoza

1.  Prodajalci vozovnic prevoznikov in organizatorji potovanj zaradi invalidnosti ali omejene mobilnosti ne zavrnejo:

   (a) sprejetja rezervacije ali izdaje vozovnice za potovanje, za katero velja ta uredba;
   (b) vkrcanja invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo v pristanišču ali na mestu vkrcanja/izkrcanja, če ima ta oseba veljavno vozovnico ali rezervacijo.

2.  Rezervacije in vozovnice se ponudijo invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo brez dodatnih stroškov.

Člen 7

Odstopanje in posebni pogoji

1.  Ne glede na določbe člena 6 lahko prevozniki ali prodajalci vozovnic ali organizatorji potovanj ▌ zavrnejo sprejetje rezervacije, izdajo vozovnice ali vkrcanje invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo ▌, če struktura potniške ladje fizično onemogoča vkrcanje ali prevoz invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo ali če se tem osebam ne more omogočiti običajne ravni storitve na varen, dostojanstven in izvedljiv način.

Prevozniki, prodajalci vozovnic ali organizatorji potovanj si, če zavrnejo sprejetje rezervacije zaradi razlogov iz ▌ prvega pododstavka, razumno prizadevajo, da zadevni osebi predlagajo sprejemljivo nadomestno rešitev.

Pri predhodni rezervaciji imata invalid ali oseba z omejeno mobilnostjo, katere vkrcanje je bilo zavrnjeno ▌, in vsaka oseba, ki jo spremlja v skladu z odstavkom 2, pravico do povračila stroškov ali spremembe poti, kakor je določeno v Prilogi I. ▌

2.  ▌ Prevoznik ali prodajalec vozovnic ali organizator potovanja lahko zahteva, da invalida ali osebo z omejeno mobilnostjo spremlja druga oseba, ki lahko tej osebi zagotovi potrebno pomoč, če je ta nujno potrebna.

3.  Kadar prevoznik ali prodajalec vozovnic ali organizator potovanja uveljavlja odstopanje iz odstavka 1 ali 2, invalida ali osebo z omejeno mobilnostjo takoj obvesti o razlogih. Prevoznik, prodajalec vozovnic ali organizator potovanja na zahtevo invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo o teh razlogih pisno obvesti v petih delovnih dneh od zahteve.

Člen 8

Dostopnost in informacije

1.  Prevozniki pod nadzorom nacionalnih izvršnih organov ob dejavnem sodelovanju predstavnikov organizacij invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo ▌ ║ določijo pravila o nediskriminatornem dostopu, ki veljajo za prevoz invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo in njihove spremljevalce, ter tudi vse morebitne omejitve v zvezi s prevozom teh oseb ali z opremo za gibanje zaradi strukture potniške ladje, da se izpolnijo veljavne varnostne zahteve. Ta pravila vključujejo vse pogoje dostopa zadevnih pomorskih storitev, vključno z dostopnostjo ladij, ki se uporabljajo, in njihovih zmogljivosti na krovu ter ustrezno medicinsko-tehnično opremo.

2.  Prevozniki ali prodajalci vozovnic javno objavijo pravila iz odstavka 1, fizično ali na internetu, vsaj takrat, ko se opravi rezervacija, v dostopnih oblikah, na ustrezen način in v vseh jezikih, v katerih se običajno objavljajo informacije za vse potnike. Pri objavljanju teh informacij je treba posebno pozornost nameniti potrebam invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo.

3.  Prevozniki na zahtevo v dostopnih oblikah objavijo mednarodno zakonodajo, zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo, ki določa varnostne zahteve, na katerih temeljijo pravila o nediskriminatornem dostopu.

4.  Organizatorji potovanja objavijo pravila iz odstavka 1, ki veljajo za potovanja, vključena v potovalne pakete, počitniške pakete in izlete, ki jih organizirajo, prodajajo ali dajejo v prodajo.

5.  Prevozniki, prodajalci njihovih vozovnic ali organizatorji potovanj zagotovijo, da so vse zadevne informacije o pogojih prevoza, informacije o potovanju, informacije o dostopnosti storitev in pisno potrdilo o zagotavljanju pomoči na voljo v obliki, ki je ▌ dostopna za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo, vključno z rezervacijami in informacijami prek spleta.

Člen 9

Pravica do pomoči v pristaniščih

1.  Prevoznik je ob odhodu, prehodu ali prihodu v pristanišče odgovoren za zagotavljanje brezplačne pomoči invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, kot je določeno v Prilogi II, na tak način, da lahko oseba vstopi na odhodno ladjo, za katero je kupila vozovnico, ali se izkrca z nje brez poseganja v predpise o dostopu iz člena 8(1). Pomoč je prilagojena individualnim potrebam invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo.

2.  Prevoznik lahko zagotovi pomoč sam ali z eno ali več strankami sklene pogodbo o zagotavljanju pomoči. Prevoznik lahko takšno pogodbo ali pogodbe sklene na lastno pobudo ali na zahtevo drugih, vključno na zahtevo pristaniškega organa, in ob upoštevanju obstoječih storitev v zadevnem pristanišču.

Kadar prevoznik sklene pogodbo o zagotavljanju pomoči z eno ali več strankami, je ta še vedno odgovoren za zagotavljanje pomoči in skladnosti s standardi kakovosti iz člena 14(1).

3.  Prevozniki lahko na nediskriminatorni podlagi zaradi financiranja te pomoči v pristaniščih zaračunajo posebne takse vsem potnikom. Posebne takse morajo biti upravičene, povezane s stroški in pregledne.

4.  Prevozniki omogočijo izvršnemu organu ali organom, imenovanim v skladu s členom 27(1), vpogled v revidirani letni pregled zaračunanih zneskov in izdatkov, namenjenih za pomoč invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo.

5.  V skladu s členom 12 je upravni organ pristanišča odgovoren, da, kadar je to potrebno, zagotovi dostop do pristanišča invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo.

Člen 10

Pravica do pomoči pri vkrcanju/izkrcanju

Kadar za namembni kraj ali del potovanja ni pristanišča, v skladu s členom 9 pomoč pri vkrcanju/izkrcanju organizira prevoznik.

Člen 11

Pravica do pomoči na ladjah

Prevozniki invalidom ali osebam z omejeno mobilnostjo, ki prihajajo v pristanišče, odhajajo iz njega ali prestopajo v pristanišču, za katero velja ta uredba, vsaj pomoč iz Priloge III zagotavljajo brezplačno.

Člen 12

Pogoji za zagotovitev pomoči

Prevozniki, upravni organi pristanišč, prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj sodelujejo, da se zagotovi pomoč invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo v skladu s členi 9, 10 in 11 ter v skladu z naslednjimi točkami:

   (a) pomoč se zagotovi, če je prevoznik, prodajalec vozovnic ali organizator potovanj, pri katerem je bila vozovnica kupljena, obveščen o potrebah osebe po taki pomoči, ko se opravi rezervacija ali vsaj 48 ur, preden oseba potrebuje pomoč, razen če se ponudnik pomoči in potnik dogovorita o krajšem roku obvestitve, z izjemo križarjenj, kjer je treba sporočiti, da je potrebna pomoč, ob rezervaciji. Kadar vozovnica dovoljuje več potovanj, zadostuje eno obvestilo, če se zagotovijo ustrezne informacije o času naslednjih potovanj;

(b)   prevozniki, prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zahtevanje in sprejemanje obvestil o potrebi po pomoči, ki jih pošljejo invalidi ali osebe z omejeno mobilnostjo. Potnik prejme potrdilo, da je bila potreba po pomoči sporočena. Ta obveznost velja na vseh njihovih prodajnih točkah, vključno s prodajo po telefonu in prek interneta;

   (c) če oseba ne pošlje nobenega obvestila v skladu s točko (a), si prevozniki, prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj čim bolj prizadevajo za zagotovitev pomoči tako, da se lahko invalid ali oseba z omejeno mobilnostjo vkrca na ladjo, prestopi na ustrezno ladjo ali izkrca s prispele ladje, za katero je kupila vozovnico;
   (d) brez poseganja v pristojnosti drugih organov v zvezi z območji zunaj prostorov pristanišča upravni organ pristanišča ali druga pooblaščena oseba določi točke prihoda in odhoda v pristanišču, in sicer znotraj in/ali zunaj zgradb terminala, na katerih lahko invalidi ali osebe z omejeno mobilnostjo prijavijo svoj prihod in zaprosijo za pomoč; te točke morajo biti jasno označene in morajo v dostopni obliki nuditi osnovne podatke o pristanišču in zagotovljeni pomoči.
  (e) pomoč se zagotovi, če invalid ali oseba z omejeno mobilnostjo pride na določeno mesto:
   ob uri, ki jo določi prevoznik, pri čemer je lahko to največ 60 minut pred ║uro odhoda iz voznega reda, ali
   če ura ni določena, najpozneje 30 minut pred ║ uro vkrcanjaiz voznega reda, razen če se potnik in ponudnik pomoči dogovorita drugače, ali
   v primeru križarjenj ob uri, ki jo določi prevoznik, pri čemer je lahko to največ 60 minut pred začetkom časa za prijavo;
   (f) če invalid ali oseba z omejeno mobilnostjo zahteva spremstvo psa vodnika, se zahtevi ugodi, če je prevoznik ali prodajalec vozovnic ali organizator potovanj obveščen v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, ki urejajo prevoz priznanih psov vodnikov na potniških ladjah, če taka pravila obstajajo.

Člen 13

Posredovanje informacij tretji stranki

1.  Kadar za zagotavljanje pomoči skrbi podpogodbenik in prevoznik ▌ prejme obvestilo o potrebi po pomoči vsaj 48 ur pred ║uro odhoda iz voznega reda na pot, to obvestilo posreduje podpogodbeniku tako, da ga ta prejme čimprej in vsakem primeru vsaj 36 ur pred ║uro odhoda iz voznega reda na pot.

2.  Kadar za zagotavljanje pomoči skrbi podpogodbenik in prevoznik ▌ ne prejme obvestila o potrebi za pomoč vsaj 48 ur pred ║uro odhoda iz voznega reda na pot, prevoznik ▌ to obvestilo posreduje podpogodbeniku takoj, ko je to mogoče.

Člen 14

Standardi kakovosti za pomoč

1.  Prevozniki določijo standarde kakovosti za pomoč iz prilog II in III ter sredstva, potrebna za njihovo izpolnjevanje, v sodelovanju z organizacijami, ki zastopajo invalidne potnike in potnike z omejeno mobilnostjo.

2.  Pri določanju standardov kakovosti je treba v celoti upoštevati mednarodno priznane usmeritve in kodekse ravnanja v zvezi z omogočanjem lažjega prevoza invalidov ali oseb z omejeno mobilnostjo, zlasti priporočilo Mednarodne pomorske organizacije o načrtovanju in delovanju potniških ladij, tako da ustrezajo potrebam starejših in invalidov.

3.  Prevozniki svoje standarde kakovosti objavijo v dostopnih oblikah.

Člen 15

Usposabljanje

Prevozniki:

   (a) zagotovijo, da imajo vsi njihovi uslužbenci, vključno s tistimi, zaposlenimi pri podpogodbeniku, ki ponujajo neposredno pomoč invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, potrebno znanje za izpolnjevanje potreb oseb z različnimi oblikami invalidnosti ali omejitev mobilnosti;
   (b) zagotovijo usposabljanje za pomoč invalidom in glede ozaveščanja o invalidnosti, kot je opisano v Prilogi IV, za vse svoje uslužbence v pristanišču, ki delajo neposredno s potniki;
   (c) zagotovijo, da se ob zaposlitvi vsi novi uslužbenci, ki so v neposrednem stiku s potniki, udeležijo usposabljanja glede invalidnosti ter da se osebje udeležuje osvežitvenih tečajev, kadar je to primerno.

Člen 16

Odškodnina za invalidske vozičke in opremo za gibanje

1.  Če potnik, ki je lastnik opreme, še ni dobil odškodnine v skladu z Uredbo (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč(9), se,kadar se invalidski vozički ali druga oprema za gibanje ali njihovi deli izgubijo ali poškodujejo pri oskrbi v pristanišču ali na ladji pred potovanjem, med njim in po njem, potniku, ki je lastnik zadevne opreme, ▌ odvisno od tega, kdo je bil odgovoren za opremo med izgubo ali poškodbo, izplača odškodnina.

Kadar je to potrebno, si je treba čim bolj prizadevati za hitro zagotovitev nadomestne opreme, ki ustreza potrebam potnika.

2.  Znesek odškodnine, ki se izplača na podlagi tega člena, ni omejen.

Poglavje III

Obveznosti prevoznikov v primeru prekinitve potovanja

Člen 17

Zagotavljanje informacij

1.  V primeru zamude prevoznik ali upravni organ pristanišča, kadar je to primerno, obvesti potnike vsaj 30 minut po uri odhoda iz voznega reda ali eno uro pred uro prihoda iz voznega reda. Če so informacije na voljo, prevoznik potnike obvesti o predvidenih urah odhoda in prihoda.

2.  Če potniki zaradi zamude zamudijo povezavo, si prevoznik izvajalec ustrezno prizadeva, da prizadete potnike seznani z nadomestnimi povezavami.

3.  Prevoznik ali upravni organ pristanišča zagotovi, da prejmejo potniki, ki so invalidi ali osebe z omenjeno mobilnostjo, informacije, predpisane v odstavkih 1 in 2, v dostopnih oblikah.

Člen 18

Pravica do pomoči

1.  Kadar prevoznik utemeljeno pričakuje, da bo zamuda storitve pomorskega potniškega prometa daljša od 60 minut glede na uro odhoda iz voznega reda, potniki dobijo brezplačne obroke in osvežilne pijače, primerne glede na čakalno dobo, če so na voljo na ladji ali v pristanišču ali jih je možno razumno nabaviti.

2.  V primeru zamude, zaradi katere je potrebna nastanitev za eno ali več noči ali dodatna nastanitev poleg tiste, ki so jo potniki načrtovali, se potnikom poleg obrokov in osvežilne pijače iz odstavka 1 ponudita brezplačna nastanitev v hotelu ali drugje ter prevoz med pristaniščem in krajem nastanitve ▌. Dodatni stroški nastanitve in prevoza, ki jih krije prevoznik, ne smejo preseči dvakratne cene vozovnice.

3.  Če pomorske storitve ni več mogoče nadaljevati, prevozniki čim prej organizirajo nadomestno prevozno storitev, kadar je to mogoče.

4.  Prevoznik izvajalec pri uporabi odstavkov 1, 2 in 3 posebno pozornost nameni potrebam invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo ter morebitnim spremljevalcem.

Člen 19

Sprememba poti in povračilo

1.  Kadar prevoznik utemeljeno pričakuje, da bo zamuda storitve pomorskega potniškega prometa daljša od 120 minut glede na uro odhoda iz voznega reda, se potniku takoj:

   (a) ponudi nadomestna prevozna storitev pod razumnimi pogoji ali se ga, če to ni izvedljivo, seznani z ustreznimi nadomestnimi prevoznimi storitvami drugih prevoznikov;
   (b) ponudi povračilo stroškov nakupa vozovnice, če se potnik odloči, da ne bo potoval s prevoznikom.

Plačilo stroškov iz točke (b) se izvede pod istimi pogoji kot plačilo nadomestila iz odstavkov 3, 4 in 5 člena 20.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se potnike na križarjenju preusmeri ali se jim povrne škodo v skladu z določbami Direktive 90/314/EGS.

Člen 20

Nadomestilo cene vozovnice

1.  Ne da bi izgubil pravice do prevoza, lahko potnik od prevoznika zahteva nadomestilo v primeru zamude pri prihodu ▌. Najnižje nadomestilo je:

   (a) 25 % cene vozovnice za zamude od 60 do 119 minut;
   (b) 50 % cene vozovnice za zamude 120 minut ali več;
   (c) 100 % cene vozovnice, če prevoznik ne zagotovi nadomestnih prevoznih storitev ali potnikov ne seznani z ustreznimi nadomestnimi prevoznimi storitvami, kot je določeno v členu 19(1)(a).

2.  Odstavek 1se ne uporablja za potnike na križarjenju. Ti lahko zahtevajo nadomestilo v skladu z Direktivo 90/314/EGS.

3.  Nadomestilo se izplača v enem mesecu po vložitvi zahtevka za nadomestilo. Nadomestilo se lahko izplača v obliki bonov in/ali drugih storitev, če so pogoji prilagodljivi, zlasti glede trajanja veljavnosti in namembnega kraja. Nadomestilo se na zahtevo potnika izplača v gotovini.

4.  Če je prevoznik odpoved ali preložitev plovbe ali podaljšano trajanje plovbe napovedal tri ali več dni pred predvidenim odhodom, potnik ni upravičen do nadomestila.

Člen 21

Višja sila

Obveznosti iz členov 18, 19 in 20 se ne uporabljajo v primeru višje sile, ki prepreči izvedbo prevozne storitve.

Člen 22

Nadaljnji zahtevki

Ta uredba potnikom na noben način ne onemogoča, da na nacionalnih sodiščih zahtevajo odškodnino za izgubo zaradi odpovedi ali zamude pri prevoznih storitvah. Nadomestilo, ki je dodeljeno na podlagi te uredbe, se lahko odšteje od dodatnega nadomestila.

Člen 23

Dodatni ukrepi v korist potnikom

Prevozniki pod nadzorom nacionalnih izvršnih organov sodelujejo z zainteresiranimi stranmi, strokovnimi organizacijami ter združenji potrošnikov, potnikov, pristanišč in invalidov, da se sprejmejo ureditve na nacionalni ali evropski ravni. Ti ukrepi morajo biti namenjeni izboljševanju oskrbe potnikov, zlasti v primeru daljših zamud in prekinitev ali odpovedi potovanja.

Poglavje IV

Informacije za potnike in obravnava pritožb

Člen 24

Pravica do informacij o potovanju

║Upravni organi pristanišč in prevozniki potnikom med potovanjem zagotavljajo ustrezne informacije v dostopnih oblikah in običajnih jezikih. Posebna pozornost se nameni potrebam invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo.

Člen 25

Informacije o pravicah potnikov

1.  Prevozniki zagotovijo, da se potnikom najpozneje ob odhodu predložijo ustrezne in izčrpne informacije o njihovih pravicah iz te uredbe. Če informacije predloži prevoznik ali prevoznik izvajalec, drugemu teh informacij ni treba predložiti. Informacije se zagotovijo v dostopnih oblikah in običajnih jezikih. Pri zagotavljanju teh informacij je treba posebno pozornost nameniti potrebam invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo.

2.  Prevozniki in upravni organi pristanišč zagotovijo, da so informacije o pravicah potnikov iz te uredbe javno na voljo na ladjah in v pristaniščih. Te informacije vključujejo kontaktne podatke izvršnih organov, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 27(1).

Člen 26

Pritožbe

1.  Organi držav članic uvedejo neodvisni mehanizem za obravnavo pritožb, dostopen vsem potnikom, tudi invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te uredbe.

2.  Potniki lahko prevozniku predložijo pritožbo v enem mesecu od dne, ko je bila storitev opravljena ali ko bi storitev morala biti opravljena. V 20 delovnih dneh naslovnik pritožbe predloži svoje obrazloženo mnenje ali v utemeljenih primerih potnika obvesti, kdaj lahko pričakuje odgovor. Čas, ki je potreben za odgovor, ne sme presegati dveh mesecev od prejema pritožbe.

3.  Če se v roku iz odstavka 2 ne prejme noben odgovor, se šteje, da je bila pritožba odobrena.

Poglavje V

Izvajanje in nacionalni izvršni organi

Člen 27

Nacionalni izvršni organi

1.  Vsaka država članica imenuje organ ▌, odgovoren za izvajanje te uredbe. Vsak organ sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da se oblikujejo pravila glede dostopnosti iz člena 8 ter da se zagotovi spoštovanje teh pravil ter spoštovanje pravic potnikov ▌. Vsak organ je glede svoje organizacije, odločitev o financiranju, pravne strukture in sprejemanja odločitev neodvisen od komercialnih interesov.

2.  Države članice obvestijo Komisijo glede organa ▌, imenovanega v skladu s tem členom, ter o njegovi odgovornosti.

3.  Vsak potnik se lahko glede domnevne kršitve te uredbe pritoži pri ustreznem organu, ki ga je na podlagi odstavka 1 imenovala država članica.

4.  Države članice, ki so se odločile, da izvzamejo nekatere storitve v skladu s členom 2(2), zagotovijo primerljiv mehanizem za izvajanje pravic potnika.

Člen 28

Poročilo o izvajanju

1.  Izvršni organi, imenovani v skladu s členom 27, vsako leto 1. junija objavijo poročilo o svoji dejavnosti v preteklem letu, vključno med drugim z:

   (a) opisom ukrepov, sprejetih za izvajanje določb te uredbe;
   (b) sklicevanjem na postopke, ki so se uporabili za poravnavo posameznih pritožb;
   (c) povzetkom pravil o dostopnosti za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo, ki veljajo v tej državi članici;
   (d) zbranimi podatki o pritožbah, vključno s podatki o njihovem izidu in časovnem poteku reševanja;
   (e) podrobnostmi o uveljavljenih kaznih;
   (f) drugimi pomembnimi vprašanji za boljše izvajanje te uredbe.

2.  Da lahko pripravijo osnutek takšnega poročila, izvršni organi hranijo statistične podatke o posameznih pritožbah glede na zadevo in zadevne družbe. Takšni podatki so na zahtevo Komisiji ali nacionalnim preiskovalnim organom na voljo do tri leta od datuma incidenta.

Člen 29

Sodelovanje med izvršnimi organi

Nacionalni izvršni organi, imenovani v skladu s členom 27(1), si izmenjujejo informacije o svojem delu, načelih odločanja in praksah za dosledno varstvo potnikov po vsej Skupnosti. Pri teh nalogah jih podpira Komisija.

Člen 30

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predpisane kazni, ki lahko vključujejo odredbo plačila odškodnine zadevni osebi, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo in ji nemudoma sporočijo kakršne koli naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.

Poglavje VI

Končne določbe

Člen 31

Poročilo

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje ...(10) predloži poročilo o njenem izvajanju in njenih učinkih. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi o podrobnejšem nadaljnjem izvajanju določb te uredbe ali o njeni spremembi.

Člen 32

Sprememba Uredbe (ES) št. 2006/2004

Prilogi k Uredbi (ES) št. 2006/2004 se doda naslednja točka ║:"

19.   Uredba (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ║… [o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov](11).

"

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne ...(12). Členi 6, 7, 26, 27 in 30 se začnejo uporabljati ...(13)*.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik║

PRILOGA I

Pravica do povračila ali spremembe poti v primeru predhodne rezervacije, ki jo je opravil invalid ali oseba z omejeno mobilnostjo

1.  Pri sklicevanju na to prilogo lahko invalid ali oseba z omejeno mobilnostjo izbira med:

(a)  – povračilom celotne vrednosti vozovnice po ceni, po kateri je bila kupljena, v sedmih dneh v gotovini, z elektronskim bančnim nakazilom, bančnim nalogom ali bančnim čekom ali s pisnim soglasjem potnika za neopravljen del ali dele potovanja in za že opravljen del ali dele potovanja, če se pot ne uporablja več za noben namen v zvezi s prvotnim potovalnim načrtom potnika, ter kadar je to primerno,

   povratnim potovanjem do izhodiščne točke odhoda takoj, ko je mogoče; ali
   (b) spremembo poti, pod primerljivimi pogoji prevoza, v končni namembni kraj takoj, ko je mogoče; ali
   (c) spremembo poti, pod primerljivimi pogoji prevoza, v končni namembni kraj s poznejšim datumom po izbiri potnika glede na razpoložljivost vozovnic.

2.  Odstavek 1(a) velja tudi za potnike, katerih potovanja so del paketa, razen pravice do povračila, kadar taka pravica izhaja iz Direktive 90/314/EGS║.

3.  Kadar ima naselje, mesto ali regija več pristanišč in dejanski prevoznik ponudi potniku prevoz do drugega pristanišča od tistega, za katero je imel rezervacijo, dejanski prevoznik nosi stroške prevoza potnika od drugega pristanišča do tistega, za katero je imel rezervacijo, ali do drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori s potnikom.

PRILOGA II

Pomoč v pristaniščih

Pomoč in ureditve, ki so potrebne, da se invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo omogoči:

   da sporočijo svoj prihod v pristanišče in zaprosijo za pomoč,
   premik od vstopne točke do okenca za prijavo potnikov, če ta obstaja, ali do ladje,
   prijava potnikov in prtljage, če je to potrebno,
   nadaljevanje poti od okenca za prijavo potnikov (če obstaja) do ladje skupaj z izpolnitvijo izstopnih, carinskih in varnostnih postopkov,
   vkrcanje na ladjo z zagotavljanjem potrebnih sredstev,
   nadaljevanje poti od vrat ladje do njihovih sedežev/dela,
   shranjevanje in dvig prtljage na ladji,
   nadaljevanje poti od njihovih sedežev do vrat ladje,
   izkrcanje z ladje z zagotavljanjem dvigal, invalidskih vozičkov in druge potrebne pomoči, če je to primerno,
   dvig prtljage (če je to potrebno) skupaj z izpolnitvijo vstopnih in carinskih postopkov,
   nadaljevanje poti od prostora za prtljago ali mesta izkrcanja do označene točke izhoda,
   odhod do toaletnih prostorov, če je to potrebno.

Kadar invalidu ali osebi z omejeno mobilnostjo pomaga oseba, ki jo spremlja, je treba tej osebi na zahtevo omogočiti, da zagotavlja potrebno pomoč v pristanišču ter pri vkrcanju in izkrcanju.

Oskrba vse potrebne opreme za gibanje, vključno z opremo, kot so električni invalidski vozički.

Začasna nadomestitev poškodovane ali izgubljene opreme za gibanje, in sicer ne nujno zamenjava enakega z enakim, ampak z opremo s podobnimi tehničnimi in funkcionalnimi lastnostmi.

Zemeljska oskrba s priznanimi psi vodniki, kadar je to primerno.

Sporočanje informacij, potrebnih za vkrcanje in izkrcanje, v dostopnih oblikah.

PRILOGA III

Pomoč na ladjah

Prevoz priznanih živali vodnic na ladji v skladu z nacionalnimi predpisi.

Poleg medicinske opreme prevoz največ dveh kosov opreme za gibanje na invalida ali osebo z omejeno mobilnostjo, vključno z električnimi invalidskimi vozički.

Sporočanje bistvenih informacij v zvezi s potjo v dostopnih oblikah.

Prizadevanje, da se na zahtevo po najboljših močeh uredi sedežni red, ki bo omogočal zadovoljitev potreb posameznih invalidov ali oseb z omejeno mobilnostjo, ob upoštevanju varnostnih zahtev in razpoložljivosti.

Po potrebi pomoč pri dostopu do toaletnih prostorov.

Kadar invalidu ali osebi z omejeno mobilnostjo pomaga oseba, ki jo spremlja, si bo ladjarska družba po najboljših močeh prizadevala tej osebi dodeliti sedež poleg invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo.

PRILOGA IV

Usposabljanje glede invalidnosti

Usposabljanje glede ozaveščanja o invalidnosti

Usposabljanje osebja, ki dela neposredno s potniki, vključuje:

   ozaveščanje o potrebah potnikov s fizičnimi, senzornimi (sluh in vid), skritimi motnjami ali motnjami pri učenju in o ustreznem odzivu na njihove potrebe, vključno s tem, kako razlikovati med različnimi sposobnostmi posameznikov, katerih mobilnost, orientacija ali komunikacija je morda omejena;
   ovire, s katerimi se srečujejo osebe z omejeno mobilnostjo, vključno z ovirami, povezanimi z odnosom ljudi, okoljskimi/fizičnimi ovirami in organizacijskimi ovirami;
   priznani psi vodniki, vključno z vlogo in potrebami teh psov;
   ravnanje v nepredvidenih dogodkih;
   medosebne spretnosti in komuniciranje z gluhimi in naglušnimi osebami, slabovidnimi osebami, osebami z motnjami v govoru ter osebami z motnjami pri učenju;
   splošno ozaveščanje o smernicah Mednarodne pomorske organizacije v zvezi s priporočilom o načrtovanju in delovanju potniških ladij, tako da ustrezajo potrebam starejših in invalidov;
   pazljivo ravnanje z invalidskimi vozički in drugimi pripomočki za mobilnost, da se preprečijo poškodbe (za vse osebje, ki je odgovorno za ravnanje s prtljago).

Usposabljanje za pomoč invalidom

Usposabljanje osebja, ki neposredno pomaga osebam z omejeno mobilnostjo, vključuje:

   kako uporabnikom invalidskih vozičkov pomagati na voziček in z njega;
   spretnosti za zagotavljanje pomoči osebam z omejeno mobilnostjo, ki potujejo s psom vodnikom, vključno z vlogo in potrebami teh psov;
   tehnike za spremljanje slepih in slabovidnih potnikov ▌;
   poznavanje vrst opreme, ki lahko pomaga osebam z omejeno mobilnostjo, ter poznavanje dela s takšno opremo;
   uporabo opreme za pomoč pri vkrcavanju in izstopanju, ki se uporablja, ter poznavanje ustreznih postopkov za pomoč pri vkrcavanju in izstopanju, ki varujejo varnost in dostojanstvo oseb z omejeno mobilnostjo;
   zadostno razumevanje potrebe po zanesljivi in strokovni pomoči, tudi ozaveščanje o možnosti, da se nekateri invalidni potniki med potovanjem počutijo ranljivi zaradi svoje odvisnosti od pomoči;
   poznavanje prve pomoči.

(1) UL C ...
(2) UL C ...
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009.
(4) UL L 144, 15.5.1998, str. 1.
(5) Mednarodna pomorska organizacija – Odbor za pomorsko varnost, Okr. 735, 24. junij 1996 v času sprejemanja te uredbe.
(6) UL L 158, 23.6.1990, str. 59.
(7) UL L 364, 9.12.2004, str. 1.
(8) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(9) UL L 131, 28.5.2009, str. 24.
(10)* Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
(11) UL C ...
(12)* Dve leti po objavi te uredbe.
(13)** Eno leto po objavi te uredbe.


Pravice potnikov v avtobusnem prometu ***I
PDF 475kWORD 200k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Priloga
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (KOM(2008)0817 – C6-0469/2008 – 2008/0237(COD))
P6_TA(2009)0281A6-0250/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0817),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0469/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0250/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov

P6_TC1-COD(2008)0237


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Dejavnost Skupnosti na področju avtobusnega prevoza bi morala biti med drugim usmerjena v zagotavljanje visoke ravni varstva potnikov, ki je primerljiva z drugimi načini prevoza in velja povsod, kjer potujejo. Poleg tega je treba v celoti upoštevati zahteve splošnega varstva potrošnikov ║.

(2)  Ker je potnik v avtobusnem prevozu šibkejša stranka v pogodbi o prevozu, je treba pravice potnikov ščititi ne glede na njihovo narodnost in kraj stalnega prebivališča v Skupnosti.

(3)  Države članice bi morale imeti možnost, da izvzamejo mestni in primestni prevoz iz te uredbe, pod pogojem, da z drugimi regulativnimi ukrepi zagotovijo primerljivo raven pravic potnikov. Ti ukrepi bi morali upoštevati listine o pravicah potnikov za omrežja multimodalnega javnega prevoza, ki zajemajo vprašanja iz člena 1 te uredbe. Komisija bi morala preučiti možnost določitve sklopa skupnih pravic potnikov v mestnem, primestnem in regionalnem prevozu, ki bi veljal za vse načine prevoza, ter predložiti Parlamentu poročilo in, če je to primerno, zakonodajni predlog.

(4)  Države članice bi morale spodbujati razvoj listin o pravicah potnikov v zvezi s storitvami mestnega, primestnega in regionalnega avtobusnega prevoza, ki bi določale obveznost avtobusnih podjetij, da povečajo kakovost storitve in se bolje prilagajajo potrebam potnikov.

(5)  Pri ukrepih Evropske unije za izboljšanje pravic potnikov v avtobusnem prevozu bi bilo treba upoštevati posebnosti tega prometnega sektorja, ki ga tvorijo predvsem mala in srednja podjetja.

(6)  Za potnike bi morala v primeru nesreč s smrtnim izidom ali poškodbo veljati pravila o odgovornosti, ki so primerljiva s tistimi, ki se uporabljajo za druge načine prevoza.

(7)  Potniki bi morali biti upravičeni do predplačil, iz katerih krijejo svoje takojšnje gospodarske potrebe po nesreči.

(8)  Potniki, ki so utrpeli škodo zaradi nesreče, ki jo krije zavarovanje, bi morali v skladu s to uredbo zahtevo za odškodnino najprej predložiti avtobusnemu prevozniku in šele v primeru, da ta ne ukrepa, zahtevati posredovanje zavarovalnice.

(9)  Avtobusni prevozniki bi morali biti odgovorni za izgubo ali poškodbo prtljage potnikov pod pogoji, primerljivimi s tistimi, ki se uporabljajo za druge načine prevoza.

(10)  Na splošno bi morale biti avtobusne potniške storitve za potnike uporabne. Zato bi morali imeti invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo, ki je posledica invalidnosti, starosti ali drugih dejavnikov, možnost uporabe storitev avtobusnega prevoza, ki so primerljive z možnostmi, ki jih imajo drugi državljani. Invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo imajo enake pravice do prostega pretoka, svobodnega odločanja in nediskriminacije kot vsi drugi državljani.

(11)  Z vidika člena 9 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov ter z namenom, da se invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo zagotovijo možnosti avtobusnega prevoza, primerljive možnostim drugih državljanov, je treba določiti pravila o nediskriminaciji in pomoči med potovanjem. Te osebe morajo imeti dostop do prevoznih storitev in se jim na podlagi invalidnosti ali omejene mobilnosti prevoza ne sme zavrniti, razen v primerih upravičenih varnostnih razlogov, določenih z zakonom. Zagotoviti jim je treba pravico do pomoči na avtobusnih postajah in vozilih, vključno z vkrcanjem in izkrcanjem. Za doseganje socialne vključenosti jim mora biti takšna pomoč na voljo brez dodatnega doplačila. Avtobusni prevozniki morajo določiti pravila o dostopnosti, po možnosti z uporabo evropskega sistema standardizacije.

(12)  Avtobusni prevozniki bi morali svojemu osebju zagotoviti posebno usposabljanje, da bi lahko ustrezno pomagali invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo. Takšno usposabljanje bi moralo biti zagotovljeno v okviru Direktive 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov(4). Države članice bi morale v največji možni meri podpirati avtobusne prevoznike pri pripravi in izvajanju ustreznih programov usposabljanja.

(13)  Pri odločitvah glede načrta novih postaj in pri velikih prenovah bi morali upravni organi brez izjeme upoštevati potrebe invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo. V vsakem primeru morajo upravni organi avtobusnih postaj določiti kontaktne točke, na katerih lahko zadevne osebe sporočijo svoj prihod in potrebo po pomoči.

(14)  Prav tako bi morali avtobusni prevozniki upoštevati navedene potrebe pri odločanju o zasnovi novih in obnovljenih vozil.

(15)  Države članice bi morale izboljšati obstoječo infrastrukturo, kjer je to potrebno, da bi avtobusni prevozniki lahko omogočili dostop invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo ter jim ponudili ustrezno pomoč.

(16)  Z ukrepi Evropske unije za izboljšanje mobilnosti brez ovir bi morali podpirati predvsem neoviran dostop do glavnih in vseh drugih avtobusnih postaj.

(17)  Glede na zaključke projekta COST 349 o dostopnosti avtobusov bi morala Komisija predlagati ukrep za dostopno infrastrukturo, ki bi bila interoperabilna po vsej Evropski uniji, na glavnih in vseh drugih avtobusnih postajah.

(18)  Pravice potnikov v avtobusnem prevozu morajo vključevati obveščanje o storitvah pred in med potovanjem. Vse bistvene informacije, ki so zagotovljene potnikom v avtobusnem prevozu, je treba zagotoviti tudi v nadomestnih oblikah, ki so dostopne invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo.

(19)  Ta uredba ne sme omejevati pravic avtobusnih prevoznikov, da zahtevajo odškodnino od katere koli osebe, vključno s tretjimi osebami, v skladu z veljavno zakonodajo.

(20)  Zmanjšati je treba nevšečnosti, ki jih imajo potniki zaradi odpovedi potovanj ali dolgih zamud. Zato je treba za potnike ustrezno poskrbeti in jih obveščati. Potnikom je treba omogočiti odpoved potovanja in povračilo vozovnice ali jim pod zadovoljivimi pogoji zagotoviti preusmeritev ali informacije o nadomestnih storitvah prevoza. Če avtobusni prevozniki potnikom ne zagotovijo nujne pomoči, imajo potniki pravico do finančne odškodnine.

(21)  Avtobusni prevozniki morajo sodelovati z namenom sprejetja ureditve na nacionalni ali evropski ravni za izboljšanje varstva in pomoči, ki se zagotavlja potnikom v primeru prekinitve potovanja, zlasti ob dolgih zamudah.

(22)  Ta uredba ne vpliva na pravice potnikov iz Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih(5). V primeru, da se izlet odpove zaradi razlogov, ki niso povezani z odpovedjo avtobusnih prevoznih storitev, se ta uredba ne uporablja.

(23)  Potnike je treba v celoti obveščati o njihovih pravicah iz te uredbe, da jih lahko učinkovito uveljavljajo.

(24)  Potnikom je treba omogočiti uveljavljanje njihovih pravic z ustreznim pritožbenim postopkom, ki ga izvajajo avtobusni prevozniki, ali z vložitvijo pritožb pri organu ali organih, ki jih v ta namen imenuje zadevna država članica.

(25)  Države članice morajo zagotavljati in nadzirati delovanje avtobusnih prevoznikov v skladu s to uredbo in določiti primeren organ, ki bo izvajal te naloge. Ta nadzor ne sme vplivati na pravice potnikov, da zahtevajo odškodnino na sodišču v skladu z nacionalnimi pravnimi postopki.

(26)  Države članice morajo določiti kazni za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

(27)  Ker države članice ciljev te uredbe, in sicer zagotoviti visoke in enakovredne ravni varstva in pomoči potnikom v avtobusnem prevozu v vseh državah članicah, ne morejo zadovoljivo doseči same in jih je zato mogoče zaradi bistvene mednarodne razsežnosti bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejema ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje tistega, kar je nujno potrebno za dosego teh ciljev.

(28)  Ta uredba ne sme posegati v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(6).

(29)  Izvajanje te uredbe mora temeljiti na Uredbi (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov ("Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov")(7). Navedeno uredbo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(30)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in je v skladu z načeli, priznanimi zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa pravila glede:

   (1) nediskriminacije med potniki v zvezi s pogoji prevoza, ki jih zagotavljajo avtobusni prevozniki;
   (2) odgovornosti avtobusnih prevoznikov v primeru nesreč s smrtnim izidom ali poškodbo potnikov ali v primeru izgube ali poškodbe njihove prtljage;
   (3) nediskriminacije in obvezne pomoči invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, ki potujejo z avtobusom;
   (4) obveznosti avtobusnih prevoznikov do potnikov v primeru odpovedi potovanja ali zamude;
   (5) minimalnih informacij, ki jih je treba zagotoviti potnikom;
   (6) obravnavanja pritožb;
   (7) uveljavljanja pravic potnikov.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za linijske prevoze potnikov, ki jih izvajajo avtobusni prevozniki.

2.  Države članice lahko izvzamejo mestni in primestni ▌prevoz, vključen v pogodbe o opravljanju javne službe, če te pogodbe zagotavljajo raven pravic potnikov, ki je primerljiva z ravnjo iz te uredbe.

3.  V zvezi z občasnimi prevozi se uporablja le poglavje II.

Člen 3

Opredelitve izrazov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve izrazov:

   (1) "avtobusni prevoznik" je prevozno podjetje, ki je v državi sedeža pooblaščeno za izvajanje avtobusnega prevoza v skladu s pogoji dostopa do trga iz nacionalne zakonodaje in prevozno podjetje z veljavnim dovoljenjem Skupnosti, izdanim v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 684/92 z dne 16. marca 1992 o skupnih pravilih za mednarodni avtobusni prevoz potnikov(8) za namene izvajanja mednarodnih prevozov potnikov;
   (2) "občasni prevozi" so storitve v smislu člena 2(3) Uredbe (EGS) št. 684/92;
   (3) "linijski prevozi" so storitve v smislu člena 2(1) Uredbe (EGS) št. 684/92;
   (4) "pogodba o prevozu" je pogodba o prevozu med avtobusnim prevoznikom ▌in potnikom o zagotovitvi ene ali več storitev prevoza, ne glede na to, ali je bila vozovnica kupljena pri prevozniku, organizatorju potovanj ali prodajalcu vozovnic;
   (5) "vozovnica" je veljaven dokument, ki daje pravico do prevoza, ali drug enakovreden dokument, ki ni na papirju, vključno z dokumentom v elektronski obliki, ki ga izda ali potrdi avtobusni prevoznik ali njegov pooblaščeni prodajalec vozovnic;
   (6) "prodajalec vozovnic" je vsak posrednik, ki ▌prodaja ▌avtobusne prevozne storitve, vključno s tistimi, ki se prodajo kot del paketa, v imenu avtobusnega prevoznika ali organizatorja potovanj;
   (7) "organizator potovanja" je organizator ▌v smislu člena 2(2) ▌Direktive 90/314/EGS;
   (8) "invalid" ali "oseba z omejeno mobilnostjo" je katera koli oseba, katere mobilnost je pri uporabi prevoza zmanjšana zaradi telesne invalidnosti (čutilne ali gibalne, stalne ali začasne), duševne prizadetosti ali katerega koli drugega vzroka invalidnosti ali zaradi starosti ter katere položaj zahteva posebno pozornost in prilagajanje storitev, ki so na voljo vsem potnikom, njenim posebnim potrebam;
   (9) "rezervacija" je pooblastilo na papirju ali v elektronski obliki, ki daje pravico do prevoza na podlagi predhodno potrjenih prilagojenih ureditev prevoza;
   (10) "upravljavec postaje" je organizacijska enota v državi članici, odgovoren za upravljanje avtobusne postaje;
   (11) "odpoved" je neizvedba določene predhodno načrtovane storitve, za katero je bila opravljena vsaj ena dejanska rezervacija;
   (12) "zamuda" je razlika med načrtovanim odhodom ali prihodom potnika v skladu z objavljenim voznim redom in dejanskim ali pričakovanim odhodom ali prihodom potnika;
   (13) "dostopne oblike" pomeni, da so potnikom na voljo enake informacije, na primer v pisni obliki, Braillovi pisavi ter zvočni, video- in/ali elektronski obliki.

Člen 4

Pogodba o prevozu in nediskriminatorni pogodbeni pogoji

1.  Avtobusni prevozniki potnikom zagotovijo dokaz o sklenitvi pogodbe o prevozu, tako da jim izdajo eno ali več vozovnic. Vozovnice se obravnavajo kot dokaz prima facies o sklenitvi pogodbe in s tem zagotavljajo pravice iz te uredbe.

2.  Brez poseganja v obveznosti javnih služb, ki zahtevajo socialne tarife, bodo splošni javnosti ponujeni pogodbeni pogoji in tarife, ki jih uporabljajo avtobusni prevozniki ali prodajalci vozovnic, brez kakršne koli diskriminacije na podlagi narodnosti ali stalnega prebivališča končne stranke ali sedeža avtobusnega prevoznika ali prodajalca vozovnic v Skupnosti.

Člen 5

Izključitev odstopanja

1.  Obveznosti v skladu s to uredbo ni mogoče omejiti ali opustiti, na primer s klavzulo o odstopanju ali omejevalno klavzulo v pogodbi o prevozu.

2.  Avtobusni prevozniki lahko ponudijo pogodbene pogoje, ki so za potnike ugodnejši kot pogoji iz te uredbe.

Poglavje II

Odgovornost avtobusnih prevoznikov do potnikov in njihove prtljage

Člen 6

Odgovornost za smrt in poškodbe potnikov

1.  V skladu s tem poglavjem avtobusni prevozniki odgovarjajo za izgubo ali škodo, ki nastane zaradi smrti ali fizične poškodbe ▌potnikov v nesrečah, ki se zgodijo zaradi opravljanja storitev avtobusnega prevoza, medtem ko je potnik v avtobusu, vstopa vanj ali izstopa iz njega.

2.  Za nepogodbeno odgovornost avtobusnih prevoznikov za plačilo odškodnine ne velja nobena finančna omejitev, ne glede na to, ali je opredeljena z zakonom, konvencijo ali pogodbo.

3.  Pri vsakem zahtevku do zneska 220 000 EUR na potnika avtobusni prevoznik ne more izključiti ali omejiti svoje odgovornosti z dokazovanjem, da je poskrbel za varnost v skladu s odstavkom 4(a), razen če celotni znesek posledičnega odškodninskega zahtevka presega znesek, za katerega je v skladu z Drugo direktivo Sveta 84/5/EGS z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil(9)obvezno zavarovanje zahtevano na podlagi nacionalne zakonodaje države članice, v kateri ima avtobusni prevoznik sedež. V takih primerih je odgovornost omejena na ta znesek.

4.  Avtobusni prevoznik ni odgovoren v skladu z odstavkom 1:

   (a) če se je nesreča zgodila zaradi okoliščin, ki niso povezane z opravljanjem storitev avtobusnega prevoza, ali se ji ▌prevoznik ne bi mogel izogniti, čeprav je upošteval vse potrebno za varnost v zadevnih okoliščinah, ali katere posledic ni bilo mogoče preprečiti;
   (b) če je nesrečo zakrivil potnik ali jo je povzročil iz malomarnosti.

5.  Nobena določba v tej uredbi ne:

   (a) pomeni, da je avtobusni prevoznik edina stranka, ki je odgovorna za plačilo odškodnine, ali
   (b) omejuje pravic avtobusnega prevoznika, da zahteva odškodnino od katere koli druge stranke v skladu z veljavno zakonodajo države članice.

Člen 7

Odškodnina

1.  V primeru smrti potnika odškodnina na podlagi odgovornosti iz člena 6 vključuje:

   (a) vse obvezne stroške po smrti potnika, zlasti stroške prevoza trupla in pogreba;
   (b) odškodnino iz odstavka 2 ║, če smrt ne nastopi takoj.

2.  V primeru fizične poškodbe ali kakršne koli drugačne fizične škode ali duševnega pretresa, ki jih utrpi potnik, odškodnina vključuje:

   (a) vse obvezne stroške, zlasti stroške zdravljenja in prevoza;
   (b) nadomestilo za finančno izgubo zaradi popolne ali delne nezmožnosti opravljanja dela ali zaradi povečanih potreb.

3.  Če je oseba, ki jo je potnik po pravni dolžnosti vzdrževal ali bi jo moral vzdrževati, zaradi smrti potnika ostala brez njegove podpore, se tej osebi prav tako izplača odškodnina zaradi te izgube.

Člen 8

Predplačila

1.  V primeru smrti potnika ali kakršne koli fizične poškodbe ▌, ki jo utrpi potnik v nesreči, ki nastane zaradi opravljanja storitev avtobusnega prevoza, in kadar potnik nima nobene druge police za zavarovanje potovanja, avtobusni prevoznik nemudoma, vendar v vsakem primeru ▌v petnajstih dneh po tem, ko je ugotovljena identiteta fizične osebe, upravičene do odškodnine, izplača vsa predplačila, ki bi bila potrebna za izpolnitev takojšnjih finančnih potreb, pri čemer je nakazan znesek sorazmeren s škodo, ki jo je upravičena oseba utrpela, pod pogojem, da obstajajo dokazi prima facie o vzročnosti, ki jo je mogoče pripisati prevozniku.

2.  Brez poseganja v odstavek 1 predplačilo v primeru smrti ni manjše kot 21 000 EUR na potnika.

3.  Predplačilo ne pomeni priznanja odgovornosti in ga je mogoče upoštevati pri poznejših zneskih, izplačanih na podlagi te uredbe, vendar ni vračljivo, razen kadar je škodo povzročil potnik ali je nastala zaradi njegove malomarnosti,ko oseba, ki je prejela predplačilo, ni oseba, upravičena do odškodnine, ali ko je dejanska škoda nižja od zneska predplačila.

Člen 9

Odgovornost za izgubljeno in poškodovano prtljago

1.  Avtobusni prevozniki so odgovorni za izgubo prtljage ali škodo na prtljagi, za katero so odgovorni. Najvišja odškodnina znaša 1 800 EUR na potnika.

2.  V primeru nesreč, ki nastanejo zaradi opravljanja storitev avtobusnega prevoza, so avtobusni prevozniki odgovorni za izgubo ali škodo na osebnih predmetih, ki so jih imeli potniki na sebi ali pri sebi kot ročno prtljago. Najvišja odškodnina znaša 1 300 EUR na potnika.

3.  ▌Avtobusni prevoznik ni odgovoren za škodo ali izgubo iz odstavkov 1 in 2:

   (a) če se je nesreča zgodila zaradi okoliščin, ki niso povezane z opravljanjem storitev avtobusnega prevoza, in se ji avtobusni prevoznik ni mogel izogniti, čeprav je upošteval vse potrebno za varnost v zadevnih okoliščinah, ter katere posledic ni mogel preprečiti;
   (b) če je škodo ali izgubo zakrivil potnik ali jo je povzročil iz malomarnosti.

Poglavje III

Pravice invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo

Člen 10

Preprečevanje zavrnitve prevoza

1.  Avtobusni prevozniki, prodajalci njihovih vozovnic in organizatorji potovanj zaradi invalidnosti ali omejene mobilnosti ne smejo zavrniti:

   (a) sprejetja rezervacije za prevoz ali izdaje vozovnice za potovanje, za katero velja ta uredba;
   (b) vkrcanja invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo, če ima ta oseba veljavno vozovnico ali rezervacijo.

2.  Invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo se za rezervacije in vozovnice ne sme zaračunati dodatnih stroškov.

Člen 11

Odstopanje in posebni pogoji

1.  Ne glede na določbe člena 10 lahko avtobusni prevozniki ali prodajalci njihovih vozovnic ali organizatorji potovanj zaradi invalidnosti ali omejene mobilnosti zavrnejo sprejetje rezervacije, izdajo vozovnice ali vkrcanje invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo:

   (a) kadar konstrukcija vozila fizično ali dejansko onemogoča vkrcanje ali prevoz invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo;
   (b) kadar vozilo ali infrastruktura na kraju odhoda ali prihoda nista zadostno opremljena, da bi zagotavljala varen prevoz invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo.

Prevozniki, prodajalci vozovnic ali organizatorji potovanj si, če zavrnejo sprejetje rezervacije zaradi razlogov iz točke (a) ali (b) iz prvega pododstavka, v mejah možnosti prizadevajo, da zadevni osebi predlagajo sprejemljivo nadomestno rešitev.

2.  Invalidu ali osebi z omejeno mobilnostjo, ki se mu zavrne vkrcanje zaradi njegove invalidnosti ali omejene mobilnosti, se ponudi izbira med pravico do povračila in razumnim nadomestnim prevozom do namembnega mesta v primerljivem časovnem okviru.

3.  ▌Če je nujno potrebno, lahko avtobusni prevoznik, prodajalec vozovnic ali organizator potovanj zahteva, da invalide ali osebe z omejeno mobilnostjo spremlja druga oseba, ki lahko tej osebi zagotovi potrebno pomoč, kadar:

   (a) veljajo pogoji iz odstavka 1(a) ali (b) ali
   (b) posadko zadevnega vozila sestavlja ena sama oseba, ki vozi vozilo, in ki invalidu ali osebi z omejeno mobilnostjo ne more zagotoviti pomoči, kakor je določeno v Prilogi I.

4.  Kadar avtobusni prevoznik ali prodajalec vozovnic ali organizator potovanj uveljavlja odstopanje iz odstavka 1, invalida ali osebo z omejeno mobilnostjo takoj obvesti o razlogih ali jo na zahtevo o tem obvesti v pisni obliki v petih delovnih dneh od vložitve zahteve.

Člen 12

Dostopnost in informacije

1.  Avtobusni prevozniki ob ▌sodelovanju z organizacijami, ki zastopajoinvalide in osebe z omejeno mobilnostjo ter izvršne organe iz člena 27, določijo pravila o nediskriminatornem dostopu, ki veljajo za prevoz invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo in njihovih spremljevalcev, da izpolnijo veljavne zahteve glede varnosti. Ta pravila določajo vse pogoje dostopa do zadevnih avtobusnih storitev, vključno z dostopnostjo vozil, ki se uporabljajo, in njihovih zmogljivosti na krovu ter vgrajeno opremo za pomoč.

2.  Avtobusni prevozniki ali prodajalci vozovnic javno objavijo pravila iz odstavka 1 najpozneje takrat, ko se opravi rezervacija, v dostopni obliki in v vseh jezikih, v katerih se običajno objavljajo informacije za vse potnike. Pri objavljanju teh informacij je treba posebno pozornost nameniti potrebam invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo.

3.  Avtobusni prevozniki na zahtevo takoj objavijo mednarodno zakonodajo, zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo, ki določa varnostne zahteve, na katerih temeljijo nediskriminatorna pravila dostopa. To je treba zagotoviti v dostopni obliki.

4.  Organizator potovanja objavi pravila iz odstavka 1, ki veljajo za potovanja, vključena v potovalne pakete, počitniške pakete in izlete, ki jih organizirajo, prodajajo ali dajejo v prodajo.

5.  Avtobusni prevozniki, prodajalci njihovih vozovnic ali organizatorji potovanj zagotovijo, da so vse zadevne informacije o pogojih prevoza, informacije o potovanju ali informacije o dostopnosti storitev, vključno z rezervacijami in informacijami prek spleta, na voljo v obliki, ki je ustrezna in dostopna za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo, razširi pa se tudi na starejše osebe in otroke, ki ne morejo potovati brez pomoči, in njihove spremljevalce.

Člen 13

Pravica do pomoči

1.  Upravljavci postaj in avtobusni prevozniki pred potovanjem, po njem in, če je mogoče, med njim ▌zagotovijo ustrezno brezplačno pomoč invalidom ali osebam z omejeno mobilnostjo, kot je določeno v Prilogi I. Pomoč je treba prilagoditi individualnim potrebam invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo.

2.  Upravljavci postaj in avtobusni prevozniki lahko zagotovijo pomoč sami ali z eno ali več strankami sklenejo pogodbo za zagotavljanje pomoči. Takšno pogodbo ali pogodbe lahko sklenejo na lastno pobudo ali na zahtevo.

Kadar upravljavci postaj in avtobusni prevozniki sklenejo pogodbo z eno ali več strankami za zagotavljanje pomoči, ostanejo odgovorni za zagotavljanje pomoči.

3.  Določbe tega poglavja upravljavcem postaj ali avtobusnim prevoznikom ne preprečujejo zagotavljanja pomoči po višjem standardu, kot je standard iz Priloge I, ali zagotavljanja dodatnih storitev poleg storitev, ki so določene v navedeni prilogi.

Člen 14

Pravica do pomoči na postajah

1.  Najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe države članice določijo avtobusne postaje, na katerih je treba zagotavljati pomoč invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, pri čemer se upošteva potreba za zagotovitev dostopnosti storitev na večini zemljepisnih lokacij. Države članice o tem takoj obvestijo Komisijo. Komisija seznam določenih avtobusnih postaj objavi na internetu.

2.  Upravljavec postaje, ki jo določi država članica v skladu z odstavkom 1, je odgovoren za zagotavljanje pomoči iz dela (a) Priloge I, ne da bi zanjo zaračunaval dodatne stroške invalidom ali osebam z omejeno mobilnostjo, če zadevna oseba izpolnjuje pogoje iz člena 16.

3.   Kadar je potrebno spremstvo priznanega psa vodnika, se to zagotovi pod pogojem, da je bil avtobusni prevoznik ali prodajalec vozovnic ali organizator potovanj obveščen v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi o prevozu psov vodnikov.

Člen 15

Pravica do pomoči na vozilu

Avtobusni prevozniki invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo zagotovijo vsaj brezplačno pomoč iz dela (b) Priloge I ▌med vkrcavanjem na avtobus in izkrcavanjem iz njega, če zadevna oseba izpolnjuje pogoje iz člena 16.

Člen 16

Pogoji za zagotovitev pomoči

1.  Avtobusni prevozniki, upravljavci postaj, prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj sodelujejo z namenom, da bi zagotovili pomoč invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo pod pogojem, da je avtobusni prevoznik, upravljavec postaje, prodajalec vozovnic ali organizator potovanj vsaj 24 ur, preden oseba potrebuje pomoč, obveščen o potrebah te osebe po takšni pomoči, razen če izvajalec pomoči ne predlaga krajšega roka za obveščanje ali če se o tem ne dogovorita izvajalec pomoči in potnik.

2.  Avtobusni prevozniki, prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za olajšanje prejemanja obvestil o potrebi po pomoči, ki jih pošljejo invalidi ali osebe z omejeno mobilnostjo. Potnik prejme potrdilo, da so bile potrebe po pomoči sporočene. Te obveznosti veljajo na vseh njihovih prodajnih točkah, vključno s prodajo po telefonu in prek interneta.

3.  Če oseba ne pošlje nobenega obvestila v skladu z odstavkom 1, si avtobusni prevozniki, upravljavci postaj, prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj čim bolj prizadevajo za zagotovitev pomoči tako, da se lahko invalid ali oseba z omejeno mobilnostjo, ki ima za prevoz kupljeno vozovnico, vkrca na avtobus, prestopi ali se ob prihodu izkrca iz avtobusa.

4.  Pomoč se zagotovi pod pogojem, da zadevna oseba pride na določeno mesto:

   ob uri, ki jo predhodno določi avtobusni prevoznik, pri čemer je lahko to največ 60 minut pred predvidenim časom odhoda, ali
   če ura ni določena, najpozneje 30 minut pred predvidenim časom odhoda, razen če izvajalec pomoči ne predlaga drugače ali se s potnikom drugače dogovori.

5.  Upravljavec postaje, ki jo imenuje država članica v skladu s členom 14(1), ob upoštevanju lokalnih razmer in brez poseganja v pristojnosti drugih organov v zvezi z območji, ki so zunaj prostorov postaje, določi točke prihoda in odhoda na postaji ali točke, ki so pod neposrednim nadzorom upravljavca postaje, in sicer znotraj in zunaj postajne zgradbe, na katerih lahko invalidi ali osebe z omejeno mobilnostjo prijavijo svoj prihod in zaprosijo za pomoč.

6.  Za to določenetočke iz odstavka 5 so jasno označene, dostopne in prepoznavne za invalide in osebe z zmanjšano mobilnostjo in zagotavljajo potrebne informacije o postaji in ponujeni pomoči v dostopnih oblikah.

Člen 17

Posredovanje informacij tretji osebi

1.  Kadar za zagotavljanje pomoči skrbi podpogodbenik in avtobusni prevoznik ali prodajalec vozovnic ali organizator potovanj prejme obvestilo o potrebi za pomoč vsaj 48 ur pred predvidenim časom odhoda na pot, ta posreduje vse pomembne informacije, tako da podpogodbenik obvestilo prejme vsaj 36 ur pred predvidenim časom odhoda na pot.

2.  Kadar za zagotavljanje pomoči skrbi podpogodbenik in avtobusni prevoznik ali prodajalec vozovnic ali organizator potovanj ne prejme obvestila o potrebi za pomoč vsaj 48 ur pred predvidenim časom odhoda na pot, prevoznik ali prodajalec vozovnic ali organizator potovanja ▌posreduje informacije, tako da podpogodbenik obvestilo prejme takoj, ko je to mogoče.

Člen 18

Usposabljanje

Avtobusni prevoznik in upravljavec postaje:

   (a) zagotovi, da imajo vsi njegovi uslužbenci, vključno z zaposlenimi pri podpogodbeniku, ki ponujajo neposredno pomoč invalidom ali osebam z omejeno mobilnostjo, potrebno znanje za izpolnjevanje potreb oseb z različnimi oblikami invalidnosti ali omejitev mobilnosti;
   (b) za vse svoje uslužbence, ki delajo neposredno s potniki, zagotovi usposabljanje o pomoči invalidom in ozaveščanju o invalidnosti, kot je opisano v Prilogi II;
   (c) zagotovi, da se ob zaposlitvi vsi novi uslužbenci udeležijo usposabljanja glede invalidnosti ter da se osebje po potrebi udeležuje osvežitvenih tečajev.

Člen 19

Odškodnina za invalidske vozičke in opremo za gibanje

1.  Kadar se invalidski vozički ali druga oprema za gibanje ali njihovi deli med postopkom na postaji ali nalaganjem na vozilo izgubijo ali poškodujejo, potniku, ki je lastnik zadevne opreme, avtobusni prevoznik ali upravljavec postaje, odvisno od tega, kdo je bil odgovoren za opremo med izgubo ali poškodbo, izplača odškodnino.

Po potrebi se poskuša čim hitreje zagotoviti nadomestno opremo s podobnimi tehničnimi in funkcionalnimi lastnostmi, kot jih je imela poškodovana ali izgubljena oprema.

2.   Avtobusni prevoznik ni odgovoren v skladu z odstavkom 1:

   (a) če se je nesreča zgodila zaradi okoliščin, ki niso povezane z opravljanjem storitev avtobusnega prevoza, in se ji avtobusni prevoznik ni mogel izogniti, čeprav je upošteval vse potrebno za varnost v zadevnih okoliščinah, ter katere posledic ni mogel preprečiti;
   (b) če je škodo ali izgubo zakrivil potnik ali jo je povzročil iz malomarnosti.

3.  Znesek odškodnine, ki se izplača na podlagi tega člena, ustreza dejanski izgubi.

Poglavje IV

Obveznosti avtobusnih prevoznikov v primeru prekinitve potovanja

Člen 20

Odgovornost v primeru odpovedi in dolgih zamud

1.  Avtobusni prevozniki so odgovorni za odpovedi, preveliko število rezervacij in za zamude pri odhodu, ki presegajo dve uri. Avtobusni prevozniki so odgovorni le za odpovedi in zamude, do katerih pride zaradi okoliščin, na katere lahko vplivajo. Sem ne spadajo zamude zaradi prometnih zastojev, mejnih kontrol in/ali drugih kontrol vozil. V vseh odškodninskih primerih se zadevnim potnikom vsaj:

   (a) ponudi nadomestni prevoz brez doplačila in pod razumnimi pogoji ali se jih, če to ni izvedljivo, seznani z ustreznimi nadomestnimi prevoznimi storitvami drugih prevoznikov;
   (b) povrnejo stroški nakupa vozovnice, razen če potnik sprejme nadomestni prevoz iz točke (a);
   (c) poleg povračila iz točke (b) prizna pravica do odškodnine v znesku 50 % cene vozovnice, če jim avtobusni prevoznik ne zagotovi nadomestnega prevoza ali informacij iz točke (a). Odškodnina se izplača v roku enega meseca po vložitvi odškodninskega zahtevka;
   (d) če sprejmejo ponujeno nadomestno prevozno storitev, imajo potniki pravico do odškodnine v znesku 50 % cene vozovnice ter ne izgubijo pravice do prevoza. Cena vozovnice je polna cena, ki jo je potnik plačal za odloženi del potovanja. Odškodnina se izplača v enem mesecu po vložitvi odškodninskega zahtevka;
   (e) ponudi obrok in osvežilno pijačo, primerno glede na čakalno dobo, če ju je mogoče razumno priskrbeti;
   (f) ponudi hotelsko ali drugačno nastanitev in prevoz od postaje do kraja nastanitve, če je pred nadaljevanjem potovanja treba prenočiti;
   (g) če avtobus postane neuporaben, ponudi prevoz od kraja, kjer je neuporabno vozilo, do primernega čakališča in/ali postaje, od koder bo možno nadaljevanje potovanja.

2.  V primerih, razen tistih iz odstavka 1, so avtobusni prevozniki odgovorni za več kot dveurno zamudo pri prihodu, kadar do zamude pride zaradi:

   malomarnosti ali krivde voznika, ali
   tehnične okvare vozila.

   (a) pravico do odškodnine, ki znaša 50 % cene vozovnice; cena vozovnice je polna cena, ki jo je potnik plačal za odloženi del potovanja. Odškodnina se izplača v enem mesecu od vložitve odškodninskega zahtevka;
   (b) pravico do pomoči iz točk (e), (f) in (g) odstavka 1 tega člena.

3.  Prevoznik je oproščen te odgovornosti, kadar je mogoče odpoved ali zamudo pripisati enemu od teh razlogov:

   (a) okoliščinam, ki niso povezane z opravljanjem storitev avtobusnega prevoza in se jim avtobusni prevoznik ni mogel izogniti, čeprav je storil vse potrebno v zadevnih okoliščinah, ter katerih posledic ni mogel preprečiti;
   (b) malomarnosti potnika; ali
   (c) ravnanju tretje osebe, ki se mu avtobusni prevoznik ni mogel izogniti, čeprav je storil vse potrebno v zadevnih okoliščinah, ter katerega posledic ni mogel preprečiti.

Člen 21

Zagotavljanje informacij

1.  V primeru zamude avtobusni prevozniki ali upravljavci postaje, kadar je to primerno, obvestijo potnike o predvideni uri odhoda in prihoda, takoj ko je ta informacija na voljo, vendar ne pozneje kot 30 minut po uri odhoda iz voznega reda ali eno uro pred uro prihoda iz voznega reda. Tudi to informacijo se zagotovi v obliki, ki je dostopna za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo.

2.  Če potniki zaradi zamude zamudijo povezavo, si avtobusni prevoznik v mejah možnega prizadeva, da prizadete potnike seznani z nadomestnimi povezavami.

Člen 22

Nadaljnji zahtevki

Ta uredba se uporablja brez poseganja v pravice potnika do dodatne odškodnine. Odškodnina, ki je odobrena na podlagi te uredbe, se lahko odšteje od takšne odškodnine.

Člen 23

Dodatni ukrepi v korist potnikom

Prevozniki skupaj z zainteresiranimi skupinami, strokovnimi združenji ter združenji strank, potnikov in invalidov sodelujejo pri sprejetju ureditve na nacionalni ali evropski ravni. Ti ukrepi morajo biti namenjeni izboljševanju oskrbe potnikov, zlasti v primeru daljših zamud in prekinitev ali odpovedi potovanja, pri tem pa je treba dajati prednost oskrbi potnikov s posebnimi potrebami, ki izhajajo iz invalidnosti, zmanjšane mobilnosti, bolezni, starosti, nosečnosti in to oskrbo razširiti tudi na male otroke in spremljevalce.

V primeru dolgotrajnih zamud, prekinitev ali odpovedi potovanja, je treba oskrbo osredotočiti na zagotavljanje zdravstvene pomoči, po potrebi hrane in pijače, rednih posodobljenih informacij in, kjer je to primerno, alternativnih potovalnih aranžmajev in nastanitve.

Poglavje V

Informacije za potnike in obravnava pritožb

Člen 24

Pravica do informacij o potovanju

Upravljavci postaj in avtobusni prevozniki potnikom med potovanjem zagotavljajo ustrezne informacije v dostopnih oblikah.

Člen 25

Informacije o pravicah potnikov

║Avtobusni prevozniki in upravljavci postaj potnikom zagotovijo ustrezne in izčrpne informacije o njihovih pravicah iz te uredbe, in sicer najpozneje ob odhodu in med potovanjem. Informacije je treba zagotoviti v dostopnih oblikah. Te informacije vključujejo kontaktne podatke izvršnega organa, ki ga imenuje država članica v skladu s členom 27(1).

Člen 26

Pritožbe

1.  Če takšnega organa še ni,avtobusni prevozniki uvedejo mehanizem za obravnavo pritožb v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te uredbe, ki je dostopen za vse potnike, vključno z invalidnimi potniki in potniki z zmanjšano mobilnostjo.

2.  Potniki lahko avtobusnemu prevozniku predložijo pritožbo v enem mesecu od dne, ko je bila storitev opravljena ali ko bi storitev morala biti opravljena. V 20 delovnih dneh naslovnik pritožbe predloži svoje utemeljeno mnenje ali v utemeljenih primerih potnika obvesti, kdaj lahko pričakuje odgovor. Čas, ki je potreben za odgovor, ne sme presegati dveh mesecev od prejema pritožbe.

3.  Če se v roku iz odstavka 2 ne prejme noben odgovor, se šteje, da je bila pritožba odobrena.

4.  Avtobusni prevozniki vsako leto izdajo poročilo o številu in vsebini prejetih pritožb, povprečnem številu dni, potrebnih za odgovor, in ukrepih, sprejetih za odpravo vzrokov za pritožbe.

Poglavje VI

Izvajanje in nacionalni izvršni organi

Člen 27

Nacionalni izvršni organi

1.  Vsaka država članica imenuje organ ali organe, ki bodo odgovorni za izvajanje te uredbe. Vsak organ sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da se pravice potnikov spoštujejo, vključno s skladnostjo s pravili glede dostopnosti iz člena 12. Vsak organ je neodvisen, kar zadeva njegovo organizacijo, odločitve glede financiranja, pravne strukture in odločanja ▌.

2.  Države članice obvestijo Komisijo glede organa ali organov, imenovanih v skladu s tem členom, ter o njihovi odgovornosti.

3.  Ti organi sodelujejo z organizacijami, ki zastopajo avtobusne prevoznike in potrošnike, vključno z organizacijami, ki zastopajo invalide in osebe z omejeno mobilnostjo.

4.  Vsak potnik se lahko glede domnevne kršitve te uredbe pritoži pri ustreznem organu, imenovanem na podlagi odstavka 1.

5.  Države članice, ki so se odločile, da izvzamejo nekatere storitve v skladu s členom 2(2), zagotovijo primerljiv mehanizem za izvajanje pravic potnika.

Člen 28

Poročilo o izvajanju

1.  Izvršni organi, imenovani v skladu s členom 27(1), vsako leto 1. junija objavijo poročilo o svoji dejavnosti v preteklem letu, ki med drugim vključuje:

   (a) opis ukrepov, sprejetih za izvajanje določb te uredbe;
   (b) sklicevanje na postopke, ki so se uporabili za poravnavo posameznih pritožb;
   (c) povzetek pravil o dostopnosti za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo, ki veljajo v tej državi članici;
   (d) zbrane podatke o pritožbah, vključno s podatki o njihovem izidu in časovnem poteku reševanja;
   (e) podrobnosti o uveljavljenih kaznih;
   (f) druge pomembne informacije za boljše izvajanje te uredbe.

2.  Da lahko pripravijo osnutek takšnega poročila, izvršni organi hranijo statistične podatke o posameznih pritožbah glede na zadevo in zadevne družbe. Takšni podatki so na zahtevo na voljo Komisiji ali nacionalnim preiskovalnim organom do tri leta od datuma nastanka dogodka.

Člen 29

Sodelovanje med izvršnimi organi

Nacionalni izvršni organi, imenovani v skladu s členom 27(1), si izmenjujejo informacije o svojem delu, načelih odločanja in praksah za dosledno varstvo potnikov po vsej Skupnosti. Pri tem jih podpira Komisija.

Člen 30

Kazni

Države članice določijo predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predpisane kazni, ki lahko vključujejo naročilo plačila odškodnine zadevnemu potniku, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.

Poglavje VII

Končne določbe

Člen 31

Poročilo

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do ...(10) predloži poročilo o njenem izvajanju in njenih učinkih. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi o podrobnejšem nadaljnjem izvajanju določb te uredbe ali o njeni spremembi.

Člen 32

Sprememba Uredbe (ES) št. 2006/2004

Prilogi k Uredbi (ES) št. 2006/2004 se doda naslednja točka:"

18.   Uredba (ES) št. ...Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (UL L...).

"

Člen 33

Začetek veljavnosti

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od ...(11).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Pomoč, ki je zagotovljena invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo

a)  Pomoč na postajah

Pomoč in ureditve, ki so potrebne, da se invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo omogoči:

   da sporočijo svoj prihod na postajo in zaprosijo za pomoč na za to določenih točkah;
   da se premaknejo z določene točke do blagajne, v čakalnico ali na območje za vkrcavanje.

b)  Pomoč na vozilu

Pomoč in ureditve, ki so potrebne, da se invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo omogoči:

   vkrcanje na avtobus s pomočjo dvigal, invalidskih vozičkov ali druge ustrezne opreme,
   natovarjanje njihove prtljage;
   prevzem njihove prtljage;
   izkrcanje iz vozila;
   odhod na stranišče, če je to mogoče;
   spremstvo priznanega psa vodnika na avtobusu, kolikor je to mogoče;
   dostop do sedežev;
   zagotovitev bistvenih informacij o potovanju v dostopni obliki;
   vkrcavanje/izkrcavanje med postanki med potovanjem, če je to izvedljivo

PRILOGA II

Usposabljanje glede invalidnosti

a)  Usposabljanje glede osveščanja o invalidnosti

Usposabljanje osebja, ki dela neposredno s potniki, vključuje:

   ozaveščanje o potrebah potnikov s fizičnimi, senzornimi (sluh in vid) in skritimi motnjami ali motnjami pri učenju ter o ustreznem odzivu na njihove potrebe, vključno s tem, kako razlikovati med različnimi sposobnostmi posameznikov, katerih mobilnost, orientacija ali komunikacija je morda omejena;
   ovire, s katerimi se srečujejo invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo, vključno z ovirami, povezanimi z odnosom ljudi, okoljske/fizične ovire in organizacijske ovire;
   priznani psi vodniki, vključno z vlogo in potrebami teh psov;
   ravnanje v nepredvidenih dogodkih;
   medosebne spretnosti in komuniciranje z gluhimi in naglušnimi osebami, slabovidnimi osebami, osebami z motnjami v govoru ter osebami z motnjami pri učenju;
   način, kako pazljivo ravnati z invalidskimi vozički in drugimi pripomočki za mobilnost, da se preprečijo poškodbe (za vse osebje, ki je odgovorno za ravnanje s prtljago).

b)  Usposabljanje za pomoč invalidom

Usposabljanje osebja, ki neposredno pomaga invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, vključuje:

   način, na katerega uporabnikom invalidskih vozičkov pomagati na voziček in z njega;
   spretnosti za zagotavljanje pomoči invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, ki potujejo s priznanim psom vodnikom, vključno z vlogo in potrebami teh psov;
   tehnike za spremljanje slepih in slabovidnih potnikov ter za ravnanje s priznanimi psi vodniki in njihov prevoz, pri čemer je treba upoštevati, da so psi vodniki vzgojeni tako, da ubogajo samo ukaze lastnika in se osebje med delovnim časom ne bi smelo ukvarjati z njimi;
   poznavanje vrst opreme, ki lahko pomaga invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, ter usposobljenost za ravnanje s takšno opremo;
   uporabo opreme za pomoč pri vkrcavanju in izstopanju, ki se uporablja, ter poznavanje ustreznih postopkov za pomoč pri vkrcavanju in izstopanju, ki zagotavljajo varnost in dostojanstvo invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo;
   zadostno razumevanje potrebe po zanesljivi in strokovni pomoči ter ozaveščanje o tem, da se nekateri invalidni potniki med potovanjem morda počutijo ranljive zaradi svoje odvisnosti od pomoči;
   poznavanje prve pomoči.

(1) UL C ...
(2) UL C ...
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009.
(4) UL L 226, 10.9.2003, str. 4.
(5) UL L 158, 23.6.1990, str. 59.
(6) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(7) UL L 364, 9.12.2004, str. 1.
(8) UL L 74, 20.3.1992, str. 1.
(9) UL L 8, 11.1.1984, str. 17.
(10)* UL : tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
(11)* UL: dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.


Trajanje varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic ***I
PDF 459kWORD 84k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (KOM(2008)0464 – C6-0281/2008 – 2008/0157(COD))
P6_TA(2009)0282A6-0070/2009
POPRAVKI

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0464),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in členov 47(2), 55 in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija poslala predlog Parlamentu (C6-0281/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0070/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in sorodnih pravic

P6_TC1-COD(2008)0157


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 47(2), 55 in 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu z Direktivo 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic(3) je trajanje varstva za izvajalce in proizvajalce fonogramov 50 let.

(2)  Za izvajalce se to obdobje začne z izvedbo ali, če je bil posnetek izvedbe izdan ali priobčen javnosti v 50 letih od datuma izvedbe, s prvo takšno izdajo ali prvo priobčitvijo javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej.

(3)  Za proizvajalce fonogramov se obdobje začne z izdelavo posnetka ali objavo v 50 letih od izdelave posnetka, ali – če ni bil objavljen – s priobčitvijo javnosti v 50 letih od izdelave posnetka.

(4)  Družbeno priznan pomen umetniškega prispevka izvajalcev se mora odražati v ravni varstva, ki priznava njihov ustvarjalni in umetniški prispevek.

(5)  Izvajalci običajno začnejo kariero mladi in trenutno 50-letno trajanje varstva za njihove izvedbe, ki se uporablja za posnetke izvedb, pogosto izvedb ne varuje v celem ║življenju. Zato se nekateri izvajalci ob koncu svojega življenja soočajo z dohodkovno vrzeljo izvajalcev. Pogosto tudi ne morejo uveljavljati svojih pravic, da bi preprečili ali omejili sporno uporabo izvedb, ki bi se lahko pojavile v času njihovega življenja.

(6)  Prihodki, ki izhajajo iz izključnih pravic reproduciranja in dajanja na voljo, kakor je določeno v Direktivi 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(4), ter pravičnega nadomestila za reproduciranje za privatno uporabo skladno z navedeno direktivo, ter iz izključnih pravic distribuiranja in dajanja v najem v skladu z Direktivo 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine(5), bi morali biti izvajalcem na voljo vsaj v času njihovega življenja.

(7)  Trajanje varstva za posnetke izvedb in za fonograme bi zato bilo treba podaljšati na 70 let po dogodku, ki je podlaga za varstvo.

(8)  ▌Pravice do posnetka izvedbe bi morale preiti nazaj na izvajalca, če se proizvajalec fonogramov vzdrži dajanja v prodajo zadostne količine primerkov fonograma v skladu z Mednarodno konvencijo za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, ki bi bil, razen v podaljšanem trajanju, v prosti uporabi, ali vzdrži dajanja takega fonograma na voljo javnosti. Ta možnost bi morala biti na voljo po razumnem roku, v katerem bi proizvajalec fonogramov izvedel tovrstna dejanja izkoriščanja. Zato bi morale pravice proizvajalcev fonogramov prenehati, da bi se izognili temu, da bi te pravice soobstajale skupaj s pravicami izvajalca do posnetka izvedbe, pri čemer pravice slednjega niso več prenesene na proizvajalca fonograma ali dodeljene proizvajalcu fonograma.

(9)  Izvajalci morajo običajno ob vzpostavitvi pogodbenega odnosa s proizvajalcem fonograma na proizvajalce fonogramov prenesti ali dodeliti svoje izključne pravice reproduciranja, distribuiranja, dajanja v najem in dajanja na voljo posnetkov svojih izvedb. V zameno nekateri izvajalci vnaprej dobijo avtorske honorarje in plačila šele, ko proizvajalec fonogramov povrne začetno predplačilo in odšteje pogodbeno določene odbitke. Drugi izvajalci prenesejo ali dodelijo svoje izključne pravice za plačilo v enkratnem znesku ("neponavljajoče se nadomestilo"). To je še zlasti značilno za izvajalce, ki igrajo spremljevalno glasbo in se ne pojavijo na seznamu tistih, ki so prispevali k izvedbi ("pogodbeni izvajalci"), vendar včasih tudi za izvajalce, ki so na seznamu tistih, ki so prispevali k izvedbi ("glavni izvajalci").

(10)  Da se zagotovi, da imajo izvajalci, ki so prenesli svoje izključne pravice na proizvajalce fonogramov ▌, dejanske koristi od tega podaljšanja, bi bilo treba uvesti niz spremljevalnih ▌ukrepov. ▌

(11)  Prvi spremljevalni ▌ukrep bi moral biti, da morajo proizvajalci fonogramov najmanj enkrat letno rezervirati znesek v višini 20 % prihodkov od izključnih pravic distribuiranja, reproduciranja in dajanja na voljo fonogramov. Ti prihodki so prihodki, ki jih proizvajalec fonogramov dobi pred odbitkom stroškov.

(12)  Ta plačilabi bilo treba rezervirati izključno v korist izvajalcev, katerih izvedbe so posnete na fonogramu in ki so svoje pravice prenesli ali dodelili na proizvajalca fonogramov proti plačilu v enkratnem znesku. Na ta način rezervirana plačila je treba na individualni osnovi razdeliti pogodbenim umetnikom najmanj enkrat letno. Takšno razdeljevanje bi bilo trebazaupati kolektivnim organizacijam, pri tem pa se lahko uporabljajo nacionalna pravila o nerazdeljivih prihodkih. Za preprečitev nesorazmerne obremenitve pri zbiranju in upravljanju prihodkov lahko države članice določijo, v kolikšni meri velja za mikropodjetja obveznost prispevka pri plačilih, ki bi bila nesorazmerna glede na stroške zbiranja in upravljanja takšnih prihodkov.

(13)  Vendar člen 5 Direktive 2006/115/ES izvajalcem že daje neodpovedljivo pravico do pravičnega nadomestila za najem, med drugim, fonogramov. Prav tako v pogodbeni praksi izvajalci običajno ne prenesejo ali dodelijo na proizvajalce fonogramov svojih pravic do enkratnega pravičnega plačila za oddajanje in priobčitev javnosti na podlagi člena 8(2) Direktive 2006/115/ES in do pravičnega nadomestila za reprodukcije za privatno uporabo na podlagi člena 5(2)(b) Direktive 2001/29/ES. Zato izračun skupnega zneska, ki ga mora proizvajalec fonogramov nameniti za plačilo dodatnih nadomestil, ne sme upoštevati prihodkov proizvajalca fonogramov, ki izhajajo iz dajanja fonogramov v najem in iz enkratnega pravičnega nadomestila za oddajanje in priobčitev javnosti ter pravičnega nadomestila, prejetega za zasebno kopiranje.

(14)  Da se ponovno uravnotežijo pogodbe, s katerimi izvajalci prenesejo svoje izključne pravice na podlagi avtorske pravice na proizvajalce fonogramov, bi bilo treba na podaljšanje trajanja varstva vezati nadaljnji pogoj, in sicer "nov začetek" za tiste izvajalce, ki so prenesli zgoraj omenjene izključne pravice na proizvajalce fonogramov, v zameno za avtorski honorar ali nadomestilo. Zato, da lahko izvajalci v celoti uživajo podaljšanje trajanja varstva, bi morale države članice zagotoviti, da se v skladu s sporazumi med proizvajalci fonogramov in izvajalci med trajanjem podaljšanega varstva izvajalcem plačuje avtorski honorar ali nadomestilo, ki nista obremenjena s predplačili ali pogodbeno določenimi odbitki.

(15)  Zaradi pravne varnosti bi bilo treba določiti, da – če v pogodbi ni jasnih navedb o nasprotnem – velja pogodbeni prenos ali dodelitev pravic do posnetkov izvedb, izvedena pred datumom, do katerega morajo države članice sprejeti ukrepe za izvajanje te direktive, tudi v podaljšanem trajanju.

(16)  Države članice bi morale biti sposobne zagotoviti, da se lahko izvajalci v svojo korist ponovno pogajajo o pogojih, ki so določeni v pogodbah s ponavljajočimi se nadomestili. Države članice bi morale imeti pripravljene postopke, če ponovna pogajanja niso uspešna.

(17)  Ker ciljev predlaganih spremljevalnih ukrepov države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, ker bi nacionalni ukrepi na tem področju bodisi povzročili izkrivljanje║konkurence bodisi vplivali na obseg izključnih pravic proizvajalcev fonogramov, opredeljenih v zakonodaji Skupnosti, in se jih║zato lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego teh ciljev.

(18)  Ta direktiva ne posega v nacionalna pravila in sporazume, ki so skladni z določbami direktive, na primer kolektivni sporazumi, sklenjeni v državah članicah med organizacijami, ki zastopajo izvajalce, in organizacijami, ki zastopajo proizvajalce.

(19)  V nekaterih državah članicah se za skladbe z besedilom uporablja enotno trajanje varstva, ki se izračuna od smrti zadnjega preživelega avtorja, v drugih državah članicah pa se uporablja ločeno trajanje varstva za glasbo in besedilo. Večina skladb z besedilom nastane v soavtorstvu. Opera je na primer pogosto delo libretista in skladatelja. Poleg tega je pri glasbenih zvrsteh, kot so jazz, rock in pop glasba, ustvarjalni proces pogosto skupinske narave.

(20)  Posledično trajanje varstva glede skladb z besedilom,pri katerih sta bila besedilo in glasba napisana z namenom, da bi se uporabljala skupaj,║ni usklajeno, kar ovira prosto gibanje blaga in storitev, npr. pri čezmejnih kolektivnih storitvah upravljanja. Da bi zagotovili odpravo takšnih ovir, bi morala imeti vsa dela v varstvu v času do datuma, do katerega so države članice dolžne prenesti direktivo, enako usklajeno trajanje varstva v vseh državah članicah.

(21)  Direktivo 2006/116/ES bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(22)  V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2006/116/ES

Direktiva 2006/116/ES se spremeni:

(1)  Naslednji odstavek se doda členu 1:"

7.   Varstvo skladb z besedilom preneha 70 let po smrti zadnje preživele osebe od naštetih oseb, ne glede na to, ali so te osebe določene kot soavtorji, tj. avtor besedila in skladatelj skladbe, če sta bila oba prispevka ustvarjena posebej za zadevno skladbo z besedilom.

"

(2)  Člen 3 se spremeni:

V prvem odstavku se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Če

V drugem odstavku v drugem in tretjem stavku ║ se številka "50" nadomesti s številko "70".

   ║je bil v tem času posnetek izvedbe, ki ni na fonogramu, zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 50 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej;
   ║je bil v tem času posnetek izvedbe na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 70 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej.

Če petdeset let od zakonite izdaje fonograma ali, če ni bil izdan, petdeset let od njegove zakonite priobčitve javnosti, proizvajalec fonograma kopij fonograma za prodajo ne ponudi v zadostni količini ali javnosti ne omogoči dostopa do njih po žici ali brezžično na način, da lahko javnost kadarkoli in kjerkoli dostopa do njih, lahko izvajalec prekine pogodbo, s katero je prenesel ali dodelil svoje pravice do posnetka svoje izvedbe proizvajalcu fonogramov (v nadaljnjem besedilu "pogodba o prenosu ali dodelitvi"). Izvajalec lahko uveljavi pravico do prekinitve pogodbe, če proizvajalec v roku enega leta, potem ko ga je izvajalec obvestil o nameri prekinitve pogodbe v skladu s predhodnim stavkom, ne izvede obeh načinov izkoriščanja, navedenih v navedenem stavku. Tej pravici do prekinitve pogodbe se izvajalec ne more odpovedati. Kadar fonogram vsebuje posnetek izvedb več izvajalcev, lahko izvajalci pogodbo o prenosu ali dodelitvi prekinejo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Če se pogodba o prenosu ali dodelitvi prekine na podlagi tega odstavka, pravice proizvajalca fonograma do fonograma prenehajo veljati.

   (c) Vstavijo se naslednji odstavki:

2b.  Kadar pogodba o prenosu ali dodelitvi izvajalcu daje pravico zahtevati neponavljajoče se nadomestilo, ima izvajalec pravico od proizvajalca fonograma dobiti dodatno letno nadomestilo za vsako polno leto takoj po izteku petdesetega leta od zakonite izdaje fonograma ali, če posnetek ni bil izdan, po izteku petdesetega leta od njegove zakonite priobčitve javnosti. Pravici do takšnega dodatnega letnega nadomestila se izvajalec ne more odpovedati.

2c.  Skupni znesek, ki ga mora proizvajalec fonogramov nameniti za plačilo dodatnih nadomestil iz odstavka 2b, ustreza 20 % prihodkov, ki v letu pred letom, za katero se zagotovi navedeno nadomestilo, izhajajo iz reprodukcije, distribucije in dajanja v najem zadevnih fonogramov, takoj po izteku petdesetega leta od zakonite izdaje fonograma ali, če posnetek ni bil izdan, po izteku petdesetega leta od njegove zakonite priobčitve javnosti.

Države članice zagotovijo, da morajo proizvajalci fonogramov izvajalcem, ki so upravičeni do dodatnega letnega nadomestila iz odstavka 2b, na njihovo zahtevo posredovati vse informacije, ki so lahko potrebne za zavarovanje plačila tega nadomestila.

2d.  Države članice zagotovijo, da pravico do pridobitve dodatnega letnega nadomestila iz odstavka 2b upravlja kolektivna organizacija.

2e.  Če je izvajalec upravičen do ponavljajočih se nadomestil, se mu pri plačilih ne sme odbiti niti predplačil niti kakršnih koli pogodbeno dogovorjenih odbitkov v petdesetem letu od zakonite izdaje fonograma ali, če ni bil izdan, v petdesetem letu od njegove zakonite priobčitve javnosti.

"

(3)  V členu 10 se dodata naslednja odstavka:"

5.  Člen 3(1) do 3(2e) v različici, spremenjeni z Direktivo .../.../ES(6) , se ▌uporablja za posnetke izvedb in fonograme, v zvezi s katerimi sta izvajalec in proizvajalec fonogramov dne ..(7)*. še varovana na podlagi teh določb in za posnetke izvedb in fonograme, ki bodo nastali po tem datumu.

6.  Člen 1(7), dodan z Direktivo .../.../ES(8), se uporablja za skladbe z besedilom, pri katerih sta vsaj skladba ali besedilo varovana v vsaj eni državi članici pred ...(9)*, in za skladbe z besedilom, nastale po tem datumu.

Prvi odstavek ne posega v nobeno dejanje uporabe, izvedeno pred ...**. Države članice sprejmejo potrebne določbe za posebno varstvo pridobljenih pravic tretjih strank.

"

(4)  Vstavi se naslednji člen║:"

Člen 10a

Prehodni ukrepi, ki se nanašajo na prenos Direktive .../.../ES*

1.  Če ni jasnih pogodbenih navedb o nasprotnem, velja pogodba o prenosu ali dodelitvi, sklenjena pred ...** tudi po tem, ko izvajalec ▌v skladu s členom 3(1) ▌v njegovi različici pred spremembo z Direktivo.../.../ES* ne bi bil več varovan.

2.  Države članice lahko določijo, da se pogodbe o prenosu ali dodelitvi, po katerih je izvajalec upravičen do ponavljajočih se plačil in so sklenjene pred ...(10) lahko spremenijo po petdesetem letu od zakonite izdaje fonograma ali, če ni bil izdan, po petdesetem letu od njegove zakonite priobčitve javnosti.

"

Člen 2

Poročilo

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru najkasneje ...(11)* predloži poročilo o izvajanju te direktive ob upoštevanju razvoja digitalnega trga in po potrebi predloži predlog za nadaljnjo spremembo Direktive 2006/116/ES.

Člen 3

Ocena

Komisija oceni morebitno potrebo po podaljšanju trajanja varstva pravic izvajalcev in proizvajalcev v avdiovizualnem sektorju ter o rezultatih te ocene poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru do 1. januarja 2010. Komisija po potrebi predloži predlog za nadaljnjo spremembo Direktive 2006/116/ES.

Člen 4

Prenos

1.  Države članice do ...(12)uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma posredujejo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med predpisi in direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Naslovniki

Direktiva je naslovljena na države članice.

V ║

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Mnenje z dne 14. januarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009.
(3) UL L 372, 27.12.2006, str. 12.
(4) UL L 167, 22.6.2001, str. 10.
(5) UL L 376, 27.12.2006, str. 28.
(6)* UL L ...
(7)** 2 leti od začetka veljavnosti te direktive o spremembah.
(8)* UL L ...
(9)** 2 leti od začetka veljavnosti te direktive o spremembah.
(10)* 2 leti po začetku veljavnosti te direktive o spremembah.
(11)** 5 let po začetku veljavnosti te direktive o spremembah.
(12)* 2 leti po začetku veljavnosti te direktive.


Inteligentni prometni sistemi v cestnem prometu in vmesniki do drugih vrst prevoza ***I
PDF 467kWORD 139k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Priloga
Priloga
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza (KOM(2008)0887 – C6-0512/2008 – 2008/0263(COD))
P6_TA(2009)0283A6-0226/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0887),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0512/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0226/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza

P6_TC1-COD(2008)0263


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Povečanje cestnega prometa, povezano z rastjo evropskega gospodarstva in zahtevami državljanov po mobilnosti, je osnovni vzrok čedalje večje preobremenjenosti cestne infrastrukture in porabe energije, kakor tudi okoljskih in družbenih problemov.

(2)  Na navedene velike izzive se ni mogoče odzvati zgolj s klasičnimi ukrepi, ki vključujejo predvsem širjenje obstoječe cestno prometne infrastrukture. Glavno vlogo pri iskanju ustreznih rešitev za Skupnost bodo imele inovacije.

(3)  Inteligentni prometni sistemi (ITS) so napredne aplikacije, ki so brez vključevanja inteligence kot taki namenjeni zagotavljanju inovativnih storitev na področju vrst prevoza in upravljanja prometa ter različnim uporabnikom omogočajo boljšo obveščenost ter varnejšo, bolj usklajeno in "pametnejšo" uporabo prometnih omrežij.

(4)  Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v sektorju cestnega prometa in njegovih vmesnikov do drugih vrst prevoza (ITS) bo v veliki meri prispevala k izboljšanju okoljske uspešnosti, učinkovitosti, vključno z energetsko učinkovitostjo, varnosti cestnega prometa ter mobilnosti potnikov in tovora, obenem pa bo zagotovila delovanje notranjega trga in večjo raven konkurenčnosti in zaposlovanja.

(5)  Za različne vrste prevoza, na primer za železniški promet (ERTMS in TAF-TSI), promet na odprtem morju in po celinskih plovnih poteh (LRITS, SafeSeaNet, VTMIS, RIS), zračni promet (SESAR) in kopenski promet, npr. prevoz živine, je bilo razvitih več naprednih aplikacij in mehanizmov Skupnosti.

(6)  Napredek pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri drugih vrstah prevoza bi se zdaj moral odražati v dosežkih v sektorju cestnega prometa, zlasti glede zagotavljanja višjih ravni vključevanja na navedenem področju med cestnim prometom in drugimi vrstami prevoza.

(7)  V nekaterih državah članicah se je nacionalna uporaba teh tehnologij že začela izvajati v sektorju cestnega prometa, vendar je takšno izvajanje še vedno razdrobljeno in neusklajeno in ne more zagotoviti geografske kontinuitete storitev ITS po vsej Skupnosti.

(8)  Za zagotovitev usklajenega in učinkovitega uvajanja ITS v celotni Skupnosti bi bilo treba uvesti skupne specifikacije. Najprej bi bilo treba dati prednost štirim glavnim področjem razvoja in uvajanja ITS.

(9)  Skupne specifikacije bi morale med drugim upoštevati izkušnje in rezultate, ki so bili na tem področju že pridobljeni, in iz njih izhajati predvsem v okviru pobude e-varnost(4), ki jo je aprila 2002 predstavila Komisija. Komisija je na podlagi navedene pobude ustanovila forum e-varnost, da bi pospešila in nadaljevala z izvajanjem priporočil glede podpore razvoju, uvajanju in uporabi sistemov e-varnosti.

(10)  Za vozila, ki se upravljajo predvsem zaradi zgodovinskega pomena in ki so bila prvotno registrirana in/ali homologirana in/ali so se začela uporabljati pred začetkom veljavnosti te direktive in njenih izvedbenih ukrepov, ne bi smeli veljati predpisi in postopki, ki jih določa ta direktiva.

(11)  ITS bi morali izhajati iz medobratovalnih sistemov, ki temeljijo na odprtih in javnih standardih, ki so na nediskriminatorni osnovi na voljo za vse izvajalce in uporabnike aplikacij in storitev.

(12)  V prihodnje je treba zagotoviti medobratovalnost aplikacij in storitev, ki jih omogoča uvajanje ITS, kar po potrebi obsega združljivost aplikacij in storitev ITS z že obstoječimi sistemi.

(13)  Uvajanje in uporaba aplikacij in storitev ITS bo pomenila tudi obdelavo osebnih podatkov. Tovrstna obdelava bi se morala izvajati v skladu s pravili Skupnosti, ki so bila med drugim določena v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(5) in Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(6).

(14)  Uvajanje in uporaba aplikacij in storitev ITS ter predvsem prometnih in potovalnih informativnih storitev bosta pomenila obdelavo in uporabo cestnih, prometnih in potovalnih informacij, ki jih vsebujejo dokumenti, ki jih hranijo organi javnega sektorja držav članic. Takšna obdelava in uporaba bi se morali izvajati v skladu s pravili Skupnosti, kakor je določeno v Direktivi 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(7).

(15)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8) vzpostavlja okvir za odobritev motornih vozil in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, medtem ko se Direktivi 2002/24/ES(9) in 2003/37/ES(10)Evropskega parlamenta in Sveta nanašata na homologacijo dvo- in trikolesnih motornih vozil oziroma kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev. Čeprav določbe iz teh direktiv zajemajo v vozilih nameščeno opremo, povezano z ITS, ne veljajo za zunanjo opremo ITS na cestni infrastrukturi in programsko opremo, ki bi morala biti ustrezno zajeta v nacionalnih postopkih za homologacijo.

(16)  Za aplikacije in storitve ITS, za katere se zahtevata natančna in zajamčena časovna razporeditev in pozicioniranje, bi bilo treba uporabiti satelitsko infrastrukturo ali kakršno koli tehnologijo, ki zagotavlja enakovredno raven natančnosti(11), kot je mikrovalovna tehnologija kratkega dosega (Dedicated Short Range Communications – DSRC).

(17)  Glavne zainteresirane strani, kot so ponudniki storitev ITS, združenja uporabnikov ITS, prevozniki in upravljavci objektov, predstavniki proizvodne industrije, socialni partnerji, strokovna združenja in lokalni organi, bi morali imeti možnost, da Komisiji svetujejo o komercialnih in tehničnih vidikih uvajanja ITS v Skupnosti.

(18)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(12).

(19)  Zlasti bi bilo treba Komisjii podeliti pooblastila za sprejemanje ukrepov, ki zadevajo spremembo Prilog in ukrepov, ki določajo podrobnejše specifikacije za razvoj, izvajanje in uporabo medobratovalnih ITS. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(20)  Za namen zagotovitve usklajenega pristopa bi morala Komisija zagotoviti usklajenost med dejavnostmi odbora, ustanovljenega na podlagi te direktive, in dejavnostmi odbora, ustanovljenega z Direktivo 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti(13), odbora, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EGS) ║3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu(14), in odbora iz Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila(15).

(21)  Ker ciljev te direktive, in sicer zagotovitve usklajenega uvajanja in uporabe medobratovalnih ITS v vsej Skupnosti, države članice ne morejo izpolniti v zadostni meri in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje izpolni Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta direktiva določa okvir za usklajeno in povezano uvajanje in uporabo ITS, vključno z medobratovalnimi ITS, v Skupnosti ter razvoj specifikacij, potrebnih za navedeni namen.

Uporablja se za ITSza potnike, vozila ter infrastrukturo in za njihovo interakcijo na področju cestnega prometa, vključno z mestnim prometom, in vmesnike do drugih vrst prevoza.

Ta direktiva in ukrepi iz člena 4 se uporabljajo ne glede na zahteve držav članic, ki zadevajo javni red in javno varnost.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive veljajo naslednje opredelitve:

   (a) "inteligentni prometni sistemi (ITS)" pomenijo sisteme, v katerih se uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije in ki se uporabljajo za podporo cestnega prometa (vključno z infrastrukturo, vozili in uporabniki) in upravljanje omrežja in mobilnosti ter vmesnike do drugih vrst prevoza, vključno z zagotavljanjem večmodalnega medobratovalnega izdajanja vozovnic;
   (b) "medobratovalnost" pomeni zmogljivost sistemov ter zmogljivost osnovnih poslovnih procesov za izmenjavo podatkov ter informacij in znanja;
   (c) "aplikacija ITS" pomeni operativni instrument za uporabo ITS;
   (d) "storitev ITS" pomeni uvajanje aplikacije ITS v dobro opredeljenem organizacijskem in delovnem okviru s ciljem prispevati k varnosti uporabnikov, učinkovitosti, udobju in/ali olajšati ali podpreti prevoze in potovanja;
   (e) "ponudnik storitve ITS" pomeni vsakega ponudnika storitve ITS, bodisi javnega bodisi zasebnega;
   (f) "uporabnik ITS" pomeni vsakega uporabnika aplikacij in storitev ITS, vključno s potniki, ranljivimi udeleženci v prometu, uporabniki in upravljavci cestno prometne infrastrukture, upravljavci voznih parkov in služb za nujno pomoč;
   (g) "nomadska naprava" pomeni del komunikacijske ali informacijske opreme, ki jo lahko voznik vgradi v vozilo za uporabo med vožnjo, npr. mobilni telefon, navigacijski sistem ali žepni osebni računalnik;
   (h) "platforma" pomeni vseobsegajoče funkcionalno, tehnično in delovno okolje, ki omogoča uvajanje, izvajanje ali uporabo aplikacij in storitev ITS;
   (i) "ranljivi udeleženci v prometu" pomenijo udeležence v prometu, ki niso motorizirani, na primer pešce in kolesarje,ter motoriste in invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo;
   (j) "najnižja raven aplikacij in storitev ITS" pomeni osnovno raven aplikacij in storitev ITS, ki so nujni elementi vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T).

Člen 3

Uvajanje ITS

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo usklajeno uvajanje in uporabo učinkovitih medobratovalnih aplikacij in storitev ITS v Skupnosti.

2.  Kadar je to mogoče, države članice zagotovijo združljivost aplikacij in storitev ITS v Skupnosti z že obstoječimi sistemi.

3.  Države članice zlasti:

   (a) zagotovijo, da so uporabnikom ITS ter ponudnikom storitev ITS na voljo zanesljivi in redno dopolnjevani ustrezni podatki o cestnem prometu;
   (b) zagotovijo, da si lahko pristojni prometni informativni in nadzorni centri v različnih regijah in različnih državah članicah izmenjujejo cestno prometne in potovalne podatke ter druge ustrezne informacije;
   (c) uporabljajo ITS v vseh vrstah prevoza in njihovih vmesnikih, pri čemer zagotavljajo visoko raven povezanosti med vsemi vrstami prevoza;
   (d) sprejmejo ustrezne ukrepe za vključitev sistemov ITS, ki omogočajo večjo varnost, v vozila in cestno infrastrukturo ter razvijejo varne vmesnike človek-stroj, zlasti pri nomadskih napravah;
   (e) sprejmejo potrebne ukrepe za vključitev različnih aplikacij ITS, ki zajemajo izmenjavo informacij in komunikacijo med vozili in cestno infrastrukturo znotraj ene same platforme;
   (f) se izogibajo povzročanju geografske razdrobljenosti in prekinitev.

4.  Za aplikacije in storitve ITS, za katere se zahtevata globalna, neprekinjena, natančna in zajamčena časovna razporeditev in pozicioniranje, je treba uporabiti satelitsko infrastrukturo ali kakršno koli tehnologijo, kot je DSRC, ki zagotavlja enakovredno raven natančnosti.

5.  Pri sprejemanju ukrepov iz odstavkov 1 in 2 države članice zahtevajo skladnost z načelom iz Priloge I.

6.  Države članice upoštevajo morfološke značilnosti geografsko izoliranih regij in razdalje do teh regij, pri čemer po potrebi uveljavijo izjemo glede stroškovne učinkovitosti iz Priloge I.

Člen 4

Specifikacije

1.  Komisija opredeli specifikacije za uvajanje in uporabo ITS ▌ na naslednjih prednostnih področjih:

   (a) optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov;
   (b) kontinuiranost upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS na evropskih prometnih koridorjih in v somestjih;
   (c) varnost na cestah;
   (d) vključevanje vozil v prometno infrastrukturo.

(2)  Komisija opredeli specifikacije za obvezno uvajanje in uporabo najnižje ravni aplikacij in storitev ITS, zlasti na naslednjih področjih:

   (a) zagotavljanje storitev prometnih in potovalnih informacij v realnem času v vsej EU;
   (b) podatki in postopki za zagotavljanje brezplačnih osnovnih storitev splošnih prometnih informacij;
   (c) usklajeno uvajanje storitve e-klica v vsej Evropi;
   (d) primerni ukrepi za varna parkirišča za tovornjake in komercialna vozila ter telematske sisteme parkiranja in rezervacij.

3.  Komisija opredeli specifikacije za nujno uvajanje in uporabo ITS, ki presegajo najnižje ravni aplikacij in storitev ITS, v primeru, če Skupnost sofinancira gradnjo ali vzdrževanje vseevropskega cestnega omrežja (TERN).

4.  Specifikacije se skladajo z načeli, določenimi v Prilogi I, in obsegajo najmanj osrednje elemente, določene v Prilogi II.

5.  Komisija za zagotavljanje medobratovalnosti in porazdelitve obveznosti po potrebi dopolni osrednje elemente iz Priloge II s specifikacijami za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo storitev ITS ter določi vsebino storitev in obveznosti ponudnikov storitev.

6.  Specifikacije prav tako določajo pogoje, pod katerimi lahko države članice skupaj s Komisijo uveljavijo dodatna pravila za izvajanje teh storitev na celotnem svojem ozemlju ali na delu svojega ozemlja.

7.  Ukrepi iz odstavkov 1 do 6, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3).

8.  Komisija pred sprejetjem specifikacij iz odstavkov 5 in 6 opravi ustrezno oceno učinka.

9.  V skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe je treba v Prilogo I in/ali II vključiti dodatna načela in/ali osrednje elemente specifikacij, ki jih ta direktiva ne določa.

Člen 5

Homologacija opreme in programske opreme ITS, povezane s cestno infrastrukturo

1.  Kadar je to potrebno za učinkovitost, vključno z energetsko učinkovitostjo in varnost ali iz razlogov, povezanih z varstvom okolja, se oprema in programska oprema ITS, ki ne sodita v področje uporabe direktiv 2002/24/ES, 2003/37/ES in 2007/46/ES, odobrita, preden se začneta uporabljati.

2.  Ustrezne specifikacije o odgovornosti za opremo in programsko opremo ITS, določeno v odstavku 1, se sporočijo nacionalnim organom, ki so odgovorni za homologacijo opreme in programske opreme ITS, ki sodi na področje uporabe te direktive.

3.  Države članice Komisiji sporočijo, kateri nacionalni organi so odgovorni za homologacijo opreme in programske opreme ITS, vključno z akreditacijo ponudnikov programske opreme ITS, ki sodi na področje uporabe te direktive. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam.

4.  Vse države članice priznajo homologacije, ki jih izdajo nacionalni organi drugih držav članic iz odstavka 3.

5.  Opremo in programsko opremo ITS je mogoče dati na trg in jo uporabljati le, če je pravilno nameščena in vzdrževana ter se uporablja v za to predviden namen, ki ne ogroža zdravja in varnosti oseb ter okolja, v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti, in, kjer je primerno, lastnine.

6.  Za opremo in programsko opremo ITS se domneva, da izpolnjuje sprejete specifikacije iz člena 4, če so, kjer je to mogoče, usklajene z ustreznimi nacionalnimi ali evropskimi standardi v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov(16).

Člen 6

Odbor za tehnične standarde in predpise

Kadar država članica ali Komisija meni, da standardi iz člena 5(6) ne izpolnjujejo v celoti sprejetih specifikacij iz člena 4, zadevna država članica ali Komisija o tem obvesti stalni odbor, ustanovljen s členom 5 Direktive 98/34/ES, in za to navede razloge. Odbor čim hitreje poda svoje mnenje.

Ob upoštevanju mnenja odbora Komisija obvesti države članice, ali je treba te standarde umakniti iz komunikacij iz člena 5 te direktive.

Člen 7

Pravila o zasebnosti, varnosti in ponovni uporabi podatkov

1.  Države članice zagotovijo, da je zbiranje, shranjevanje in obdelava osebnih podatkov, potrebnih za delovanje ITS, izvedena v skladu s pravili Skupnosti za zaščito svoboščin in temeljnih pravic posameznikov in zlasti z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES.

2.  Da se zagotovi zasebnost, se za izvajanje aplikacij in/ali storitev ITS spodbuja uporaba anonimnih podatkov, kadar je to primerno.

3.  Osebni podatki se obdelajo le, če je obdelava potrebna za izvajanje aplikacij in/ali storitev ITS.

4.  Če gre za posebne vrste podatkov iz člena 8 Direktive 95/46/ES, se takšni podatki obdelajo le, če je posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, izrecno in ob poznavanju vseh ustreznih informacij privolil v obdelavo teh podatkov.

5.  Države članice ▌zagotovijo, da so podatki in zapisi ITS zaščiteni pred zlorabo, vključno z nepooblaščenim dostopom, spreminjanjem ali izgubo, in da se jih ne sme uporabiti za namene, ki niso navedeni v tej direktivi.

6.  Uporablja se Direktiva 2003/98/ES.

Člen 8

Načrtovanje

1.  Komisija najpozneje ...(17) prvič pripravi letni delovni načrt na podlagi osrednjih elementov iz Priloge II.

2.  Komisija upošteva rezultate dela, ki ga opravljajo odbori, ustanovljeni v skladu z drugimi akti Skupnosti, in ki zadevajo različna področja ITS, vključno z evropsko svetovalno skupino za ITS iz člena 10.

3.  Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno usklajenost in medsebojno dopolnjevanje pri uvajanju ITS z drugimi ustreznimi politikami, programi in ukrepi Skupnosti.

4.  Komisija dejavno sodeluje z evropskimi in mednarodnimi standardizacijskimi organi glede določb iz prilog I in II.

5.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2):

   (a) sprejema in spreminja letne delovne načrte;
   (b) določa prednostna področja za mednarodno sodelovanje.

Letni delovni načrt in prednostna področja za mednarodno sodelovanje se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

6.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3) najpozneje ...(18) sprejme delovni načrt s cilji in roki za izvajanje osrednjih elementov iz Priloge II.

Člen 9

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje Evropski odbor za ITS║, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 10

Evropska svetovalna skupina za ITS

1.  Komisija ustanovi Evropsko svetovalno skupino za ITS, ki ji svetuje o poslovnih in tehničnih vidikih uvajanja in uporabe ITS na celotnem območju Skupnosti. Skupino sestavljajo predstavniki na visoki ravni, ki predstavljajo ustrezne ponudnike storitev ITS, združenja uporabnikov, prevoznike in upravljavce objektov, proizvodno industrijo, socialne partnerje, strokovna združenja, lokalne organe in druge ustrezne forume.

2.  Komisija zagotovi, da so predstavniki Evropske svetovalne skupine za ITS usposobljeni in da skupina vključuje ustrezne predstavnike tistih sektorjev industrije in tistih uporabnikov, na katere vplivajo ukrepi, ki jih Komisija lahko predlaga na podlagi te direktive.

3.  Evropsko svetovalno skupino za ITS se pozove, naj pripravi tehnično mnenje o osnutku specifikacij iz člena 4.

4.  Delo Evropske svetovalne skupine za ITS se izvaja na pregleden način.

Člen 11

Poročanje

1.  Države članice Komisiji najpozneje do ...(19) predložijo podrobno poročilo o svojih nacionalnih dejavnostih in projektih v zvezi s prednostnimi področji, določenimi v členu 4(1), ki vključujejo vsaj informacije iz Priloge III.

2.  Države članice Komisiji najpozneje do ...(20)+ predložijo svoje načrte za nacionalne ukrepe na področju ITS v naslednjih petih letih, ki vključujejo vsaj informacije iz Priloge III.

3.  Države članice po tem vsako leto poročajo o napredku, doseženem pri izvajanju teh načrtov.

4.  Komisija vsakih šest mesecev poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju te direktive, s priloženo analizo o delovanju pravil iz prilog I in II, in oceni potrebo po spremembi te direktive.

Zlasti Komisija vsakih šest mesecev poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o stanju financiranja, pri čemer Komisija po potrebi oblikuje predlog o financiranju izvajanja najnižje ravni aplikacij in storitev ITS.

Člen 12

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ...(21). Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║

Za Svet Za Parlament

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

NAČELA UVAJANJA ITS IZ ČLENA 3

Izbor in uvajanje aplikacij in storitev ITS temelji na oceni potreb in upošteva naslednja načela:

   (a) učinkovitostzmožnost dati oprijemljiv prispevek k reševanju ključnih izzivov, ki vplivajo na cestni promet v Evropi (na primer: zmanjšanje preobremenjenosti cest, zmanjšanje emisij, izboljšanje energetske učinkovitosti, ohranjanje višjih ravni varnosti in zanesljivosti ter obravnavanje vprašanj, povezanih z ranljivimi udeleženci v prometu);
   (b) stroškovna učinkovitost – delež stroškov v odnosu do rezultatov pri izpolnjevanju ciljev;
   (c) geografska kontinuiteta – zmožnost zagotoviti brezhibne storitve v Skupnosti in na njenih zunanjih mejah, zlasti na TEN-T;
   (d) medobratovalnost – zmožnost sistemov, da izmenjujejo podatke in omogočijo izmenjavo informacij in znanja;
   (e) raven zrelosti – raven razvoja;
   (f) intermodalnost – prenos tovora s cestnega na pomorski promet na kratke razdalje, železnico, celinske plovne poti ali kombinacija več vrst prevoza, pri čemer je cestni prevoz čim bolj učinkovit.

PRILOGA II

OSREDNJI ELEMENTI SPECIFIKACIJ IZ ČLENA 4

(1)  Optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov

Specifikacije za optimalno uporabo cestnih, prometnih in potovalnih podatkov vključujejo:

  (a) opredelitev potrebne opreme, da bi bile prometne in potovalne informacije v realnem času natančne in razpoložljive uporabnikom ITS ne glede na nacionalne meje, zlasti:
   razpoložljivost natančnih javnih cestnih in prometnih podatkov v realnem času, ki se uporabljajo za prometne in potovalne informacije v realnem času, namenjene ponudnikom storitev ITS,
   spodbujanje elektronske izmenjave med ustreznimi javnimi organi in zainteresiranimi stranmi ter ustreznimi ponudniki storitev ITS ne glede na nacionalne meje,
   pravočasno dopolnjevanje javnih cestnih in prometnih podatkov, ki jih ustrezni javni organi in zainteresirane strani uporabljajo za prometne in potovalne informacije v realnem času,
   pravočasno dopolnjevanje prometnih in potovalnih informacij v realnem času s strani ponudnikov storitev ITS;
  (b) opredelitev potrebnih zahtev za zbiranje ustreznih cestnih in prometnih podatkov s strani javnih organov (vključno z na primer: načrti o pretoku prometa, prometnimi predpisi in priporočenimi potmi, predvsem za težka tovorna vozila) in za njihovo posredovanje ponudnikom storitev ITS, zlasti:
   razpoložljivost javnih cestnih in prometnih podatkov (vključno z na primer: načrti o pretoku prometa, prometnimi predpisi in priporočenimi potmi), ki jih za ponudnike storitev ITS zbirajo ustrezni javni organi,
   spodbujanje elektronske izmenjave med ustreznimi javnimi organi in ponudniki storitev ITS,
   pravočasno dopolnjevanje javnih cestnih in prometnih podatkov (vključno z npr. načrti o pretoku prometa, prometnimi predpisi in priporočenimi potmi) s strani ustreznih javnih organov,
   pravočasno dopolnjevanje storitev in aplikacij ITS, v okviru katerih ponudniki storitev ITS uporabljajo te javne cestne in prometne podatke;
  (c) opredelitev potrebnih zahtev za objavo cestnih in prometnih podatkov, ki se uporabljajo za digitalne zemljevide, ki so natančni in na voljo proizvajalcem digitalnih zemljevidov in ponudnikom storitev, zlasti:
   razpoložljivost javnih cestnih in prometnih podatkov, ki se uporabljajo za digitalne zemljevide, ki so na voljo proizvajalcem digitalnih zemljevidov in ponudnikom storitev,
   spodbujanje elektronske izmenjave med ustreznimi javnimi organi in zainteresiranimi stranmi ter zasebnimi proizvajalci in ponudniki digitalnih zemljevidov,
   pravočasno dopolnjevanje javnih cestnih in prometnih podatkov za digitalne zemljevide s strani ustreznih javnih organov in zainteresiranih strani,
   pravočasno dopolnjevanje digitalnih zemljevidov s strani proizvajalcev digitalnih zemljevidov in ponudnikov storitev;
  (d) opredelitev minimalnih zahtev za brezplačno posredovanje "splošnih prometnih sporočil" vsem uporabnikom cest, kakor tudi njihove minimalne vsebine, zlasti:
   uporaba standardiziranega seznama prometnih dogodkov, povezanih z varnostjo ("splošna prometna sporočila"), ki jih je treba brezplačno sporočiti uporabnikom ITS,
   združljivost in vključevanje "splošnih prometnih sporočil" v storitve ITS za namen prometnih in potovalnih informacij v realnem času.

(2)  Kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS na evropskih prometnih koridorjih in v somestjih

Specifikacije o kontinuiteti in medobratovalnosti storitev upravljanja prometa in tovora na evropskih prometnih koridorjih in v somestjih vključujejo:

  (a) opredelitev minimalnih/potrebnih zahtev za kontinuiteto storitev ITS za tovor in potnike na prometnih koridorjih in med različnimi vrstami prevoza, zlasti:
   omogočanje čezmejne elektronske izmenjave prometnih podatkov in informacij, njihove izmenjave med regijami ali med mestnimi in medmestnimi območji ter med ustreznimi prometnimi informativnimi/nadzornimi centri,
   uporabo standardiziranih pretokov informacij ali prometnih vmesnikov med ustreznimi prometnimi informacijskimi/nadzornimi centri;
  (b) opredelitev potrebnih ukrepov za uporabo inovativnih tehnologij ITS (naprave za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), DSRC ali Galileo/Egnos) pri realizaciji aplikacij ITS (predvsem sledenje in izsleditev tovora na njegovi poti in med različnimi vrstami prevoza) za namen logistike tovornega prometa (e-tovorni promet), zlasti:
   razpoložljivost ustreznih tehnologij ITS in njihova uporaba s strani razvijalcev aplikacij ITS,
   vključevanje rezultatov lokalizacije (prek na primer: RFID, DSRC in/ali Galileo/EGNOS) v orodjih in centrih za upravljanje prometa;
  (c) opredelitev potrebnih ukrepov za razvoj arhitekture ITS za mestno mobilnost, vključno z integriranim in večmodalnim pristopom k načrtovanju poti, povpraševanjem po prometu in upravljanjem prometa, zlasti:
   razpoložljivost javnega prevoza, načrtovanje poti, povpraševanje po prometu, prometni podatki in podatki o parkiranju za mestne nadzorne centre,
   omogočanje izmenjave elektronskih podatkov med različnimi mestnimi nadzornimi centri za javni ali zasebni prevoz in med vsemi možnimi vrstami prevoza,
   vključevanje vseh ustreznih podatkov in informacij v eno samo arhitekturo;
   (d) opredelitev potrebnih ukrepov za zagotavljanje brezhibnih storitev ITS v Skupnosti in na njenih zunanjih mejah.

(3)  Varnost in zanesljivost cest

Specifikacije za aplikacije ITS na področju varnosti in zanesljivosti cest vključujejo:

  (a) opredelitev potrebnih ukrepov za usklajeno uvedbo vseevropske storitve e-klic, vključno z:
   razpoložljivostjo zahtevanih avtomobilskih podatkov ITS, ki jih je treba izmenjati,
   razpoložljivostjo potrebne opreme v (reševalnih) centrih cestne infrastrukture (dostopne točke do javnih služb), ki prejemajo podatke iz vozil,
   omogočanjem izmenjave elektronskih podatkov med vozili in (reševalnimi) centri cestne infrastrukture (dostopne točke do javnih služb);
   (b) opredelitev potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti uporabnikov cest ob upoštevanju njihovega vmesnika človek-stroj v vozilu in uporabe nomadskih naprav, kakor tudi zanesljivosti komunikacij v vozilu;
   (c) opredelitev ukrepov za zagotovitev varnosti ranljivih udeležencev v prometu prek uporabe sistemov za upravljanje mobilnosti za ponudnike in uporabnike, ob upoštevanju uvajanja naprednih sistemov v pomoč vozniku pri vožnji (ADAS) in vmesnika človek-stroj;
   (d) opredelitev potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in udobja ranljivih uporabnikov cest v zvezi z vsemi aplikacijami ITS;
  (e) opredelitev potrebnih ukrepov za zagotovitev varnih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila ter sisteme za parkiranje in rezervacijo, ki temeljijo na ITS, zlasti:
   razpoložljivost zadostnega števila parkirišč,
   razpoložljivost informacij uporabnikom o parkiranju ob cesti,
   olajšanje izmenjave elektronskih podatkov med parkirišči ob cestah, centri in vozili,
   vključevanje ustreznih tehnologij ITS v vozila in na parkirišča zaradi dopolnitve informacij o prostih parkirnih mestih za namene rezervacij.

(4)  Vključitev vozila v prometno infrastrukturo

Specifikacije za ITS za vključitev vozila v prometno infrastrukturo vključujejo:

  (a) opredelitev potrebnih ukrepov za vključitev različnih aplikacij ITS na odprto platformo v vozilu, ki temelji zlasti na:
   identifikaciji funkcionalnih zahtev obstoječih ali načrtovanih aplikacij ITS,
   opredelitvi arhitekture odprtega sistema, ki zagotavlja medobratovalnost/medsebojno povezavo sistemov in zmogljivosti infrastrukture,
   vključevanju prihodnjih novih ali dopolnjenih aplikacij ITS na način "priključi in uporabi" v odprto platformo v vozilu,
   uporabi procesov standardizacije za sprejem arhitekture ter odprtih specifikacij v vozilu;
  (b) opredelitev potrebnih ukrepov za napredek pri nadaljnjem razvoju in izvajanja sistemov sodelovanja (infrastruktura vozila), zlasti:
   omogočanje izmenjave podatkov in informacij med dvema voziloma, med vozilom in infrastrukturo ter med dvema infrastrukturama,
   razpoložljivost ustreznih podatkov ali informacij za izmenjavo, ki so namenjeni vsem zadevnim stranem (vozilom ali cestni infrastrukturi),
   uporaba standardiziranega formata sporočil za to izmenjavo podatkov med vozilom in infrastrukturo,
   opredelitev komunikacijske infrastrukture za vsako vrsto izmenjave podatkov in informacij med dvema voziloma, med vozilom in infrastrukturo ter med dvema infrastrukturama,
   opredelitev regulativnega okvira o vmesniku človek-stroj, da se obravnava vprašanje odgovornosti in zagotovi zanesljivejša prilagoditev funkcionalnih varnostnih ukrepov ITS človeškemu vedenju,
   uporaba procesov standardizacije za sprejem ustreznih arhitektur.

PRILOGA III

SMERNICE ZA VSEBINO POROČIL O NACIONALNIH UKREPIH IZ ČLENA 11

(1)  Poročila v zvezi s prednostnimi področji iz člena 4(1), ki jih države članice posredujejo v skladu s členom 11, so pripravljena na nacionalni ravni. Vendar jih je mogoče razširiti na regionalno in/ali izbrano lokalno raven, če je primerno.

(2)  Poročilo, ki ga je treba posredovati v skladu s členom 11(1), vključuje vsaj naslednje informacije:

   (a) trenutno nacionalno strategijo v zvezi z ITS;
   (b) njene cilje in osnovno utemeljitev teh ciljev;
   (c) kratek opis stanja uvajanja ITS in okvirnih pogojev;
   (d) prednostna področja trenutnih ukrepov in sorodnih ukrepov;
   (e) navedbo, kako ta strategija in ukrepi podpirajo usklajeno in medobratovalno uvajanje aplikacij ITS ter kontinuiteto storitev v Skupnosti (glej člen 4(1)).

(3)  Poročilo, ki ga je treba posredovati v skladu s členom 11(2), vključuje vsaj naslednje informacije:

   (a) nacionalna strategija v zvezi z ITS, vključno z njenimi cilji;
   (b) podroben opis stanja uvajanja ITS in okvirnih pogojev;
   (c) načrtovana prednostna področja ukrepov, vključno z navedbo, kako ta obravnavajo prednostna področja iz člena 4(1);
  (d) podrobnosti o izvajanju trenutnih in načrtovanih ukrepov v zvezi z
   instrumenti,
   sredstvi,
   posvetovanjem in aktivnimi zainteresiranimi stranmi,
   ključnimi točkami,
   spremljanjem.

(1) Mnenje z dne 13. maja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) UL C ...
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009.
(4) http://www.esafetysupport.org/download/European_Commission/048-esafety.pdf
(5) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(6) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(7) UL L 345, 31.12.2003, str. 90.
(8) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(9) UL L 124, 9.5.2002, str. 1.
(10) UL L 171, 9.7.2003, str. 1.
(11) Glej Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1) in Uredbo (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 196, 24.7.2008, str. 1).
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(13) UL L 166, 30.4.2004, str. 124.
(14) UL L 370, 31.12.1985, str. 8.
(15) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(16) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
(17)* UL: tri mesece po začetku veljavnosti te direktive.
(18)* UL: šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
(19)+ UL: šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
(20)++ UL: dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(21)+ UL: 12 mesecevpo začetku veljavnosti te direktive.


Drugi program "Marco Polo" za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa ("Marco Polo II") ***I
PDF 267kWORD 34k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1692/2006 o uvedbi drugega programa "Marco Polo" za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa ("Marco Polo II") (KOM(2008)0847 – C6-0482/2008 – 2008/0239(COD))
P6_TA(2009)0284A6-0217/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0847),

–   ob upoštevanju členov 251(2), 71(1) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0482/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za ribištvo (A6-0217/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 1692/2006 o uvedbi drugega programa "Marco Polo" za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa ("Marco Polo II")

P6_TC1-COD(2008)0239


(Ker je bil sprejet sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 923/2009.)


Evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet ***I
PDF 443kWORD 157k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (KOM(2008)0852 – C6-0509/2008 – 2008/0247(COD))
P6_TA(2009)0285A6-0220/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0852),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0509/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0220/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet

P6_TC1-COD(2008)0247


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Na podlagi lizbonske strategije za rast in zaposlovanje ter strategije Skupnosti za trajnostni razvoj je vzpostavitev notranjega železniškega trga, še posebno za prevoz blaga, bistveni element napredka pri uresničevanju trajnostne mobilnosti.

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture ║(4) je pomenila pomemben korak k uresničevanju notranjega železniškega trga.

(3)  Da bi bile lahko mednarodne in nacionalne železniške storitve v tovornem prometu, ki so od 1. januarja 2007 odprte za konkurenco, konkurenčne drugim vrstam prometa, bi morale imeti na voljo železniško infrastrukturo, ki je kakovostna, torej taka, ki omogoča opravljanje storitev prevoza blaga pod dobrimi pogoji, kar zadeva komercialno hitrost in vozni red, ter zanesljiva, torej da storitve, ki jih dejansko opravlja, ustrezajo pogodbenim obveznostim, sprejetim z železniškimi prevozniki.

(4)  Četudi je liberalizacija železniškega tovornega prometa omogočila, da so novi prevozniki vstopili v omrežje, tržni mehanizmi niso dovolj za organiziranje, urejanje in varovanje železniškega tovornega prometa. Za optimizacijo in zagotavljanje njegove zanesljivosti je potrebna zlasti krepitev postopkov sodelovanja in dodeljevanja vlakovnih poti med upravljavci infrastrukture.

(5)  Svet║, ki je zasedal dne 7.║ aprila 2008, je sklenil, da je treba spodbujati učinkovito uporabo infrastrukture in po potrebi izboljšati zmogljivosti železniške infrastrukture z ukrepi, sprejetimi na evropski in nacionalni ravni, še posebno z zakonodajnimi akti.

(6)  V tem smislu bi vzpostavitev železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet, po katerem bi lahko tovorni vlaki vozili pod dobrimi pogoji in bi z lahkoto prehajali z enega nacionalnega omrežja na drugo, omogočila izboljšanje pogojev za uporabo infrastrukture.

(7)  Že začete pobude na področju železniške infrastrukture kažejo, da je vzpostavljanje mednarodnih koridorjev, ki ustrezajo posebnim potrebam enega ali več jasno opredeljenih segmentov trga tovornega prometa, najprimernejši način za vzpostavitev evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet.

(8)  Vzpostavljanje evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet bi moralo potekati skladno z vseevropskim prometnim omrežjem (TEN-T) in s koridorji evropskega sistema železniške signalizacije (ERTMS). V ta namen je nujen usklajen razvoj ▌omrežij, še posebno pa povezanost mednarodnih koridorjev za železniški tovorni promet z obstoječim omrežjem TEN-T in s koridorji ERTMS. Poleg tega je treba na ravni Skupnosti določiti usklajene predpise za tovornekoridorje. Vzpostavitev koridorjev bi bilo treba po potrebi finančno podpreti na podlagi programa TEN-T, raziskovalnih programov in programa Marco Polo ter drugih politik in skladov Skupnosti, kot je Kohezijski sklad.

(9)  Vzpostavitev tovornega koridorja mora upoštevati poseben pomen načrtovane razširitve omrežja TEN-T na države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki, da bi zagotovili boljšo povezanost z železniško infrastrukturo tretjih evropskih držav.

(10)  Pri tovornem koridorju je treba zagotoviti dobro usklajevanje med državami članicami in zadevnimi upravljavci infrastrukture, v večji meri in bolj ustrezno omogočiti lažjo rabo železniškega tovornega prometa, vzpostaviti učinkovite in zadostne povezave z drugimi vrstami prometa, da bi razvili učinkovito in povezano omrežje tovornega prometa, in vzpostaviti ugodne razmere za razvoj konkurence med ponudniki storitev v železniškem tovornem prometu.

(11)  Vzpostavitev tovornega koridorja bi morala temeljiti na predlogih držav članic, oblikovanih v posvetovanju z upravljavci infrastrukture. V naslednji fazi bi morala biti odobrena na Evropski ravni ▌na podlagi preglednih in jasno opredeljenih postopkov. Merila za vzpostavitev tovornih koridorjev bi morala biti opredeljena tako, da bi bila prilagojena posebnim potrebam držav članic in upravljavcev infrastrukture, tako da bi ti imeli zadostne možnosti za sprejemanje odločitev in upravljanje. ▌

(12)  Za spodbujanje usklajevanja med državami članicami ,upravljavci infrastrukture in železniškimi podjetji mora vsak tovorni koridor podpirati organ za upravljanje, sestavljen iz različnih upravljavcev infrastrukture, ki jih zadeva ta tovorni koridor.

(13)  Za izpolnjevanje potreb trga morajo biti načini vzpostavljanja tovornega koridorja predstavljeni v izvedbenem načrtu, ki bi moral vključevati opredelitev in časovni načrt izvedbe ukrepov, koristnih za izboljšanje uspešnosti železniškega tovornega prometa. Poleg tega se je treba z vsemi železniškimi podjetji, ki so uporabniki, redno posvetovati v skladu z ustreznimi postopki, ki jih določi organ za upravljanje, da se zagotovi, da načrtovane ali opravljene dejavnosti za vzpostavitev tovornega koridorja izpolnjujejo potrebe ali pričakovanja trga.

(14)  Za zagotovitev skladnosti in kontinuitete infrastrukturnih zmogljivosti, ki so na voljo na tovornem koridorju, je treba med zadevnimi državami članicami, upravljavci infrastrukture in železniškimi podjetji, po potrebi pa tudi med državami članicami in tretjimi evropskimi državami, usklajevati naložbe v tovorni koridor in jih načrtovati v skladu z logiko, ki ustreza potrebam tovornega koridorja. Program njihovega uresničevanja je treba objaviti, da se zagotovi obveščanje železniških podjetij, ki bi lahko uporabljala koridor. Vključiti bi morali intervencijske projekte za razvoj interoperabilnih sistemov in povečanje zmogljivosti vlakov.

(15)  Iz istih razlogov bi bilo treba tudi težka vzdrževalna dela, ki imajo zelo pogosto velik učinek na zmogljivosti železniške infrastrukture, usklajevati na ravni tovornega koridorja in bi morala biti ažurno objavljena.

(16)  Za spodbujanje razvoja železniškega tovornega prometa v Skupnosti je potrebna tudi vzpostavitev infrastrukture in sistemov, namenjenih razvoju storitev intermodalnega tovornega prometa.

(17)  Zadevne države članice in nacionalni varnostni organi, ki imajo pristojnost na tovornem koridorju, lahko sklenejo sporazume o vzajemnem priznavanju vozil na eni strani in usposobljenosti strojevodij na drugi strani. Varnostni organi držav članic, ki jih zadeva tovorni koridor, bi morali med seboj sodelovati, da zagotovijo izvajanje teh sporazumov.

(18)  Da bi se za mednarodne železniške tovorne storitve olajšale prošnje za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, je primerno za vsak tovorni koridor vzpostaviti sistem "vse na enem mestu". Zato se je treba opreti na sedanje pobude, posebno tiste, ki jih izvaja RailNetEurope, to je organ, ki je orodje za usklajevanje upravljavcev infrastrukture in ponuja nekatere storitve prevoznikom v mednarodnem tovornem prometu.

(19)  Glede na različne časovne razporede načrtovanja voznega reda različnih vrst prometa je zaželeno, da so prošnje za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti za tovorni promet skladne s prošnjami, ki se nanašajo na potniški promet, posebno glede na njihove posamezne družbenogospodarske vrednosti. Uporabnine za infrastrukturo se morajo razlikovati glede na kakovost in zanesljivost dodeljene vlakovne poti.

(20)  Vlaki, ki opravljajo prevoz blaga, za katero sta zelo pomembna trajanje prevoza in točnost, kot ju opredeli organ za upravljanje, morajo biti v primeru motenj prometa upravičeni do zadostne prednosti.

(21)  Za zagotavljanje razvoja konkurence med ponudniki storitev v železniškem tovornem prometu na tovornem koridorju mora biti tudi prevoznikom, ki niso železniška podjetja in njihova združenja, omogočeno, da zaprosijo za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti.

(22)  Da bi optimizirali upravljanje tovornega koridorja ter zagotovili boljši pretok in uspešnost mednarodnih železniških tovornih storitev, si je treba prizadevati za dobro usklajenost med organi za nadzor železniškega prometa glede na različna omrežja v okviru tovornega koridorja. Za zagotavljanje boljše uporabe železniške infrastrukture je treba uskladiti upravljanje infrastrukture in strateških terminalov po celotnem tovornem koridorju.

(23)  Za lažji dostop do informacij v zvezi z uporabo vse glavne infrastrukture tovornega koridorja in za zagotavljanje nediskriminacijskega dostopa do nje je zaželeno, da se vsem ponudnikom mednarodnih storitev v železniškem tovornem prometu da na voljo referenčni dokument z vsemi temi informacijami.

(24)  Za objektivno ocenjevanje prednosti ukrepov za vzpostavitev tovornega koridorja in zagotavljanje učinkovitega spremljanja teh ukrepov je treba uvesti in redno objavljati kazalnike uspešnosti storitev po celotnem tovornem koridorju. Kazalnike uspešnosti je treba oblikovati po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, ki zagotavljajo in uporabljajo storitve železniškega tovornega prometa.

(25)  Ker cilja te uredbe, torej vzpostavitve evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet, sestavljenega iz tovornih koridorjev, države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti in ga je torej mogoče bolje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom proporcionalnosti, kot je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(26)  Pri usklajevanju naložb ter upravljanju zmogljivosti in prometa je treba vpeljati uravnotežene predpise, temelječe na sodelovanju med upravljavci infrastrukture, ki morajo ponujati kakovostne storitve prevoznikom v tovornem prometu na mednarodnem železniškem koridorju.

(27)  V skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil je treba sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe(5).

(28)  Komisiji bi bilo zlasti treba podeliti pooblastila za sprejemanje potrebnih pogojev in meril za izvajanje te uredbe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe in njenemu dopolnjevanju z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(29)  Namen te uredbe je izboljšati učinkovitost železniškega tovornega prometa glede na druge vrste prometa, vendar bi bilo treba temu cilju slediti tudi s političnimi ukrepi in finančno udeležbo držav članic in Evropske unije. Usklajevanje med državami članicami je treba zagotoviti na najvišji možni ravni, da bi zagotovili najbolj učinkovito delovanje tovornih koridorjev. Finančne obveznosti v zvezi z infrastrukturo in tehnično opremo, kot je ERTMS, bi morale biti v skladu s ciljem te uredbe namenjene povečanju zmogljivosti in učinkovitosti tovornega železniškega prometa.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNO

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1.  Ta uredba določa predpise za vzpostavitev in organizacijo evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet v mednarodnih železniških koridorjih za konkurenčen tovorni promet (║ "tovorni koridorji"). Določa pravila za izbor in organizacijo tovornih koridorjev ter ▌načela sodelovanja v zvezi z načrtovanjem naložb ter upravljanjem zmogljivosti in prometa.

2.  Ta uredba se uporablja za upravljanje in uporabo železniške infrastrukture za nacionalne in mednarodne železniške storitve, razen za:

   (a) neodvisna lokalna in regionalna omrežja, ki za potniški promet uporabljajo železniško infrastrukturo, razen, kjer se takšne storitve opravljajo na delu tovornega koridorja;
   (b) omrežja, ki so namenjena samo obratovanju mestnega in primestnega potniškega prometa;
   (c) regionalna omrežja, ki jih za regionalni promet blaga uporablja izključno en sam železniški prevoznik, ki ga Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti(6) ne zajema, dokler drugi prevoznik ne zaprosi za infrastrukturne zmogljivosti na tem omrežju;
   (d) zasebno železniško infrastrukturo, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.  V tej uredbi veljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2001/14/ES.

2.  Poleg opredelitev iz odstavka 1 se uporabljajo tudi naslednje opredelitve:

   (a) "tovorni koridor" pomeni vse železniške proge na ozemlju držav članic in po potrebi tretjih evropskih držav, ki povezujejo dva ali več strateških terminalov ▌in vsebujejo glavno os, alternativne poti in proge, ki jih povezujejo, pa tudi železniško infrastrukturo in njeno opremo na tovornih terminalih, ranžirnih postajah in napravah za sestavo vlakov ter priključkih nanje, vključno z vsemi povezanimi železniškimi storitvami iz Priloge II Direktive 2001/14/ES;
   (b) "izvedbeni načrt" pomeni dokument, ki predstavlja strategijo║ in sredstva, ki jih zadevne strani nameravajo izvesti, da bi v nekem časovnem obdobju razvile dejavnosti, potrebne in zadostne za vzpostavitev tovornega koridorja;
   (c) "težka vzdrževalna dela" pomenijo vsak poseg v železniško infrastrukturo in njeno opremo ali popravilo železniške infrastrukture in njene opreme, potrebne za promet vlakov po tovornem koridorju, ki je načrtovan vsaj leto dni vnaprej in ki v skladu s členom 28 Direktive 2001/14/ES zajemajo rezervacije infrastrukturnih zmogljivosti;
   (d) "terminal" pomeni objekt vzdolž tovornega koridorja, ki je posebej urejen za natovarjanje in/ali iztovarjanje blaga s tovornih vlakov ter povezovanje storitev v železniškem tovornem prometu s storitvami cestnega, pomorskega, rečnega in letalskega prometa ali za sestavljanje ali spreminjanje kompozicije tovornih vlakov;
   (e) "strateški terminal" pomeni terminal v tovornem koridorju, ki je odprt za vse prevoznike in že ima na tovornem koridorju pomembno vlogo v železniškem tovornem prometu ali se takšna vloga zanj načrtuje;
   (f) "sistem ,vse na enem mestu"" pomeni skupen organ, ki ga ustanovi vsak upravljavec infrastrukture tovornega koridorja in daje prevoznikom možnost, da ▌zaprosijo za vlakovno pot, ki prečka vsaj eno mejo.

POGLAVJE II

ZASNOVA IN UPRAVLJANJE EVROPSKEGA ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA ZA KONKURENČEN TOVORNI PROMET

Člen 3

Izbira tovornih koridorjev

1.  Namen tovornega koridorja je povezovati vsaj dve državi članici in omogočiti uporabo mednarodnih in nacionalnih storitev v železniškem tovornem prometu ▌. Ima naslednje značilnosti:

   (a) je del TEN-T ali je vsaj skladen s TEN-T ali, kjer je to primerno, s koridorji ERTMS. Nekateri odseki, ki niso vključeni v TEN-T, vendar je zanje značilen gost tovorni promet ali za takšen promet obstajajo možnosti, so po potrebi tudi lahko del koridorja;
   (b) omogoča bistven razvoj železniškega tovornega prometa in upošteva pomembne trgovinske tokove in blagovni promet;
   (c) utemeljen je na osnovi socialno-ekonomske analize. Analiza vsebuje vpliv na tiste dele prevoznega sistema, kjer dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti tovornega koridorja znatno vpliva na tovorni in potniški promet. Vključuje tudi analizo bistvenih vplivov v zvezi z zunanjimi stroški;
   (d) omogoča boljšo povezanost mejnih držav članic in tretjih evropskih držav;
   (e) podpira ga izvedbeni načrt.

2.  O vzpostavitvi ali spremembi tovornega koridorja odločajo zadevne države članice, po tem, ko Komisijo obvestijo o svojih namerah, to obvestilo pa spremlja predlog, ki ga pripravijo skupaj z zadevnimi upravljavci infrastrukture in ob upoštevanju pobud in mnenj železniških podjetij, ki uporabljajo koridor ali so za to zainteresirana, ter meril iz Priloge. Zainteresirana železniška podjetja lahko sodelujejo pri postopku, kadar koli jih precejšnje naložbe zadevajo.

3.  Tovorni koridorji se vzpostavijo na naslednje načine:

   (a) najpozneje ...(7) mora ozemlje vsake države članice, ki ima vsaj dve neposredni železniški povezavi z drugimi državami članicami, sprejeti vsaj en predlog za tovorni koridor;
   (b) najpozneje ...(8)* mora ozemlje vsake države članice sprejeti vsaj ▌en tovorni koridor.

4.  Komisija upošteva predloge za vzpostavitev tovornih koridorjev iz odstavka 2 in preuči njihovo skladnost z merili za ocenjevanje iz Priloge. Komisija lahko, glede na to, kaj se ji zdi primerno, izrazi pridržke ali predlaga spremembe.

5.  Tovorni koridor lahko vsebuje elemente železniških omrežij iz tretjih evropskih držav. Če je potrebno, morajo biti ti elementi združljivi s politiko TEN-T.

6.  Če se dve ali več držav članic sreča s težavami pri vzpostavljanju ali spreminjanju tovornega koridorja, ki zadeva železniško infrastrukturo na njihovem ozemlju, se Komisija na zahtevo ene od zadevnih držav članic o tem posvetuje z odborom iz člena 18. Mnenje odbora se posreduje zadevnim državam članicam. Zadevne države članice to mnenje upoštevajo pri iskanju rešitve.

7.  Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe s prilagajanjem Priloge, se sprejemajo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).

Člen 4

Upravljanje tovornih koridorjev

1.  Države članice, ki jih zadeva tovorni koridor, sodelujejo, da zagotovijo razvoj tovornega koridorja v skladu z njegovim izvedbenim načrtom. Opredelijo splošne cilje tovornega koridorja in zagotovijo, da izvedbeni načrt omogoča te cilje.

2.  Zadevni upravljavci infrastrukture║ za vsak tovorni koridor ustanovijo organ za upravljanje, ki je odgovoren za opredelitev, usmerjanje izvajanja in posodabljanje izvedbenega načrta za tovorni koridor. Zainteresirana železniška podjetja ali skupine železniških podjetij, ki redno uporabljajo koridor, sodelujejo v tem organu v posvetovalni vlogi. Organ za upravljanje zadevnim državam članicam redno poroča o svojem delu, po potrebi pa tudi Komisiji in evropskim koordinatorjem za prednostne projekte TEN-T, ki so vključeni v tovorni koridor, iz člena 17a Odločbe št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja(9).

3.  Zadevne države članice lahko ustanovijo izvršni odbor, odgovoren za odobritev izvedbenega načrta za koridor, ki ga je pripravil organ za upravljanje, in nadzorovanje njegovega izvrševanja. V takšnem primeru pristojni organi držav članic podelijo mandat posameznim članom izvršnega odbora.

4.  Organ za upravljanje je neodvisen pravni subjekt. Sestavljen je lahko kot evropsko gospodarsko interesno združenje v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2137/85(10) in ima status takega združenja.

5.  Člani organa za upravljanje določijo direktorja, čigar mandat traja vsaj tri leta.

6.  Ustanovi se delovna skupina, ki jo sestavljajo upravljavci in lastniki strateških terminalov tovornega koridorja, vključno z morskimi pristanišči in pristanišči na celinskih vodnih poteh, ki so določeni v členu 9. Skupina lahko o vsakem predlogu organa za upravljanje poda mnenje, ki neposredno vpliva na naložbe in upravljanje strateških terminalov. Organ za upravljanje ne sme sprejemati odločitev, ki bi bile v nasprotju s tem mnenjem.

Člen 5

Ukrepi za izvedbo tovornega koridorja

1.  Izvedbeni načrt, ki ga odobri in redno prilagaja organ za upravljanje, zajema vsaj:

   (a) opis značilnosti tovornega koridorja, vključno z morebitnimi ozkimi grli, in program izvajanja ukrepov, potrebnih za spodbujanje njegove vzpostavitve;
   (b) bistvene dele tržne raziskave iz odstavka 2;
   (c) cilje organa za upravljanje in njegov program za izboljšanje uspešnosti tovornega koridorja ▌ v skladu z določbami člena 16.

2.  Izvede se in redno posodablja tržna raziskava o ugotovljenem in pričakovanem razvoju prometa na tovornem koridorju in o nanj vezanih delih prevoznega sistema, da se razvije ali po potrebi prilagodi njegov izvedbeni načrt. V njej se proučuje razvoj različnih vrst ▌prometa, vsebuje pa tudi glavne elemente socialno-ekonomske analize iz člena 3(1)(c)ter možne scenarije glede stroškov in koristi ter dolgoročnega finančnega vpliva.

3.  Pripravi se program vzpostavljanja in izboljšanja uspešnosti tovornega koridorja. Ta program vključuje predvsem skupne cilje, tehnične izbire in časovni razpored potrebnih ukrepov na železniški infrastrukturi in njeni opremi, da se izvedejo vsi ukrepi iz členov od 7 do 16. Ti ukrepi se izogibajo morebitnim omejitvam, ki vplivajo na železniške zmogljivosti, ali te omejitve čim bolj zmanjšajo.

Člen 6

Posvetovanje s prevozniki

1.  Za primerno sodelovanje prevoznikov, ki utegnejo uporabljati tovorni koridor,║ organ za upravljanje ustanovi mehanizme za posvetovanje.

2.  Organ za upravljanje se pred odobritvijo izvedbenega načrta in pri njegovem posodabljanju posvetuje s prosilci, vključno z železniškimi prevozniki tovora in potnikov, špediterji, odpravniki tovora in njihovimi zastopniškimi organi, za uporabo tovornega koridorja. V primeru nesoglasja med organom za upravljanje in prosilci ▌lahko slednji zadevo predajo pristojnim nadzornim organom iz člena 17.

POGLAVJE III

NALOŽBE V TOVORNI KORIDOR

Člen 7

Načrtovanje naložb

1.  Organ za upravljanje pripravi in odobri:

   (a) skupni načrt dolgoročnih naložb v infrastrukturo na tovornem koridorju, torej za obdobje vsaj 10 let;
   (b) po potrebi skupni načrt srednjeročnih naložb (za vsaj 2 leti) v tovorni koridor.

Naložbeni načrti sestavljajo seznam projektov, predvidenih za razširitev, obnovo ali preoblikovanje železniške infrastrukture in njene opreme na koridorju, ter s tem povezane finančne potrebe in vire financiranja.

2.  Naložbeni načrti iz odstavka 1 vsebujejo strategijo izvajanja interoperabilnih sistemov na tovornem koridorju, ki izpolnjuje bistvene zahteve in tehnične specifikacije za interoperabilnost, ki se uporabljajo za železniška omrežja, opredeljena v skladu z Direktivo 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev)(11). Ta strategija se opira na analizo stroškov in koristi razvitja teh sistemov. Biti mora v skladu z nacionalnimi in evropskimi načrti razvitja interoperabilnih sistemov, še posebno z načrtom uvajanja ║ ERTMS║, kot tudi s čezmejnimi povezavami in interoperabilni sistemi s tretjimi evropskimi državami, kjer je to primerno.

3.  Po potrebi se naložbeni načrti nanašajo na prispevek Skupnosti, predviden v okviru programa TEN-T ali katere koli druge politike, sklada ali programa, in upravičujejo skladnost strategije teh načrtov z njimi.

4.  Naložbeni načrti iz odstavka 1 vsebujejo ▌strategijo povečanja zmogljivosti tovornih vlakov, ki lahko vozijo na tovornem koridorju, in sicer strategijo za odpravljanje ugotovljenih ozkih grl, nadgradnjo obstoječe in gradnjo nove infrastrukture. Strategija ▌lahko vključuje ukrepe za povečanje dolžine, tirne širine, nakladalnega profila, upravljanja hitrosti, skupne teže ali osne obremenitve, dovoljene za vlake, ki vozijo na tovornem koridorju.

5.  Naložbeni načrti iz odstavka 1 se objavijo v poročilu iz člena 15 in se redno posodabljajo. So del izvedbenega načrta za tovorni koridor.

Člen 8

Usklajevanje del

Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja na primeren način ter v skladu z ustreznim časovnim rokom in svojimi pogodbenimi obveznostmi iz člena 6 Direktive 2001/14/ES uskladijo svoje načrte za izvedbo vseh del na infrastrukturi in njeni opremi, ki bi omejevala razpoložljive zmogljivosti omrežja.

Člen 9

Strateški terminali

1.  V soglasju z delovno skupino iz člena 4(6) organ za upravljanje sprejme celostno strategijo razvoja strateških terminalov, da lahko ti izpolnjujejo potrebe železniškega tovornega prometa na tovornem koridorju, še posebej kot intermodalna vozlišča vzdolž tovornih koridorjev. To vključuje sodelovanje z regionalnimi, lokalnimi in nacionalnimi oblastmi, pridobitev zemljišč za razvoj železniških tovornih terminalov in podpora dostopu do sredstev za spodbujanje takšnega razvoja. Organ za upravljanje zagotovi, da je na strateških lokacijah zgrajenih dovolj terminalov, temelječ na predvidenem obsegu prometa..

2.  Organ za upravljanje sprejme primerne ukrepe za uresničevanje te strategije in jo redno pregleduje.

POGLAVJE IV

UPRAVLJANJE TOVORNEGA KORIDORJA

Člen 10

Sistem "vse na enem mestu" za prošnje za mednarodne vlakovne poti

1.  Organ za upravljanje vzpostavi sistem "vse na enem mestu", da odgovarja na prošnje za vlakovne poti za tovorne vlake, ki po tovornem koridorju prečkajo vsaj eno mejo ali uporabljajo več omrežij.

2.  Posamezni upravniki infrastrukture tovornega koridorja so lahko določeni za sprejemanje prošenj za vlakovne poti po sistemu "vse na enem mestu".

3.  Zadevni nadzorni organi iz člena 17 ║ skrbijo za to, da dejavnosti sistema "vse na enem mestu" potekajo v preglednimi in nediskriminacijskimi pogoji.

Člen 11

Razredi vrst vlakovnih poti vzdolž tovornih koridorjev

1.  Organ za upravljanje opredeli in redno posodablja razrede vrst poti tovornih vlakov, ki veljajo na celotnem tovornem koridorju. Vsaj eden teh razredov (║ "hitri tovor") vključuje, med temi vrstami poti, vlakovno pot s kratkim trajanjem prevoza in zagotovljeno točnostjo.

2.  Merila za opredelitev razredov vrst tovornega prometa sprejme organ za upravljanje po posvetovanju s prevozniki, ki bodo verjetno uporabljali tovorni koridor.

Člen 12

Vlakovne poti, dodeljene tovornim vlakom

1.  Poleg primerov iz člena 20(2) Direktive 2001/14/ES zadevni upravljavci infrastrukture na podlagi ocen o tržnih potrebah po rezervnih zmogljivostih vzdržujejo rezervo ▌zmogljivosti. Upravljavci infrastrukture objavijo delovni vozni red vlakovnih poti, ki so potrebne za izpolnitev zahtev mednarodnega prevoza hitrega tovora za prihodnje finančno leto, in sicer pred vsakoletno določitvijo voznega reda iz člena 18 Direktive 2001/14/ES ter na podlagi ugotovljenega tovornega prometa in tržne raziskave iz člena 5(2) te uredbe.

2.  Upravljavci infrastrukture, po predhodni oceni o tem, kakšne so ustrezne potrebe po oblikovanju rezervnih zmogljivosti za ad hoc prošnje za dodelitev zmogljivosti,v okviru končnega načrtovanega operativnega voznega reda vzdržujejo tovrstne rezervne zmogljivosti, pri čemer zagotavljajo zadostno raven kakovosti dodeljenih vlakovnih poti za trajanja poti in vozne rede, prilagojene mednarodnemu hitremu tovornemu prometu, da se lahko hitro in primerno odzovejo na ad hoc prošnje za dodelitev zmogljivosti iz člena 23 Direktive 2001/14/ES. ▌

3.  Razen v primeru višje sile se vlakovna pot, dodeljena za hitri tovorni promet v skladu s tem členom, ne sme preklicati manj kot en mesec pred operativnim voznim redom, če se zadevni prevoznik ne strinja s takim preklicem. Prevoznik lahko zadevo preda nadzornemu organu. Kot določa člen 27 Direktive 2001/14/ES, lahko pri določanju prioritet v postopku dodeljevanja upravljavci infrastrukture v programu omrežja določijo pogoje, s katerimi bodo upoštevali dosedanjo rabo vlakovnih poti za hitri tovor.

4.  Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja in delovna skupina iz člena 4(6) vzpostavijo postopke za zagotovitev optimalnega usklajevanja dodeljevanja zmogljivosti v skladu s tem členom, ob upoštevanju dostopa do strateških terminalov iz člena 9.

5.  Upravljavci infrastrukture v svoje pogoje za uporabo vključijo uporabnine za poti, ki so dodeljene, vendar se na koncu uporabijo. Raven te uporabnine je primerna, odvračalna in učinkovita.

Člen 13

Pooblaščeni prevozniki

Z odstopanjem od člena 16(1) Direktive 2001/14/ES lahko prosilci, ki niso železniška podjetja in mednarodna združenja, ki jih sestavljajo, zaprosijo za vlakovne poti za prevoz blaga, če te zadevajo enega ▌odsekov tovornega koridorja.

Člen 14

Upravljanje prometa

1.  Po predlogu organa za upravljanje tovornega koridorja ter v skladu z načeli in načrti iz odstavka 2 upravljavci infrastrukture tovornega koridorja pripravijo in v poročilu o omrežju iz člena 3 in Priloge I k Direktivi 2001/14/ES objavijo prednostna pravila glede različnih vrst vlakovnih poti, zlasti na vlakovnih poteh, ki so dodeljene vlakom z zamudo, če na katerem koli delu tovornega koridorja pride do prometnih motenj.

2.  Prednostna pravila iz odstavka 1 tega člena morajo določati vsaj to, razen v prometnih konicah, za katere se ta odstavek ne uporablja,da se vlakovna pot za vlak s hitrim tovorom, ki upošteva začetne določbe svoje poti, kolikor je to le mogoče spoštuje, oziroma da se kar se da zmanjšajo splošne zamude ob osredotočanju na zamude vlakov s hitrim tovorom. Organ za upravljanje skupaj s prosilci pripravi in objavi:

   (a) načela za regulacijo vlakov, ki vlakom s hitrim tovorom zagotavljajo najboljšo možno obravnavo kar zadeva dodelitev zmanjšane zmogljivosti;
   (b) načrte za izredne razmere v primeru motenj v koridorju, ki temeljijo na teh načelih.

Vsaka država članica prek upravljavca infrastrukture določi prometne konice v poročilu o omrežju. Prometne konice veljajo le za delovne dni in so omejene na največ 3 ure dopoldan in največ tri ure popoldan. Pri določanju prometnih konic se upoštevata regionalni in medkrajevni potniški promet.

3.  Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja sprejmejo postopke za uskladitev upravljanja prometa po celotnem tovornem koridorju.

4.  Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja in delovna skupina iz člena 4(6) sprejmejo postopke za zagotovitev optimalnega usklajevanja med uporabo železniške infrastrukture in strateških terminalov iz člena 9.

Člen 15

Obveščanje o pogojih uporabe tovornega koridorja

Organ za upravljanje pripravi in objavi poročilo, ki vsebuje:

   (a) vse podatke iz poročil o nacionalnih omrežjih, ki zadevajo tovorni koridor, sestavljenih v skladu s postopkom iz člena 3 Direktive 2001/14/ES;
   (b) seznam in značilnosti strateških terminalov ter vse podatke v zvezi s pogoji in načini dostopa do strateških terminalov.

Člen 16

Kakovost storitve na tovornem koridorju

1.  Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja zagotavljajo usklajenost med sistemi za izboljšanje uspešnosti, veljavnih na tovornem koridorju iz člena 11 Direktive 2001/14/ES. To usklajenost nadzirajo nadzorni organi, ki pri tem nadzoru sodelujejo v skladu s členom 17(1) te uredbe.

2.  Za merjenje kakovosti storitve in zmogljivosti mednarodnih in nacionalnih storitev železniškega tovornega prometa na tovornem koridorju se organ za upravljanje posvetuje s prosilci, ki utegnejo uporabiti koridorje, in uporabniki storitev železniškega tovornega prometa o kazalnikih uspešnosti tovornega koridorja. Po tem posvetovanju jih organ za upravljanje opredeli in ▌objavi vsaj enkrat na leto.

Člen 17

Nadzorni organi

1.  Nadzorni organi iz člena 30 Direktive 2001/14/ES, ki so pristojni za tovorni koridor, sodelujejo pri nadzorovanju mednarodnih dejavnosti upravljavcev infrastrukture in prevoznikov na tovornem koridorju. Posvetujejo se in si izmenjujejo informacije. Po potrebi od upravljavcev infrastrukture države članice, za katero so pristojni, zahtevajo potrebne podatke. Upravljavci infrastrukture in ostale tretje strani, ki sodelujejo pri mednarodnem dodeljevanju zmogljivosti, so obvezani zadevnim nadzornim organom nemudoma predati vse potrebne podatke o mednarodnih vlakovnih poteh in zmogljivostih, za katere so odgovorni.

2.  V primeru pritožbe prevoznika v zvezi z mednarodnimi storitvami železniškega prometa ali na podlagi preiskave po uradni dolžnosti se zadevni nadzorni organ posvetuje z nadzornim organom vsake druge države članice, na ozemlju katere poteka zadevni tovorni koridor, in ga pred sprejetjem odločitve zaprosi za potrebne podatke. Drugi nadzorni organi priskrbijo vse podatke, ki jih imajo pravico zahtevati v skladu z nacionalno zakonodajo. Po potrebi nadzorni organ, ki je prejel pritožbo ali začel preiskavo po uradni dolžnosti, preda spis pristojnemu nadzornemu organu, da sprejme ukrepe v zvezi z zadevnimi stranmiv skladu s postopkom iz člena 30(5) in (6) Direktive 2001/14/ES.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.

3.  V primeru sklicevanja na ta odstavek se ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa uporabljata člen 5a(1)–(4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES.

Člen 19

Odstopanje

Država članica ima po potrebi pravico do odstopanja od določb te uredbe. V ta namen Komisiji posreduje utemeljeno zahtevo za odstopanje. Komisija v skladu s postopkom posvetovanja iz člena 18(2) ter ob upoštevanju geografskega položaja in razvoja storitev železniškega tovornega prometa v državi članici, ki je vložila zahtevo za odstopanje, sprejme sklep o tej zahtevi.

Člen 20

Spremljanje izvajanja

Zadevne države članice od začetka vzpostavitve tovornega koridorja Komisiji vsaki 2 leti predložijo poročilo, v katerem so predstavljeni rezultati njihovega sodelovanja, določenega v členu 4(1). Komisija prouči to poročilo in o njej obvesti odbor iz člena 18.

Člen 21

Poročilo

Komisija redno pregleduje uporabo te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, in sicer prvič ...(12) in nato vsaka tri leta.

Člen 22

Revizija

Če v primeru revizije smernic za TEN-T Komisija v skladu s pogoji iz člena 18(3) Odločbe št. 1692/96/ES ugotovi, da je primerno to uredbo prilagoditi tem smernicam, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog spremembe te uredbe. Podobno utegne biti zaradi nekaterih odločitev, sprejetih v skladu s to uredbo, potrebna revizija smernic za TEN-T.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Merila za ocenjevanje predlogov za vzpostavitev tovornega koridorja

Izbira tovornih koridorjev iz člena 3 in posodabljanje železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet potekata po naslednjih merilih:

   (a) obstoj pisma o nameri zadevnih držav članic, ki potrjuje njihovo namero o vzpostavi tovornega koridorja;
   (b) če pot tovornega koridorja sovpada z odsekom (ali delom odseka) enega ali več prednostnih projektov TEN-T,(13) je ta vključena v tovorni koridor, razen če je namenjena storitvam potniškega prometa;
   (c) tovorni koridor, katerega vzpostavitev se predlaga, prečka ozemlje vsaj treh držav članic ali vsaj dveh držav članic, če je razdalja med železniškima križiščema, ki ju povezuje predlagani tovorni koridor, večja kot 500 km;
   (d) ekonomska izvedljivost in družbenogospodarske koristi tovornega koridorja;
   (e) usklajenost vseh tovornih koridorjev, ki jih predlagajo države članice, da se vzpostavi evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet;
   (f) usklajenost z obstoječimi evropskimi železniškimi omrežji, kot so koridorji ERTMS in koridorji, ki jih opredeljuje RailNetEurope;
   (g) prisotnost dobre medsebojne povezanosti z drugimi vrstami prometa, posebno zaradi ustreznega omrežja strateških terminalov, vključno s povezanostjo v morskih pristaniščih in pristaniščih v notranjosti držav;
   (h) pristop, predlagan za izvajanje določb členov od 4 do 16.

(1) UL C , , str. .
(2) UL C , , str. .
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009.
(4) UL L 75, 15.3.2001, str. 29.
(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(6) UL L 237, 24.8.1991, str. 25.
(7)* UL: eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.
(8)** UL: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
(9) UL L 228, 9.9.1996, str. 1.
(10) UL L 199, 31.7.1985, str. 1.
(11) UL L 191, 18.7.2008, str. 1.
(12)* UL: pet let po začetku veljavnosti te uredbe.
(13) Iz Priloge III k Odločbi št. 1692/96/ES.


Pravica pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva ***I
PDF 602kWORD 270k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva (KOM(2008)0414 – C6-0257/2008 – 2008/0142(COD))
P6_TA(2009)0286A6-0233/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0414),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0257/2008),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za pravne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0233/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva

P6_TC1-COD(2008)0142


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

po posvetovanju z Evropskim varuhom osebnih podatkov(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s členom 152(1) Pogodbe je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi. To pomeni, da je treba visoko raven varovanja zdravja ljudi zagotoviti tudi, kadar Skupnost ravna v skladu z drugimi določbami Pogodbe.

(2)  Glede na to, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje člena 95 Pogodbe kot pravne podlage, se Skupnost zanaša na to pravno podlago, tudi kadar je varovanje javnega zdravja odločilni dejavnik pri sprejetih odločitvah, pri čemer člen 95(3) Pogodbe izrecno zahteva, da je treba ▌zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi, ob upoštevanju zlasti vsakršne spremembe na podlagi znanstvenih dejstev.

(3)   Dne 9. junija 2005 je Evropski parlament s 554 glasovi za in 12 proti sprejel resolucijo o mobilnosti pacientov in razvoju zdravstvenega varstva v Evropski uniji(5), v kateri poziva k pravni varnosti in jasnosti o pravicah in postopkih za paciente, zdravstvene delavce in države članice.

(4)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva splošna pravna načela, kakor so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah(6)("Listina"). Pravica dostopa do zdravstvenega varstva in pravica do zdravniške oskrbe pod pogoji, vzpostavljenimi z nacionalno zakonodajo in praksami, sta priznani s členom 35 Listine ║. To direktivo je treba izvajati in uporabljati zlasti ob upoštevanju pravic do zasebnega in družinskega življenja, varstva osebnih podatkov, enakosti pred zakonom in načela nediskriminacije ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva in pravičnega sojenja v skladu s splošnimi pravnimi načeli, kakor so določena v členih 7, 8, 20, 21 in 47 Listine.

(5)  Zdravstveni sistemi Skupnosti so osrednji sestavni del visoke ravni socialne zaščite v Evropi ter prispevajo k socialni koheziji in socialni pravičnosti, pa tudi k trajnostnemu razvoju. Prav tako so del širšega okvira storitev splošnega interesa.

(6)  Ta direktiva spoštuje svobodno izbiro vsake države članice, da se odloči za kar je po njenem mnenju primerna oblika zdravstvenega varstva, ter v to odločitev ne posega. Nobena določba te direktive se ne bi smela razlagati tako, da bi ogrožala temeljne etične odločitve držav članic.

(7)  Kot je Sodišče ║ večkrat potrdilo, so v področje uporabe Pogodbe zajete vse vrste zdravniške oskrbe, ob upoštevanju njihove posebne narave.

(8)  Sodišče je že obravnavalo nekatera vprašanja v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom, zlasti glede povračila stroškov za zdravstveno varstvo v državi članici, razen tisti, v kateri ima prejemnik oskrbe stalno prebivališče. ▌Pomembno je ta vprašanja obravnavati v okviru posebnega pravnega instrumenta Skupnosti, da se doseže splošnejša in učinkovitejša uporaba načel, ki jih je Sodišče določilo na podlagi posameznih primerov.

(9)  Svet ║ je v sklepih z dne 1. in 2. junija 2006 o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije(7)("sklepi Sveta z dne 1. in 2. junija 2006") sprejel izjavo o "skupnih vrednotah in načelih ║" ter zlasti priznal pomen pobude o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki evropskim državljanom zagotavlja razumevanje njihovih pravic, ko se preselijo iz ene države članice v drugo, da se zagotovi pravna varnost.

(10)  Cilj te direktive je vzpostaviti splošni okvir za izvajanje varnega, visokokakovostnega in učinkovitega čezmejnega zdravstvenega varstva v Skupnosti glede mobilnosti pacientov, kakor tudi visoke ravni varovanja zdravja, ob popolnem upoštevanju pristojnosti držav članic pri opredeljevanju koristi socialne varnosti v zvezi z zdravjem ter pri organizaciji in izvajanju zdravstvenega varstva in zdravniške oskrbe, kakor tudi ugodnosti socialne varnosti zlasti v primeru bolezni.

(11)  Ta direktiva o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva se uporablja za vse vrste zdravstvenega varstva. Kot je potrdilo Sodišče, zdravstveno varstvo ni izvzeto iz obsega temeljnega načela prostega pretoka ║ niti zaradi svoje posebne narave niti zaradi njegovega načina organizacije ali financiranja. V zvezi z dolgoročno oskrbo se direktiva ne uporablja za pomoč in podporo za družine ali posameznike, ki so v daljšem časovnem obdobju še posebno potrebni medicinske oskrbe, podpore in nege, kolikor to vključuje posebno strokovno zdravljenje ali pomoč s strani sistema zdravstvene varnosti, vključno predvsem z dolgotrajno oskrbo, ki je potrebna, da bi osebi, ki jo potrebuje, omogočila kar se da polno in neodvisno življenje. Ta direktiva se ne uporablja ║ na primer za stanovanjske domove ali nastanitve ali pomoč starejšim osebam ali otrokom s strani socialnih delavcev ali prostovoljnih negovalcev ali strokovnjakov, ki niso zdravstveni delavci.

(12)  Ta direktiva se ne uporablja za presaditve organov. Zaradi posebne narave bo to področje urejeno s posebno direktivo.

(13)  Za namene te direktive pojem "čezmejno zdravstveno varstvo" zajema samo uporabo zdravstvenega varstva v državi članici, ki ni država članica pacientovega zavarovanja. To je "mobilnost pacientov".

(14)  Kot so države članice navedle v sklepih Sveta z dne 1. in 2. junija 2006 , obstaja sklop operativnih načel, ki so skupna zdravstvenim sistemom po vsej Skupnosti. Ta operativna načela vključujejo kakovost, varnost, oskrbo, ki temelji na dokazih in etiki, vključevanje pacientov, pravna sredstva, temeljno pravico do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov ter zaupnost. Pacienti, strokovni delavci in organi, pristojni za zdravstvene sisteme, se morajo zanašati na to, da se bodo po vsej Skupnosti upoštevala ta skupna načela in zagotovile strukture za njihovo izvajanje. Zato je primerno določiti, da so organi države članice, na ozemlju katere se zdravstveno varstvo izvaja, pristojni za zagotavljaje skladnosti z navedenimi operativnimi načeli. To je nujno za zagotavljanje zaupanja pacientov v čezmejno zdravstveno varstvo, ki pa je nujno za doseganje mobilnosti pacientov ▌in visoke ravni varovanja zdravja. Neglede na te skupne vrednote pa vendarle velja, da se države članice iz etičnih razlogov različno odločajo glede dostopnosti nekaterih načinov zdravljenja in dejanskih pogojev dostopa. Ta direktiva ne posega v etično raznolikost.

(15)  Glede na to, da je nemogoče vnaprej vedeti, ali bo določen izvajalec zdravstvenega varstva opravil zdravstvene storitve za pacienta iz druge države članice ali pacienta iz lastne države članice, je nujno, da se zahteve za zagotovitev opravljanja zdravstvenega varstva v skladu s skupnimi načeli in jasnimi standardi kakovosti in varnosti uporabljajo za vse vrste zdravstvenega varstva, da se zagotovi pravica opravljanja in prejemanja čezmejnega zdravstvenega varstva, kar je cilj te direktive. Organi držav članic morajo upoštevati skupne poglavitne vrednote, in sicer univerzalnost, dostop do visokokakovostne oskrbe, enakost in solidarnost, ki so jih institucije Skupnosti in vse države članice že priznale kot sklop vrednot, ki so skupne zdravstvenim sistemom po vsej Evropi. Države članice morajo prav tako zagotoviti, da se te vrednote upoštevajo za paciente in državljane iz drugih držav članic ter da je zdravljenje enako za vse paciente na podlagi njihovih zdravstvenih potreb in ne na podlagi njihove države članice socialne varnosti. Pri tem morajo države članice upoštevati načela prostega pretoka posameznikov znotraj notranjega trga, nediskriminacije glede, med drugim, na nacionalno pripadnost ▌, nujnosti in sorazmernosti kakršnih koli omejitev prostega pretoka. Vendar ta direktiva od izvajalcev storitev zdravstvenega varstva na noben način ne zahteva, da sprejmejo načrtovano zdravljenje ali dajo prednost pacientom iz drugih držav članic v škodo drugih pacientov s podobnimi zdravstvenimi potrebami, na primer s podaljševanjem čakalnih dob za zdravljenje. Da lahko pacienti sprejmejo utemeljene odločitve, ko v drugi državi članici iščejo zdravstveno varstvo, bi morale države članice zagotoviti, da pacienti na zahtevo dobijo ustrezne informacije o zdravstvenih in kakovostnih standardih v državi članici zdravljenja ter o značilnostih zdravstvenega varstva, ki ga zagotavlja posamezni izvajalec storitev zdravstvenega varstva. Take informacije bi morale biti na voljo tudi v oblikah, dostopnih invalidnimi osebam.

(16)  Poleg tega bi bilo treba pacientom iz drugih držav članic zagotoviti enako zdravljenje kot pacientom iz države članice zdravljenja, pacienti pa v skladu s splošnimi načeli pravičnosti in nediskriminacije, kakor so priznani v členu 21 Listine, ne bi smeli biti diskriminirani glede na spol, raso, barvo, narodno ali socialno pripadnost, genetske značilnosti, jezik, vero ali prepričanje, politično ali katero koli drugo prepričanje, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Države članice lahko različno zdravijo različne skupine pacientov samo takrat, kadar lahko dokažejo, da je to utemeljeno z legitimnimi zdravstvenimi razlogi, kot v primeru posebnih ukrepov za ženske ali nekaterih starostnih skupin (npr. brezplačno cepljenje za otroke ali starejše). Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino║, zato se mora izvajati in uporabljati ob upoštevanju pravic do enakosti pred zakonom in načela nediskriminacije v skladu s splošnimi pravnimi načeli, kakor so določena v členih 20 in 21 Listine. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(8), Direktivo Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(9), Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(10) in Direktivo Sveta 2009/.../ES z dne ... o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb, ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost(11), za izvajanje člena 13 Pogodbe ║. Ta direktiva glede na to določa, da je pacientom zagotovljeno enako zdravljenje kot državljanom države članice zdravljenja, vključno z zaščito pred diskriminacijo, zagotovljeno v skladu z zakonodajo Skupnosti in zakonodajo države članice zdravljenja.

(17)  Države članice bi morale zagotoviti, da se pri uporabi te direktive pacientov ne sili v zdravljenje zunaj države njihovega zdravstvenega zavarovanja.

(18)  Pomembno je tudi uvesti ukrepe, s katerimi se ženskam zagotovi enakopraven dostop do posebnih javnih zdravstvenih sistemov in oskrbe, zlasti ginekološkega in reproduktivnega zdravstvenega varstva.

(19)  Nobeni novi ukrepi, ki jih država članica sprejme za zagotovitev zdravstvenega varstva v skladu z jasnimi standardi kakovosti in varnosti, v nobenem primeru ne bi smeli ovirati prostega pretoka zdravstvenih delavcev, kakor je določeno v Pogodbi in zlasti urejeno z Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(12).

(20)  V skladu s sklepi Sveta z dne 1. in 2. junija 2006 bi si bilo treba sistematično in nenehno prizadevati za izboljševanje kakovostnih in varnostnih standardov, ob upoštevanju napredka v mednarodni medicini in splošno priznane dobre zdravstvene prakse ter nove zdravstvene tehnologije.

(21)  Raziskave kažejo, da škoda pri zdravstvenem varstvu nastane v 10 % primerov. Za zagotovitev, da imajo države članice, v kateri se zdravljenje izvaja, sistem (tudi zagotovljeno kasnejšo oskrbo) jasnih skupnih obveznosti za ravnanje v primeru domnevne škode pri zdravstvenem varstvu, kakor je opredeljeno v posamezni državi članici zdravljenja, je zato bistveno odpraviti pomanjkanje zaupanja v navedene mehanizme, ki ovira čezmejno zdravstveno varstvo. Kritje škode in odškodnine v okviru sistema države članice, v kateri se zdravljenje izvaja, ne sme posegati v možnost države članice, da v obseg kritja v okviru svojega nacionalnega sistema vključi paciente iz te države članice, ki iščejo zdravstveno varstvo v tujini, kadar je to za pacienta ustrezneje, zlasti za paciente, za katere je zdravstveno varstvo v drugi državi članici nujno.

(22)  Države članice bi morale zagotoviti, da so vzpostavljeni sistemi za zaščito pacientov in odškodnino za škodo ║za zdravstveno varstvo, ki se izvaja na njihovem ozemlju, ter da ustrezajo naravi in obsegu tveganja. Vendar ║ naravo in/ali načine uporabe takšnega mehanizma določijo države članice.

(23)  Pravica do varstva osebnih podatkov je temeljna pravica, priznana v členu 8 Listine║. Zagotavljanje stalnosti čezmejnega zdravstvenega varstva je odvisno od prenosa osebnih podatkov o pacientovem zdravju. Ti osebni podatki bi se morali prosto pretakati med državami članicami║, hkrati pa bi morale biti zaščitene temeljne pravice posameznikov. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(13), posamezniku zagotavlja pravico do dostopa do lastnih osebnih podatkov o zdravju, na primer v pacientovi zdravstveni kartoteki, ki vključuje podatke, kot so diagnoza, rezultati preiskav, ocena lečečega zdravnika in kakršno koli zdravljenje ali poseg. Te določbe se prav tako uporabljajo za čezmejno zdravstveno varstvo, zajeto s to direktivo. Pacient bi moral imeti možnost, da prenos svojih podatkov kadar koli ustavi in pridobi potrdilo, da so bili njegovi podatki izbrisani.

(24)  Sodišče je v več sodbah priznalo pravico pacientov kot zavarovanih oseb do povračila stroškov za zdravstveno varstvo v drugi državi članici iz obveznega sistema socialne varnosti. Sodišče je menilo, da določbe Pogodbe vključujejo pravico prejemnikov zdravstvenega varstva, vključno z osebami, ki potrebujejo zdravljenje, da navedeno oskrbo poiščejo v drugi državi članici. ▌ Zakonodaja Skupnosti ▌ne posega v pristojnost držav članic, da organizirajo svoje sisteme zdravstvenega varstva in socialne varnosti ▌.

(25)  V skladu z načeli, ki jih je določilo Sodišče, in brez ogrožanja finančnega ravnotežja sistemov zdravstvenega varstva in socialne varnosti držav članic, bi bilo treba zagotoviti boljšo pravno varnost glede povračila stroškov za zdravstveno varstvo za paciente ter zdravstvene delavce, izvajalce storitev zdravstvenega varstva in institucije, pristojne za socialno varnost.

(26)  Ta direktiva ne obravnava prevzema stroškov za zdravstveno varstvo, ki so nujni iz zdravstvenih razlogov v času začasnega bivanja zavarovane osebe v drugi državi članici. Ta direktiva prav tako ne posega v pravice pacientov do odobritve nujnega zdravljenja v drugi državi članici, kadar so izpolnjeni pogoji iz uredb o usklajevanju sistemov socialne varnosti, zlasti člena 22 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti(14), ter člena 20 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(15).

(27)  ▌Pacientom bi bilo treba zagotoviti prevzem stroškov za ▌zdravstveno varstvo in blago, povezano z zdravstvenim varstvom v državi članici, ki ni država članica zdravstvenega zavarovanja, vsaj v višini zneska, zagotovljenega za enako ali enako učinkovito zdravljenje, kot če bi bilo zdravljenje ali blago prejeto oziroma kupljeno v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja. To v celoti upošteva pristojnost držav članic, da določijo obseg zdravstvenega zavarovanja, ki je na voljo njihovim državljanom, ter preprečuje vsakršen bistven učinek na financiranje nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva. Države članice lahko v svoji nacionalni zakonodaji kljub temu določijo povračilo stroškov zdravljenja po tarifah, ki veljajo v državi članici zdravljenja, če je to za pacienta koristneje. To zlasti lahko velja za vsako zdravljenje, ki se izvaja prek evropskih referenčnih mrež iz člena 17 te direktive.

(28)  Zato sta za pacienta ta dva sistema razumljiva; ali se uporablja ta direktiva ali Uredba (EGS) št. 1408/71. Zavarovani osebi, ki zahteva odobritev zdravljenja, ki ustreza njegovemu/njenemu zdravstvenemu stanju, v drugi državi članici, bi bilo treba ta zahtevek v skladu s pogoji iz uredb (EGS) št. 1408/71 in (ES) št. 883/2004 vedno odobriti, kadar se zadevno zdravljenje ne more zagotoviti v zdravstveno utemeljenem roku, ob upoštevanju trenutnega zdravstvenega stanja pacienta in verjetnega poteka bolezni. Pacientu ne smejo biti odvzete koristnejše pravice, zagotovljene z navedenima uredbama , kadar so izpolnjeni pogoji.

(29)  Pacient lahko izbira, kateri mehanizem mu bolj ustreza, toda kadar je uporaba Uredbe (EGS) št. 1408/71 za pacienta koristnejša, pa pacientu pravice iz navedene uredbe v nobenem primeru ne bi smele biti odvzete.

(30)  Pacient v nobenem primeru ne bi smel imeti finančnih koristi od zdravstvenega varstva prejetega oz. blaga kupljenega v drugi državi članici.Zato bi moral biti prevzem stroškov omejen samo na dejanske stroške. Države članice se lahko odločijo, da bodo krile druge s tem povezane stroške, kot je terapevtsko zdravljenje, če skupni stroški ne presegajo zneska, plačanega v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja.

(31)  Cilj te direktive ni uvedba pravice do povračila stroškov zdravljenja ali stroškov nakupa blaga v drugi državi članici, če takšnega zdravljenjaali blaga ni med storitvami, ki jih zagotavlja zakonodaja države članice pacientovega zdravstvenega zavarovanja. Ta direktiva državam članicam prav tako ne preprečuje razširitve njihovih sistemov storitev za primer bolezni na zdravstveno varstvo in blago v drugi državi članici v skladu z njihovimi določbami. Ta direktiva priznava, da države članice pravice do zdravljenja ne določajo vedno na nacionalni ravni in da lahko organizirajo svoje sisteme zdravstvenega varstva in socialne varnosti, v okviru katerih se pravica do zdravljenja določa na regionalni ali lokalni ravni.

(32)  Če je na voljo več metod za zdravljenje bolezni ali poškodbe, bi moral imeti pacient pravico do povračila za vse metode zdravljenja, ki so v mednarodni medicini zadostno preskušene in testirane, četudi niso na voljo v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja.

(33)  Ta direktiva ne določa prenosa pravic socialne varnosti med državami članicami ali drugega usklajevanja sistemov socialne varnosti. Edini cilj določb v zvezi s predhodno odobritvijo in povračilom stroškov za zdravstveno varstvo v drugi državi članici je zagotoviti pravico opravljanja zdravstvenega varstva za paciente in izvajalce zdravstvenega varstva ter odpraviti neutemeljene ovire za navedeno temeljno svoboščino v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja. Posledično ta direktiva v celoti upošteva razlike med nacionalnimi zdravstvenimi sistemi in pristojnostmi držav članic pri organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in zdravniške oskrbe.

(34)  Ta direktiva pacientu prav tako zagotavlja pravico do vsakega medicinskega izdelka ali medicinskega pripomočka, odobrenega za trženje v državi članici zdravljenja, tudi če ta medicinski izdelek ali medicinski pripomoček ni odobren za trženje v državi članici ║ zdravstvenega zavarovanja, saj je nepogrešljiv del prav tega učinkovitega zdravljenja pacienta v drugi državi članici.

(35)  Države članice lahko ohranijo splošne pogoje, merila o izpolnjevanju pogojev ter regulativne in upravne formalnosti za prejemanje storitev zdravstvenega varstva in povračilo stroškov za zdravstveno varstvo, kot je na primer zahteva za posvetovanje s splošnim zdravnikom pred posvetovanjem s specialistom ali pred prejemanjem bolnišnične oskrbe, tudi za paciente, ki iščejo zdravstveno varstvo v drugi državi članici, pod pogojem, da so takšni pogoji nujni, sorazmerni s ciljem ter niso samovoljni in diskriminatorni. Tako je primero zahtevati, da se ti splošni pogoji in formalnosti uporabljajo na objektiven, pregleden in nediskriminatoren način ter da so znani vnaprej, da temeljijo predvsem na zdravniških premislekih, da niso dodatno breme za paciente pri iskanju zdravstvenega varstva v drugi državi članici v primerjavi z pacienti, ki se zdravijo v svoji državi članici zdravstvenega zavarovanja, in da se odločitve sprejemajo čim hitreje. To ne posega v pravice držav članic, da zagotovijo merila ali pogoje za predhodno odobritev v primeru, da pacienti iščejo storitev zdravstvenega varstva v državi članici svojega zdravstvenega zavarovanja.

(36)  Vsakršno zdravstveno varstvo, ki se ne šteje za bolnišnično oskrbo v skladu z določbami te direktive, se obravnava kot nebolnišnična oskrba. Glede na sodno prakso Sodišča v zvezi s prostim pretokom storitev je primerno, da se ne določi zahteva po predhodni odobritvi povračila stroškov prek obveznega sistema socialne varnosti države članice pacientovega zdravstvenega zavarovanja za nebolnišnično oskrbo v drugi državi članici. V kolikor je povračilo stroškov za takšno oskrbo v mejah kritja, zagotovljenega v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja države članice pacientovega zdravstvenega zavarovanja, ukinitev zahteve po predhodni odobritvi ne bo ogrozila finančnega ravnotežja sistemov socialne varnosti.

(37)  Ni opredeljeno, kaj je vključeno v bolnišnično oskrbo v različnih zdravstvenih sistemih Skupnosti, zato lahko različne razlage ovirajo pravico pacientov do prejemanja storitev zdravstvenega varstva. Za odpravo navedene ovire je treba zagotoviti opredelitev bolnišnične oskrbe na ravni Skupnosti. Bolnišnična oskrba na splošno pomeni oskrbo, ki zahteva prenočitev pacienta. Vendar je morda primerno uvesti režim bolnišnične oskrbe tudi za nekatere druge vrste zdravstvenega varstva, če navedeno zdravstveno varstvo zahteva uporabo visokospecializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme (npr. visokotehnološki skenerji za diagnoze) ali če predstavlja posebno tveganje za pacienta ali prebivalce (npr. zdravljenje resnih nalezljivih bolezni). ▌

(38)  Razpoložljivi podatki kažejo, da uporaba načel prostega pretoka v zvezi z uporabo storitev zdravstvenega varstva v drugi državi članici v mejah kritja, ki ga zagotavlja sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja države članice pacientovega zdravstvenega zavarovanja, ne ogroža zdravstvenih sistemov držav članic ali finančne vzdržnosti njihovih sistemov socialne varnosti. Vendar je Sodišče potrdilo, da ni izključeno, da je možna resna ogrozitev finančnega ravnotežja sistema socialne varnosti ali cilja ohranitve uravnotežene in vsem dostopne zdravstvene in bolnišnične storitve lahko glavni razlog javnega interesa, ki lahko utemelji omejitev načela pravice opravljanja storitev. Sodišče je prav tako potrdilo, da mora biti omogočeno načrtovanje za vprašanja, kot so število bolnišnic, njihova geografska razporeditev, način organizacije in prostori, ki jih imajo na razpolago, ter celo narava zdravstvenih storitev, ki jih lahko ponudijo. Ta direktiva bi morala določiti sistem predhodne odobritve za prevzem stroškov za bolnišnično oskrbo, prejeto v drugi državi članici, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji, in sicer če se zdravljenje izvaja na njenem ozemlju, se stroški krijejo iz njenega sistema socialne varnosti, posledični odhod pacientov zaradi izvajanja direktive pa resno ogroža ali bo verjetno resno ogrožal finančno ravnotežje sistema socialne varnosti in/ali ta odhod pacientov resno ogroža ali bo verjetno resno ogrožal načrtovanje in racionalizacijo v sektorju bolnišnic v izogib preobremenjenosti bolnišnic, neuravnoteženosti zagotavljanja bolnišnične oskrbe ter logistični in finančni izgubi, vzdrževanje vsem dostopne uravnotežene zdravniške in bolnišnične storitve ali vzdrževanje zmogljivosti zdravljenja ali zdravniških kompetenc na ozemlju zadevne države članice. Ocena natančnega učinka pričakovanega odhoda pacientov zahteva kompleksne predpostavke in izračune, zato ta direktiva omogoča sistem predhodne odobritve, če se lahko na podlagi zadostnega razloga pričakuje, da bo sistem socialne varnosti resno ogrožen. To bi moralo prav tako zajemati primere že obstoječih sistemov predhodne odobritve, ki so v skladu s pogoji iz člena 8.

(39)  Če se država članica odloči vzpostaviti sistem predhodne odobritve za prevzem stroškov za bolnišnično ali specializirano oskrbo v drugi državi članici v skladu z določbami te direktive, bi morala stroške za takšno oskrbo v drugi državi članici povrniti država članica pacientovega zdravstvenega zavarovanja do višine stroškov, ki bi bili prevzeti za zdravljenje, ki je enako ali enako učinkovito za pacienta, v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja, ne da bi bili preseženi dejanski stroški za prejeto zdravstveno varstvo. Kadar pa so izpolnjeni pogoji iz člena 22(2) Uredbe (EGS) št. 1408/71, bi moral biti zahtevek za odobritev odobren in storitve izvedene v skladu z navedeno uredbo. To se zlasti uporablja v primerih, kadar je zahtevek za odobritev odobren po upravnem ali sodnem pregledu zahtevka in se je zadevna oseba zdravila v drugi državi članici. V tem primeru se členi 6, 7, 8 in 9 te direktive ne bi smeli uporabljati. To je v skladu s sodno prakso Sodišča, ki določa, da so pacienti, ki menijo, da zavrnitev njihovega zahtevka ni utemeljena, upravičeni so povračila celotnih stroškov zdravljenja, prejetega v drugi državi članici, v skladu z določbami zakonodaje države članice zdravljenja.

(40)  Predhodna odobritev bi se lahko zavrnila samo v pravičnem in preglednem postopku. Pravila, ki jih države članice določijo za vlaganje zahtevka za odobritev in morebitne razloge za zavrnitev, bi bilo treba objaviti vnaprej. Zavrnitve bi morale biti omejene na tisto, kar je potrebno, in bi morale biti sorazmerne s cilji vzpostavitve sistema predhodne odobritve.

(41)  Pacienti v stanju življenjske nevarnosti, ki so na čakalnem seznamu za zdravljenje v svoji državi članici in nujno potrebujejo zdravljenje, ne potrebujejo predhodne odobritve, saj bi zaradi tega postopka morda ne mogli pravočasno poiskati zdravljenja v drugi državi članici.

(42)  Postopki v zvezi z čezmejnim zdravstvenim varstvom, ki jih uvedejo države članice, pacientom morajo dati jamstva objektivnosti, nediskriminatornosti in preglednosti, tako da se zagotovi, da nacionalni organi odločitve sprejemajo pravočasno in skrbno ter pri tem upoštevajo navedena skupna načela in okoliščine posameznega primera. To se prav tako uporablja pri dejanskem povračilu stroškov za zdravstveno varstvo, ki nastanejo v drugi državi članici po pacientovi vrnitvi. Primerno je, da pacienti odločitev glede čezmejnega zdravstvenega varstva v običajnih okoliščinah prejmejo v petnajstih koledarskih dneh. Vendar bi morali biti naveden rok krajši, kadar to upravičuje nujnost zadevnega zdravljenja. Ta splošna pravila v nobenem primeru ne bi smela vplivati na postopke priznavanja in pravila o izvajanju storitev, kot so določeni v Direktivi 2005/36/ES║.

(43)  Ustrezne informacije o vse bistvenih vidikih čezmejnega zdravstvenega varstva so potrebne, da lahko pacienti uveljavljajo svoje pravice do čezmejnega zdravstvenega varstva v praksi. Najučinkovitejši mehanizem za zagotavljanje takšnih informacij pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je vzpostavitev osrednje kontaktne točke v vsaki državi članici, na katero se pacienti lahko obrnejo in ki lahko zagotovi informacije o čezmejnem zdravstvenem varstvu ob upoštevanju zdravstvenega sistema v navedeni državi članici. Vprašanja o vidikih čezmejnega zdravstvenega varstva bodo prav tako zahtevala povezovanje organov iz različnih držav članic, zato morajo te osrednje kontaktne točke prav tako predstavljati mrežo, v okviru katere se lahko takšna vprašanja najučinkoviteje obravnavajo. Te kontaktne točke bi morale med seboj sodelovati in pacientom omogočiti sprejemanje utemeljenih odločitev v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom. Prav tako bi morale zagotoviti informacije o razpoložljivih možnostih v primeru težav pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, zlasti za izvensodne poravnave čezmejnih sporov. Države članice bi morale pri razvijanju ureditve za zagotovitev čezmejnega zdravstvenega varstva preučiti potrebo po zagotavljanju informacij v dostopnih oblikah in morebitne vire dodatne pomoči za ranljive paciente, invalide in osebe z večplastnimi potrebami.

(44)  Kadar pacient prejema storitev zdravstvenega varstva v državi članici, ki ni država njegovega zavarovanja, je zanj pomembno, da ve vnaprej, katera pravila se uporabljajo. Enako jasna pravila so potrebna, ▌ kadar se storitev zdravstvenega varstva izvaja čez mejo, na primer kot telemedicina. V navedenih primerih so pravila, ki se uporabljajo za zdravstveno varstvo, tista pravila, ki so določena v zakonodaji države članice zdravljenja v skladu s splošnimi načeli iz člena 5 te direktive, saj so v skladu s členom 152(5) Pogodbe za organizacijo in izvajanje zdravstvenih storitev in zdravniške oskrbe odgovorne države članice. To bo pacientu pomagalo, da sprejeme utemeljeno odločitev ter preprečilo napačno razumevanje in nesporazume. Prav tako bo privedlo do visoke ravni zaupanja med pacienti in izvajalci storitev zdravstvenega varstva.

(45)  Države članice bi morale določiti obliko in število navedenih nacionalnih kontaktnih točk. Te se lahko vključijo v dejavnosti obstoječih informacijskih središč ali jih nadgradijo, pod pogojem, da je jasno navedeno, da so to tudi nacionalne kontaktne točke za čezmejno zdravstveno varstvo. Nacionalne kontaktne točke bi morale imeti ustrezne prostore, da zagotovijo informacije o glavnih vidikih čezmejnega zdravstvenega varstva in pacientom po potrebi zagotovijo praktično pomoč. Države članice bi morale zagotoviti, da organi, ki predstavljajo zdravstvene delavce, sodelujejo pri teh dejavnostih. Obstoj nacionalnih kontaktnih točk države članice ne bi smel ovirati pri vzpostavljanju drugih povezanih kontaktnih točk na regionalni ali lokalni ravni, ki odražajo specifično organizacijo njihovega sistema zdravstvenega varstva. Nacionalne kontaktne točke bi morale biti zmožne pacientom zagotoviti ustrezne informacije o čezmejnem zdravstvenem varstvu in jim pomagati. To ne zajema pravnega svetovanja.

(46)  ▌Da se zagotovi varna, visokokakovostna in učinkovita čezmejna oskrba,morajo sodelovati izvajalci, kupci in regulativni organi iz različnih držav članic na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni║. To zlasti velja za sodelovanje na obmejnih območjih, na katerih je ▌izvajanje zdravstvenega varstva morda najučinkovitejši način organiziranja zdravstvenega varstva za lokalne prebivalce, vendar doseganje trajnostnega čezmejnega izvajanja storitev zahteva sodelovanje med zdravstvenimi sistemi različnih držav članic. Takšno sodelovanje lahko zajema skupno načrtovanje, vzajemno priznavanje ali prilagajanje postopkov ali standardov, medobratovalnost posameznih nacionalnih sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije, praktične mehanizme za zagotavljanje stalnosti oskrbe ali praktično olajševanje čezmejnega izvajanja zdravstvenega varstva s strani zdravstvenih delavcev na začasni ali priložnostni ravni. ▌

(47)  Komisija bi morala spodbujati sodelovanje med državami članicami na področjih, določenih v poglavju IV te direktive, v skladu s členom 152(2) Pogodbe pa lahko skupaj z državami članicami sprejme kakršno koli uporabno pobudo za olajševanje in spodbujanje takšnega sodelovanja. Posebno pozornost je treba nameniti možni uporabi Evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje (ESOS).

(48)  Kadar so medicinski izdelki odobreni znotraj pacientove države članice v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini(16), vključno s prihodnjima direktivama o ponarejenih zdravilih in farmakovigilanci, ter so predpisani v drugi državi članici za posameznega, po imenu navedenega pacienta, bi moralo biti za takšne zdravniške recepte načeloma možno, da so priznani in da se uporabljajo zdravniško ali v lekarnah v pacientovi državi članici. Odprava regulativnih in upravnih ovir za priznavanje zdravniških receptov ne posega v potrebo po ustreznem soglasju pacientovega lečečega zdravnika ali farmacevta v vsakem posameznem primeru, če je to upravičeno z zaščito zdravja ljudi in je nujno in sorazmerno za dosego navedenega cilja. Takšno priznavanje zdravniških receptov prav tako ne bi smelo posegati v odločitev države članice pacientovega zdravstvenega zavarovanja v zvezi z vključitvijo takšnih medicinskih izdelkov v storitve, ki jih krije sistem socialne varnosti, v katerega je vključen pacient, in brez poseganja v veljavnost nacionalnih pravil glede cen in plačevanja. Izvajanje načela priznavanja bo olajšalo sprejetje ukrepov, potrebnih za zaščito varnosti pacienta ter odpravo napačne uporabe ali zamenjave medicinskih izdelkov.

(49)  Evropske referenčne mreže morajo zdravstveno varstvo zagotoviti vsem pacientom, za zdravstveno stanje katerih je potrebna posebno koncentracijo virov ali strokovnega znanja, da se zagotovi dosegljiva, visoko kakovostna in stroškovno učinkovita oskrba, ter ki bi prav tako lahko bile osrednje točke za medicinsko usposabljanje in raziskave, širjenje informacij in ocenjevanje. Mehanizem za identifikacijo in razvoj evropskih referenčnih mrež bi moral biti vzpostavljen z namenom na evropski ravni organizirati enak dostop do visoko kakovostnega skupnega strokovnega znanja na določenem medicinskem področju za vse paciente in zdravstvene delavce.

(50)  Zaradi tehnološkega napredka čezmejnega zagotavljanja storitev zdravstvenega varstva prek uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije je lahko uveljavljanje nadzornih pristojnosti držav članic nejasno ter tako lahko ovira prosti pretok storitev zdravstvenega varstva in vodi do možnega dodatnega tveganja za varovanje zdravja pri takšni obliki storitve. Po vsej Skupnosti se za čezmejno izvajanje storitev zdravstvenega varstva s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije uporabljajo bistveno različne in nezdružljive oblike in standardi, ki ovirajo to obliko zagotavljanja čezmejnega zdravstvenega varstva in vodijo do možnih tveganj za varovanje zdravja. Zato je treba zagotoviti usklajevanje na teh področjih na ravni Skupnosti, in sicer s pooblastitvijo Komisije za sprejetje izvedbenih ukrepov, da se omogočita dovolj hitra vzpostavitev in posodobitev pristojnosti in standardov na navedenem področju v odziv na nenehen napredek zadevne tehnologije in tehnik.

(51)  Medobratovalnost e-zdravstvenih storitev bi bilo treba izvajati ob spoštovanju nacionalnih predpisov o zagotavljanju zdravstvenih storitev, ki so bili sprejeti za zaščito pacientov, vključno z zakonodajo o internetnih lekarnah, zlasti pa z nacionalnimi prepovedmi poštnega pošiljanja medicinskih izdelkov, ki se izdajajo na recept, v skladu s sodno prakso Sodišča in Direktivo 97/7/ES z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo(17).

(52)  Rutinska statistika in dopolnjujoči podatki o čezmejnem zdravstvenem varstvu so potrebni za učinkovito spremljanje, načrtovanje in upravljanje zdravstvenega varstva na splošno in zlasti čezmejnega zdravstvenega varstva, njihovo pripravo pa je treba, kolikor je mogoče, vključiti v obstoječe sisteme zbiranja podatkov, da se omogočita ustrezno spremljanje in načrtovanje za upoštevanje čezmejne oskrbe, vključno z ustreznimi strukturami na ravni Skupnosti, kot so statistični sistem Skupnosti in zlasti Uredba (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu(18), informacijski sistem za zdravje, vzpostavljen v okviru zdravstvenega programa, uvedenega z Odločbo št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008)(19), ter druge dejavnosti spremljanja, kot so na primer dejavnosti Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni(20).

(53)  Stalni napredek medicine in zdravstvene tehnologije prinaša priložnosti in izzive za zdravstvene sisteme držav članic. Kljub temu se zaradi ocenjevanja zdravstvene tehnologije in možne omejitve dostopa do novih tehnologij, ki bi bila lahko posledica nekaterih odločitev upravnih organov, postavljajo nekatera bistvena družbena vprašanja, ki bi jih bilo treba reševati s sodelovanjem številnih akterjev ter z vzpostavitvijo modela trajnega upravljanja. Zato bi morali pri tem sodelovati pristojni organi vseh držav članic, pa tudi vsi zadevni akterji, vključno z zdravstvenimi delavci, predstavniki pacientov in industrijo. Poleg tega bi moralo to sodelovanje temeljiti na trajnostnih načelih dobrega upravljanja, kot so preglednost, odprtost, objektivnost in nepristranskost v postopkih.

(54)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(21).

(55)  Zlasti bi bilo treba Komisiji ║ podeliti pooblastila, da v sodelovanju z zadevnimi strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi sprejme ▌seznam posebnih meril in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati evropske referenčne mreže ║ ter postopek za vzpostavitev evropskih referenčnih mrež. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, ║ jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(56)  Ker cilja te direktive, in sicer vzpostavitve splošnega okvira za izvajanje varnega, visoko kakovostnega in učinkovitega čezmejnega zdravstvenega varstva v Evropski uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker jih ║ zaradi obsega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(57)  Država članica zdravstvenega zavarovanja in država članica zdravljenja bi morali ob predhodnem dvostranskem sodelovanju in v posvetovanju s pacientom zagotoviti, da bosta po odobrenem zdravljenju na voljo ustrezna nadaljnja oskrba in pomoč v kateri koli od obeh držav članic in da bodo pacienti imeli dostop do jasnih informacij o možnostih in stroških nadaljnje oskrbe. V ta namen bi morale države članice sprejeti ukrepe, da zagotovijo prenos potrebnih zdravstvenih in socialnovarstvenih podatkov ob upoštevanju zaupnosti do pacienta in možnost, da se delavci v zdravstvu in socialnem varstvu v obeh državah med seboj posvetujejo in da pacientu zagotovijo najkakovostnejše zdravljenje in nadaljnjo oskrbo (vključno s socialno podporo).

(58)  Z omogočanjem prostega pretoka pacientov v Evropski uniji bo ta direktiva najbrž sprožila konkurenco med izvajalci storitev zdravstvenega varstva. Takšna konkurenca bo najverjetneje povečala kakovost zdravstvenega varstva za vse, nastali pa bodo tudi centri odličnosti

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj

Ta direktiva določa pravila za dostop do varnega in visokokakovostnega zdravstvenega varstva v drugi državi članici in vzpostavlja mehanizme sodelovanja na področju zdravstvenega varstva med državami članicami ter povsem upošteva nacionalne pristojnosti pri organiziranju in izvajanju zdravstvenega varstva.

Države članice pri uporabi te direktive upoštevajo načeli visokokakovostne oskrbe in enakosti.

Člen 2

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za izvajanje čezmejnega zdravstvenega varstva, ne glede na to, kako je organizirano, zagotovljeno in financirano oziroma ali je javno ali zasebno. Ne posega v veljavni okvir sodelovanja med sistemi socialne varnosti, kot je določen v Uredbi (EGS) št. 1408/71 in Uredbi (ES) št. 883/2004, ki jo je nasledila.

Ta direktiva se ne uporablja za zdravstvene storitve, ki so pretežno usmerjene v dolgoročno zdravljenje, zlasti storitve, ki se izvajajo skozi daljše časovno obdobje in katerih namen je podpora ljudem, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vsakodnevnih rutinskih opravil.

Ta direktiva se tudi ne uporablja za presaditve organov.

Člen 3

Razmerje do drugih določb Skupnosti

1.  Ta direktiva se uporablja brez poseganja v:

   (a) Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij;
   (b) Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju)(22);
   (c) Direktivo 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(23);
   (d) Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila(24) ter Direktivo 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini;
   (e) Direktivo 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi(25);
   (f) Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(26);
   (g) Direktivo ║ 2000/43/ES ║ o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost;
   (h) Direktivo 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi;
   (i) Direktivo 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu;
   (j) Direktivo 2009/.../ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;
   (k) uredbe o usklajevanju sistemov socialne varnosti, zlasti člen 22 Uredbe ║ (EGS) št. 1408/71 ║ o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti║, ter Uredbo (ES) št. 883/2004 ║ o koordinaciji sistemov socialne varnosti║;
   (l) Uredbo (ES) 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)(27);
   (m) Direktivo 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi ter o spremembi(28);
   (n) Direktivo 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic(29);
   (o) Direktivo Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja(30), kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila.

2.  Ta direktiva ne obravnava prevzema stroškov za zdravstveno varstvo, ki so nujni iz zdravstvenih razlogov v času začasnega bivanja zavarovane osebe v drugi državi članici. Ta direktiva prav tako ne posega v pravice pacientov do odobritve nujnega zdravljenja v drugi državi članici, kadar so izpolnjeni pogoji iz uredb o usklajevanju sistemov socialne varnosti, zlasti člena 22 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 in člena 20 Uredbe (ES) št. 883/2004.

3.  Države članice uporabljajo določbe te direktive v skladu s Pogodbo.

Člen 4

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

   (a) "zdravstveno varstvo"pomeni zdravstvene storitve in blago, na primer farmacevtski izdelki in medicinski pripomočki,, ki jih zagotavljajo ali predpisujejo zdravstveni delavci pacientom za oceno, ohranjanje ali obnovitev zdravstvenega stanja ali za preprečitev obolevanja, ne glede na način, kako soorganizirani, zagotovljeni in financirani na nacionalni ravni oziroma ali je varstvojavno ali zasebno;
   (b) zdravstveni podatki so vse informacije v zvezi s posameznikovim fizičnim in psihičnim zdravjem ali z zagotavljanjem zdravstvenih storitev posamezniku, ki lahko vključujejo: informacije o registraciji posameznika za opravljanje zdravstvenih storitev; informacije o plačilih ali upravičenosti posameznika do zdravstvenega varstva; številko, znak ali podrobnost, dodeljeno posamezniku za njegovo edinstveno identifikacijo v zdravstvene namene; vse informacije o posamezniku, zbrane v času zagotavljanja zdravstvenih storitev posamezniku; informacije, pridobljene s testiranjem ali preiskavo dela telesa ali telesnih snovi; in identifikacijo osebe (zdravstvenega delavca) kot izvajalca storitev zdravstvenega varstva posamezniku;
   (c) "čezmejno zdravstveno varstvo" je zdravstveno varstvo v državi članici, ki ni tista država, v kateri je pacient zavarovana oseba ▌;
   (d) "zdravstveni delavec" je zdravnik ali medicinski tehnik, pristojen za splošno oskrbo, ali zobozdravnik ali babica ali farmacevt v smislu Direktive 2005/36/ES ali drug strokovnjak, ki izvaja dejavnosti v sektorju zdravstvenega varstva, omejene na regulirane poklice, kot je določeno v členu 3(1)(a) Direktive 2005/36/ES, ali oseba, ki zakonito izvaja dejavnosti zdravstvenega varstva v državi članici zdravljenja;
   (e) "izvajalec storitev zdravstvenega varstva" je vsakzdravstveni delavec v smislu, opredeljenem v točki (d) zgoraj, ali pravna oseba, ki zakonito izvaja storitve zdravstvenega varstva na ozemlju države članice;
   (f) "pacient" je vsaka fizična oseba, ki prejme ali želi prejemati storitve zdravstvenega varstva v državi članici;
   (g) "zavarovana oseba" pomeni ▌osebo, ki je zavarovana v skladu z opredelitvijo iz ▌člena 1(c) Uredbe (ES) št. 883/2004 ali kot je opredeljeno v pogojih iz politike sistemov zasebnega zdravstvenega zavarovanja;

(h)   "država članica pacientovega zdravstvenega zavarovanja" pomeni držav članico, v kateri je pacient zavarovana oseba, ali država članica, v kateri ima pacient stalno prebivališče, če to ni ista država.

Kadar je zaradi uporabe Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (ES) št. 883/2004 organ zdravstvenega zavarovanja v državi članici, kjer ima pacient stalno prebivališče, odgovoren za zagotavljanje ugodnosti v skladu z zakonodajo te države, se ta država za namene te direktive šteje za državo pacientovega zdravstvenega zavarovanja;

(i)   "država članica zdravljenja" je država članica, na ozemlju katere se dejansko izvaja čezmejno zdravstveno varstvo;

   (j) "medicinski pripomoček" pomeni medicinski pripomoček, kot je opredeljen v Direktivi Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih(31), Direktivi Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev(32) ali Direktivi 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih(33);
   (k) "blago, ki se uporablja v zdravstvenem varstvu" pomeni blago, ki se uporablja za ohranjanje ali izboljšanje zdravja ljudi, na primer medicinski pripomočki ali zdravila;
   (l) "medicinski izdelek" je medicinski izdelek, kot je opredeljen v Direktivi 2001/83/ES;
   (m) "zdravniški recept" je zdravniški recept, kot je opredeljen v Direktivi 2001/83/ES, vključno z zdravniškimi recepti, ki so izdani in se prenašajo elektronsko (e-zdravniški recepti);
   (n) "zdravstvena tehnologija" pomeni medicinski izdelek ali medicinski pripomoček ali medicinski ali kirurški postopek ter ukrepi za preprečevanje bolezni, diagnosticiranje ali zdravljenje, ki se uporabljajo v zdravstvenem varstvu;
   (o) "škoda"je v čezmejnem zdravstvenem varstvu opredeljena s sklicevanjem na obstoječi pravni okvir države članice zdravljenja; razumevanje tega pojma se lahko med državami članicami razlikuje;
   (p) "pacientova zdravstvena kartoteka" ali "zdravstvena anamneza" pomeni vsak dokument s kakršnimi koli podatki, ocenami ali informacijami o pacientovem stanju in razvoju njegovega zdravstvenega stanja v procesu oskrbe.

Poglavje II

ORGANI DRŽAV ČLANIC, PRISTOJNI ZA USKLADITEV S SKUPNIMI NAČELI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO

Člen 5

Pristojnosti organov države članice zdravljenja

1.  Država članica zdravljenja je pristojna za organizacijo in izvajanje zdravstvenega varstva. V okviru tega in ob upoštevanju načel univerzalnosti, dostopa do oskrbe dobre kakovosti, enakosti in solidarnosti, opredelijo jasne standarde kakovosti ▌za zdravstveno varstvo na njihovem ozemlju ter zagotovijo skladnost z veljavno zakonodajo EU o varnostnih standardih in:

   (a) da se takšna storitev zdravstvenega varstva zagotovi v skladu z zakonodajo države članice zdravljenja, kadar se zdravstveno varstvo izvaja v državi članici, ki ni tista država, v kateri je pacient zavarovana oseba;
   (b) da se zdravstveno varstvo iz točke (a) zagotovi v skladu s standardi in smernicami o kakovosti, ki jih določi država članica zdravljenja;
   (c) da pacienti in izvajalci storitev zdravstvenega varstva iz drugih držav članic od nacionalne kontaktne točke države članice zdravljenja dobijo, tudi po elektronski poti, informacije o standardih in smernicah kakovosti, med drugim o predpisih o nadzoru, kakovosti in varnosti, možnostih zdravljenja, cenah, rezultatih zagotovljenega zdravstvenega varstva, dostopnosti za invalide ter podatke o registracijskem statusu izvajalca storitev zdravstvenega varstva, njegovem zavarovanju ali drugih načinih za osebno ali kolektivno zaščito v zvezi z njihovo poklicno odgovornostjo;
   (d) da izvajalci storitev zdravstvenega varstva zagotovijo vse pomembne informacije, tako da lahko pacienti sprejemajo utemeljene odločitve ▌;
   (e) da imajo pacienti možnost vložiti pritožbo in pravico do uveljavljanjaodškodnine, kadar utrpijo škodo, nastalo pri zdravstvenem varstvu, ter da so vzpostavljeni mehanizmi za zagotovitev pravnih sredstev;
   (f) da so za zdravljenje na njihovem ozemlju vzpostavljeni sistemi zavarovanja poklicne odgovornosti ali jamstva ali podobne ureditve, ki ▌ustrezajo naravi in obsegu tveganja;
   (g) da je temeljna pravica do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov zaščitena v skladu z nacionalnimi ukrepi o izvajanju določb Skupnosti o varstvu osebnih podatkov, zlasti direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES;
   (h) pacientom iz drugih držav članic je zagotovljeno enako zdravljenje kot državljanom države članice zdravljenja, vključno z zaščito pred neposredno ali posredno diskriminacijo na podlagi rasnega ali etničnega izvora, spola, religije ali vere, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, zagotovljeno v skladu z zakonodajo Skupnosti in veljavno zakonodajo države članice zdravljenja;
   (i) da imajo pacienti, ki se zdravijo, pravico do zdravstvenega kartona v pisni ali elektronski obliki in do posvetovanja z zdravnikom o nadaljevanju zdravljenja.

2.  Javni organi v državi članici zdravljenja redno spremljajo dostopnost, kakovost in finančno stanje svojih sistemov zdravstvenega varstva na podlagi podatkov, zbranih po členu 21.

3.   Države članice zdravstvenega zavarovanja in države članice zdravljenja za kar največjo varnost pacientov zagotovijo:

   (a) da imajo pacienti možnost vložiti pritožbo in da imajo zagotovljena pravna sredstva in odškodnino, kadar utrpijo škodo, nastalo pri zdravstvenem varstvu;
   (b) da so standardi kakovosti in varnosti objavljeni v jeziku in obliki, ki sta državljanom jasna in razumljiva;
   (c) da imajo pacienti pravico do stalne oskrbe, zlasti s posredovanjem potrebnih zdravstvenih podatkov, ki jih zadevajo, ob ustreznem upoštevanju določb iz točke (g) odstavka 1 ter v skladu s členom 15, pacienti, ki so se zdravili, pa pravico do zdravstvenega kartona v pisni ali elektronski obliki s podatki o zdravljenju in vsemi zdravniškimi priporočili za nadaljnje zdravljenje;
   (d) da država članica zdravstvenega zavarovanja v primeru zapletov, nastalih med izvajanjem zdravstvenega varstva v tujini, ali kadar je potrebno posebno zdravniško spremljanje, zagotovi enako zdravstveno varstvo, kot je predvideno na njenem ozemlju;
   (e) da se med seboj takoj in proaktivno obveščajo med seboj o izvajalcih zdravstvenega varstva ali zdravstvenih delavcih, če je proti njihovi registraciji ali pravici do zagotavljanja storitev vložen ureditveni ukrep.

4.   Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 22(2) sprejme ukrepe, potrebne za doseganje enotne ravni varstva zdravstvenih podatkov na nacionalni ravni, ob upoštevanju obstoječih tehničnih standardov na tem področju.

5.  Če je treba olajšati izvajanje čezmejnega zdravstvenega varstva in ob obravnavanju visoke ravni varovanja zdravja kot osnove lahko Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje smernice, da olajša izvajanje iz odstavka 1.

6.  Za namene tega člena države članice vzpostavijo pregleden mehanizem za izračun stroškov, ki jih je treba zaračunati za opravljeno zdravstveno varstvo. Ta mehanizem za izračun temelji na objektivnih, nediskriminatornih in vnaprej znanih merilih in se v primeru, da ima država članica zdravljenja decentraliziran sistem zdravstvenega varstva, uporablja na ustrezni upravni ravni.

7.   Ker je predvsem za paciente zelo pomembno varovanje kakovosti in varnosti čezmejne oskrbe, je treba med organizacije, ki sodelujejo pri oblikovanju standardov in smernic iz odstavkov 1 in 5, vključiti vsaj organizacije pacientov (zlasti čezmejne).

Poglavje III

ČEZMEJNO ZDRAVSTVENO VARSTVO

Člen 6

Pristojnosti organov države članice zdravstvenega zavarovanja

1.  V skladu z določbami te direktive, zlasti členov 7, 8 in 9, država članica ║ zdravstvenega zavarovanja zagotovi, da se zavarovani osebi, ki potuje v drugo državo članico z namenom prejemati zdravstveno varstvo ali poiskati zdravstveno varstvo v drugi državi članici, ne prepreči prejemanje zdravstvenega varstva v drugi državi članici, v kateri je zadevno zdravljenje med ugodnostmi, zagotovljenimi z zakonodajo, upravnimi predpisi, smernicami ter kodeksi ravnanja v zdravstvenih poklicih države članice ║ zdravstvenega zavarovanja in do katerih je zavarovana oseba upravičena. Država članica ║ zdravstvenega zavarovanja, brez poseganja v Uredbo (EGS) št. 1408/71 in od datuma začetka uporabe tudi v Uredbo (ES) št. 883/2004, državi članici zdravljenja ali zavarovani osebi povrne stroške, ki bi bili plačani iz obveznega sistema socialne varnosti za enako učinkovito zdravstveno varstvo na njenem ozemlju. Če država članica zdravstvenega zavarovanja zavrne povračilo stroškov tovrstnega zdravljenja, svojo odločitev strokovno utemelji. V vsakem primeru država članica ║ zdravstvenega zavarovanja določi, katere storitve zdravstvenega varstva so plačane ne glede na kraj izvajanja.

Pacienti z redkimi boleznimi bi morali imeti pravico dostopa do zdravstvenega varstva v drugi državi članici, četudi zadevno zdravljenje ni med storitvami, ki jih zagotavlja zakonodaja države članice zdravstvenega zavarovanja.

2.  Stroške za zdravstveno varstvo v drugi državi članici povrne ali neposredno plača država članica ║ zdravstvenega zavarovanja v skladu z določbami te direktive do višine stroškov, ki bi bili prevzeti za enako zdravstveno stanje po enakih pogojih, kot so določeni v odstavku 1, v državi članici ║ zdravstvenega zavarovanja, ne da bi bili preseženi dejanski stroški za prejeto zdravstveno varstvo. Države članice se lahko odločijo, da krijejo druge, s tem povezane stroške, kot so stroški terapevtskega zdravljenja in nastanitve ter potni stroški.

3.  Dodatne stroške, ki lahko nastanejo zaradi ene ali večplastne invalidnosti, kadar zdravstveno varstvo v drugi državi članici prejme invalidna oseba, povrne država članica zdravstvenega zavarovanja v skladu z nacionalno zakonodajo in pod pogojem, da za te stroške obstaja zadostna dokumentacija.

4.  Država članica ║ zdravstvenega zavarovanja lahko za pacienta, ki išče zdravstveno varstvo v drugi državi članici, uvede enake pogoje, merila o izpolnjevanju pogojev ter regulativne in upravne formalnosti, zahtevanih na lokalni, nacionalni ali regionalni ravni, za prejemanje zdravstvenega varstva ter prevzem stroškov za zdravstveno varstvo, ki bi jih uvedla za to zdravstveno varstvo na svojem ozemlju, v kolikor niso diskriminatorni in ne ovirajo prostega pretoka pacientov in blaga, na primer farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov, in če so znani vnaprej. To lahko vključuje zahtevo, da zdravstveni delavec ali upravno osebje zdravstvenega varstva, ki izvaja storitve za obvezni sistem socialne varnosti države članice zdravstvenega zavarovanja, oceni zavarovano osebo zaradi uporabe teh pogojev, meril ali formalnosti, če je tovrstna ocena potrebna tudi za dostop do storitev v državi članici zdravstvenega zavarovanja.

5.  Za namene tega člena imajo države članice pregleden mehanizem za izračun stroškov, ki jih mora prevzeti obvezni sistem socialne varnosti ali drug obvezni javni sistem za zdravstveno varstvo v drugi državi članici. Ta mehanizem temelji na objektivnih, nediskriminatornih, vnaprej znanih merilih, stroški, povrnjeni v skladu s tem mehanizmom, pa niso manjši od zneska, ki bi bil prevzet za to zdravstveno varstvo na ozemlju države članice ║ zdravstvenega zavarovanja. Če ima država članica zdravstvenega zavarovanja decentraliziran sistem zdravstvenega varstva, se mehanizem uporablja na ustrezni upravni ravni.

6.  Pacientom, ki ▌prejemajo zdravstveno varstvo v državi članici, ki ni država članica zdravstvenega zavarovanja, ali iščejo zdravstveno varstvo v drugi državi članici, se zagotovi dostop do njihovih zdravstvenih kartotek v skladu z nacionalnimi ukrepi o izvajanju določb Skupnosti o varstvu osebnih podatkov, zlasti direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES. Če so zdravstvene kartoteke v elektronski obliki, imajo pacienti zagotovljeno pravico do kopij teh kartotek ali dostop do njih na daljavo. Podatki se prenesejo le ob izrecnem pisnem dovoljenju pacienta ali njegovih sorodnikov.

7.  Določbe iz tega poglavja ne vplivajo na sklepanje čezmejnih pogodbenih sporazumov za načrtovano zdravstveno varstvo.

Člen 7

Nebolnišnična oskrba

Država članica ║ zdravstvenega zavarovanja ne povrne stroškov za nebolnišnično oskrbo ali nakup blaga, ki se uporablja v zdravstvenem varstvu, v drugi državi članici, za katero je potrebna predhodna odobritev, kadar so stroški navedene oskrbe, če bi se izvajala na njenem ozemlju, ali navedenega blaga, če bi bilo kupljeno na njenem ozemlju, plačani iz njenega sistema socialne varnosti.

Člen 8

Bolnišnična ▌oskrba

1.  Za namene povrnitve stroškov zdravstvenega varstva v drugi državi članici v skladu s to direktivo se opredelitevbolnišnične oskrbe, kakor je opredeljena v državi članici zdravstvenega zavarovanja, omeji na:

   (a) storitev zdravstvenega varstva, ki zahteva prenočitev zadevnega pacienta vsaj za eno noč; ali
   (b) visokospecializirano storitev zdravstvenega varstva, ki lahko zahteva uporabo zelo drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme; ali
   (c) zdravstveno varstvo, ki predstavlja posebno tveganje za pacienta ali prebivalce.

2.  Država članica ║ zdravstvenega zavarovanja lahko uvede sistem predhodne odobritve za povračilo stroškov iz njihovega sistema socialne varnosti za bolnišnično oskrbo, ki se izvaja v drugi državi članici, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) če se storitev zdravstvenega varstva izvaja na njenem ozemlju, se stroški krijejo iz sistema socialne varnosti države članice, in
  (b) odsotnost predhodne odobritve bi lahko resno ogrozilaali bi verjetno ogrozila:
   (i) finančno ravnotežje sistema socialne varnosti države članice; in/ali
   (ii) načrtovanje in racionaliziranje, ki se izvajata v sektorju bolnišnic v izogib preobremenjenosti bolnišnic, neuravnoteženosti zagotavljanja bolnišnične oskrbe ter logistični in finančni izgubi, vzdrževanje vsem dostopne uravnotežene zdravniške in bolnišnične storitve ali vzdrževanje zmogljivosti zdravljenja ali zdravniških kompetenc na ozemlju zadevne države članice.

Ta sistem ne posega v Uredbo (EGS) št. 1408/71 in Uredbo (ES) št. 883/2004 od dneva začetka njene uporabe.

3.  Sistem predhodne odobritve velja brez poseganja v člen 3(2) in je omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno, temelji na jasnih in preglednih merilih, ter ni sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali ovira za prosti pretok oseb.

4.  Če je bil vložen in odobren zahtevek za predhodno odobritev, država članica zdravstvenega zavarovanja zagotovi, da pacient vnaprej plača le stroške, ki bi jih moral plačati tudi, če bi prejel oskrbo v matičnem zdravstvenem sistemu. Države članice si prizadevajo za neposreden prenos sredstev med zdravstvenimi blagajnami in izvajalci zdravstvenega varstva za vse druge stroške.

5.  Sistemi za vložitev zahtevka predhodne odobritve morajo biti na voljo na lokalni/regionalni ravni ter biti dostopni pacientom in pregledni. Pravila za vložitev zahtevka in zavrnitev predhodne odobritve morajo biti znana pred vložitvijo zahtevka, da so lahko zahtevki izvedeni na pošten in pregleden način.

6.  Pacienti, ki iščejo zdravstveno varstvo v drugi državi članici, imajo zagotovljeno pravico, da vložijo zahtevek za predhodno odobritev v državi članici svojega zdravstvenega zavarovanja.

7.  Država članica zdravstvenega zavarovanja javnosti omogoči dostop do vseh pomembnih informacij o sistemih predhodne odobritve, uvedenih v skladu z določbami iz odstavka 3, vključno s prizivnimi postopki v primeru neodobritve.

8.  Glede zahtevka za odobritev, ki ga vloži zavarovana oseba za zdravstveno varstvo v drugi državi članici, država članica zdravstvenega zavarovanja preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (ES) št. 883/2004, in v tem primeru odobri predhodno odobritev v skladu z navedeno uredbo.

9.  Za paciente z redkimi boleznimi predhodna odobritev ni potrebna.

Člen 9

Postopkovna jamstva v zvezi z uporabo zdravstvenega varstva v drugi državi članici

1.  Država članica ║ zdravstvenega zavarovanja zagotovi, da upravni postopki glede čezmejnega zdravstvenega varstva ▌v zvezi s kakršno koli predhodno odobritvijo iz člena 8(2), povračilo stroškov za zdravstveno varstvo v drugi državi članici ter drugi pogoji in formalnosti iz člena 6(4) temeljijo na objektivnih, nediskriminatornih merilih, ki so objavljena vnaprej ter so nujna in sorazmerna za dosego ciljev. V vsakem primeru pa se v skladu z uredbami o usklajevanju sistemov socialne varnosti, navedenimi v členu 3(1) te direktive, zahtevek zavarovani osebi vedno odobri, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 22(1) in člena 22(2) Uredbe (EGS) št. 1408/71.

2.  Vsakršen tak postopkovni sistem je dostopen na enostaven način in zagotavlja, da so zahtevki obravnavani objektivno in nepristransko v razumnih rokih, ki jih države članice vnaprej določijo in objavijo.

3.  Država članica zdravstvenega zavarovanja zagotovi, da morajo pacienti, ki so pridobili predhodno odobritev za čezmejno zdravstveno varstvo, plačati vnaprejšnja ali dodatna plačila sistemom zdravstvenega varstva in/ali izvajalcem v državi članici zdravljenja samo v enakem obsegu, kot bi jih morali v državi članici zdravstvenega zavarovanja.

4.  Države članice pri določanju rokov, v katerih je treba obravnavati zahtevke za čezmejno zdravstveno varstvoter pri pregledu teh zahtevkov upoštevajo:

   (a) specifično zdravstveno stanje,
   (b) posamezne okoliščine,
   (c) pacientovo raven bolečine,
   (d) vrsto pacientove invalidnosti in
   (e) pacientovo zmožnost izvajanja njegove poklicne dejavnosti.

5.  Sistemi za vložitev zahtevka za predhodno odobritev so na voljo na ustrezni ravni upravljanja zdravstvenih storitev v državi članici ter dostopni pacientom in pregledni. Pravila za vložitev zahtevka in zavrnitev predhodne odobritve morajo biti znana pred vložitvijo zahtevka, da so lahko zahtevki izvedeni na pošten in pregleden način.

6.  Države članice zagotovijo, da je za vsako upravno ali zdravstveno odločitev v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom potreben upravni ali zdravstveni pregled (za vsak primer posebej) pregled in da jo je mogoče spodbijati v okviru sodnega postopka, ki vključuje zagotovitev začasnih ukrepov.

7.  Komisija dve leti po začetku veljavnosti te direktive izvede študijo izvedljivosti za vzpostavitev klirinške hiše, da bo v skladu s to direktivo omogočila povračilo stroškov čez mejo, med sistemi zdravstvenega varstva in valutnimi območji, ter o tem poroča Parlamentu in Svetu in po potrebi vloži zakonodajni predlog.

Člen 10

Predhodno obvestilo

Države članice lahko pacientom ponudijo prostovoljni sistem predhodnega obvestila, kjer pacient ob obvestilu prejme pisno izjavo o najvišjem znesku za povračilo stroškov. Ta izjava se potem lahko predloži bolnišnici, ki naj bi izvajala zdravljenje, država članica zdravstvenega zavarovanja pa nato neposredno povrne stroške zdravljenja.

Člen 11

Evropski varuh pravic pacientov

Komisija v 18 mesecih po začetku veljavnosti te direktive predstavi predlog za ustanovitev funkcije Evropskega varuha pravic pacientov. Ta bo preučeval in po potrebi posredoval v zvezi s pritožbami pacientov glede predhodne odobritve, povračila stroškov ali škode. Nanj se pacienti lahko obrnejo šele, ko bodo izčrpane vse druge možnosti pritožbe v ustrezni državi članici.

Člen 12

Informacije za paciente v zvezi z uporabo zdravstvenega varstva v drugi državi članici

1.  Država članica ║ zdravstvenega zavarovanja zagotovi uvedbo lahko dostopnih mehanizmov, ki pacientu na zahtevo, tudi prek elektronskih medijev, takoj zagotovijo informacije o prejemanju zdravstvenega varstva v drugi državi članici,pa tudi informacije o pacientovih pravicah, postopkih za uveljavljanje teh pravic in sistemih za pritožbe in pravna sredstva, če so pacientu te pravice odvzete, ter določila in pogoje, ki se uporabljajo, med drugim, v primeru škode, nastale kot posledica zdravstvenega varstva v drugi državi članici. Te informacije so objavljene tudi v oblikah, dostopnih invalidnimi osebam. Države članice se posvetujejo z zainteresiranimi stranmi, tudi z organizacijami pacientov, da se zagotovi jasnost in dostopnost informacij. V informacijah o čezmejnem zdravstvenem varstvu je treba jasno razlikovati med pravicami, ki jih pacienti uživajo na podlagi te direktive, in pravicami, ki izhajajo iz predpisov o usklajevanju sistemov socialne varnosti iz člena 3(1)(k).

2. Poleg informacij iz odstavka 1 bodo informacije o zdravstvenih delavcih in izvajalcih zdravstvenih storitev preprosto dostopne po elektronski poti, kar zagotovijo države članice, v katerih so zdravstveni delavci in izvajalci zdravstvenega varstva registrirani, in vsebujejo ime, registrsko številko, naslov prakse zdravstvenega delavca in morebitne omejitve njegove prakse.

Člen 13

Pravila, ki se uporabljajo za zdravstveno varstvo v drugi državi članici

1.  Kadar se zdravstveno varstvo izvaja v državi članici, ki ni tista država, v kateri je pacient zavarovana oseba, ▌se takšna storitev zdravstvenega varstva zagotovi v okviru zakonodaje države članice zdravljenja v skladu s členom 5.

2.  Ta člen se ne uporablja v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij.

Člen 14

Nacionalne kontaktne službe za čezmejno zdravstveno varstvo

1.  Države članice določijo nacionalne kontaktne točke za čezmejno zdravstveno varstvo ter Komisiji sporočijo njihova imena in kontaktne podatke. Države članice zagotovijo, da so v te nacionalne kontaktne točke vključene organizacije pacientov, skladi zdravstvenega zavarovanja in izvajalci zdravstvenega varstva. Nacionalne kontaktne točke se vzpostavijo na učinkovit in pregleden način.

Informacijo o obstoju nacionalnih kontaktnih točk je treba razširiti po vseh državah članicah, da bodo pacienti zlahka dostopali do njih.

2.  Nacionalne kontaktne točke za čezmejno zdravstveno varstvo se lahko vključijo tudi v obstoječe informacijske centre držav članic.

3.  Nacionalna kontaktna točka v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja ▌pacientom in zdravstvenim delavcem zagotavlja in posreduje informacije, po potrebi na spletni strani, o zdravstvenem varstvu v drugi državi članici ter veljavnih pravilih in pogojih za to, zlasti informacije o ▌pravicah pacientov v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom, kot določa člen 6. Nacionalne kontaktne točke pomagajo pacientom zaščititi njihove pravice ter poiskati ustrezno pravno sredstvo v primeru škode, nastale pri zdravstvenem varstvu v drugi državi članici.

4.  Nacionalna kontaktna točka države članice zdravljenja pacientom priskrbi informacije, po potrebi na spletni strani, o vprašanjih iz člena 5(1)(c) in varstvu osebnih podatkov, stopnji dostopnosti zdravstvenih ustanov za invalidne osebe, postopkih za pritožbe in pravnih sredstvih, ki so v državi članici zdravljenja na voljo. Zlastiobvešča paciente, po potrebi pa tudi zdravstvene delavce, o tem, kako je urejeno delovanje zdravstvenih delavcev in izvajalcev storitev ter kako se lahko uvedejo ureditveni ukrepi, o razpoložljivih možnostih za reševanje kakršnih koli sporov in pomagajo opredeliti ustrezni sistem izvensodne poravnave za posamezni primer ▌.

5.  Nacionalna kontaktna točka v državi članici tesno sodeluje z drugimi pristojnimi organi, nacionalnimi kontaktnimi točkami v drugih državah članicah, organizacijami pacientov ter Komisijo.

6.  Nacionalna kontaktna točka priskrbi informacije iz odstavkov 2 in 3 v oblikah, dostopnih invalidom.

7.  Komisija v skladu s postopkom iz člena 22(2) sprejme:

   (a) ukrepe, potrebne za upravljanje mreže nacionalnih kontaktnih služb iz tega člena;
   (b) naravo in vrsto podatkov, ki se zbirajo in izmenjujejo v okviru mreže;
   (c) smernice o informacijah za paciente, določene v odstavkih 2 in 3 tega člena.

Poglavje IV

SODELOVANJE NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

Člen 15

Obveznost sodelovanja

1.  Države članice zagotovijo toliko vzajemne pomoči, kot je potrebna za izvajanje te direktive.

2.  Države članice olajšujejo sodelovanje pri izvajanju čezmejnega zdravstvenega varstva na regionalni in lokalni ravni ter prek informacijske in komunikacijske tehnologije, izvajanje začasnega ali priložnostnega čezmejnega zdravstvenega varstva in drugih oblik čezmejnega sodelovanja.

3.  Države članice, zlasti sosednje države, lahko sklepajo medsebojne sporazume o nadaljevanju ali morebitnem nadaljnjem razvoju dogovorov o sodelovanju.

4.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi drugih držav članic vpogled v register izvajalcev storitev zdravstvenega varstva.

5.  Države članice nemudoma in proaktivno izmenjujejo informacije o ugotovitvah disciplinskih in kazenskih postopkov proti izvajalcem storitev zdravstvenega varstva, če vplivajo na njihovo registracijo ali pravico opravljanja storitev.

Člen 16

Priznavanje zdravniških receptov, izdanih v drugi državi članici

1.  Če je medicinski izdelek odobren za trženje na ozemlju držav članic v skladu s členom 6(1) Direktive 2001/83/ES, države članice zagotovijo, da se zdravniški recepti za ta medicinski izdelek, ki jih izda pristojna oseba v drugi državi članici za imenovanega pacienta, lahko uporabljajo na njihovem ozemlju in da so omejitve priznavanja posameznih zdravniških receptov prepovedane, razen če:

   (a) so omejene na tisto, kar je nujno in sorazmerno za varovanje zdravja ljudi, in so nediskriminatorne, ali
   (b) temeljijo na legitimnih in utemeljenih dvomih o verodostojnosti ali vsebini posameznega zdravniškega recepta ali o statusu osebe, ki ga je predpisala.

   (i) nacionalna pravila o predpisovanju in izdaji na recept, vključno z nadomeščanjem zdravil z generičnimi;
   (ii) nacionalna pravila o povrnitvi za evropske čezmejne recepte;
   (iii) strokovne ali etične obveze, zaradi katerih bi moral farmacevt zavrniti izdajo izdelka v primeru, da je bil recept izdan v državi zdravljenja.

2.  Komisija za olajševanje izvajanja odstavka 1 sprejme:

   (a) ukrepe, ki farmacevtu ali drugemu zdravstvenemu delavcu omogočajo, da preveri, ali je zdravniški recept verodostojen in ali ga je v drugi državi članici izdala pristojna oseba, z oblikovanjem predloge za zdravniške recepte na ravni Skupnosti in podpiranjem medobratovalnosti e-zdravniških receptov; ukrepi za varstvo podatkov se bodo upoštevali in bodo vključeni od začetne faze tega razvojnega procesa;
   (b) ukrepe za zagotavljanje, da so medicinski izdelki, predpisani v eni in dani pacientu v drugi državi članici, pravilno identificirani ter da so informacije za paciente v zvezi z izdelkom razumljive in med drugim jasne glede različnih imen, ki se uporabljajo za isti izdelek;
   (c) ukrepe, da se po potrebi zagotovi povezava med osebo, ki je izdelek predpisala, in osebo, ki ga je izdala, da se zagotovi popolna informacija o zdravljenju, obenem pa mora biti zagotovljena zaupnost pacientovih podatkov.

3.  Kadar se v državi članici zdravljenja izda recept za medicinske izdelke, ki običajno niso na voljo na recept v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja, se slednja odloči, ali zdravilo izjemoma odobri ali zagotovi alternativni izdelek, za katerega meni, da je enako učinkovit.

4.  Ukrepi iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2 se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 22(2). ▌

5.  Odstavek 1 se ne uporablja za medicinske izdelke, za katere so potrebni posebni zdravniški recepti, kot je določeno v členu 71(2) Direktive 2001/83/ES.

Člen 17

Evropske referenčne mreže

1.  Države članice spodbujajo razvoj evropskih referenčnih mrež izvajalcev storitev zdravstvenega varstva, zlasti s področja redkih bolezni, ki uporabljajo izkušnje, pridobljene pri sodelovanju na področju zdravstvenega varstva v evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje. Navedene mreže so vedno odprte za nove izvajalce storitev zdravstvenega varstva, ki se jim želijo pridružiti, pod pogojem, da takšni izvajalci storitev zdravstvenega varstva izpolnjujejo vse zahtevane pogoje in merila.

2.  Cilj evropskih referenčnih mrež je:

   (a) pomagati uresničevati potencial evropskega sodelovanja na področju visoko specializiranega zdravstvenega varstva za paciente in sisteme zdravstvenega varstva od inovacij na področju medicine in zdravstvene tehnologije;
   (b) prispevati k zbiranju znanja glede preprečevanja obolevanja in zdravljenja glavnih pogostih obolenj;
   (c) pomagati spodbujati dostop do visoko kakovostnega in stroškovno učinkovitega zdravstvenega varstva za vse paciente, katerih zdravstveno stanje zahteva posebno združevanje virov ali strokovnega znanja;
   (d) zagotoviti najbolj stroškovno učinkovito uporabo virov, tako da se primerno koncentrirajo;
   (e) pomagati deliti znanje in zagotoviti usposabljanje za zdravstvene delavce;
   (f) zagotoviti merila kakovosti in varnosti ter pomagati razvijati in širiti najboljšo prakso znotraj in zunaj mreže;
   (g) državam članicam z nezadostnim številom pacientov s posebnim zdravstvenim stanjem ali pomanjkanjem tehnologije ali strokovnega znanja pomagati zagotoviti celoten obseg visoko specializiranih storitev najvišje kakovosti;
   (h) uvesti instrumente, ki omogočijo, da se kar najbolje izkoristijo možnosti obstoječega zdravstvenega varstva v primeru nesreč, zlasti na obmejnih območjih.

3.  Komisija v sodelovanju z ustreznimi strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi sprejme:

  (a) seznam posebnih meril in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati evropske referenčne mreže, vključno s seznamom redkejših bolezni, ki jih je treba zajeti, in pogoji in merili, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci storitev zdravstvenega varstva, ki se želijo pridružiti evropskim referenčnim mrežam, zlasti za zagotovitev, da evropske referenčne mreže:
   (i) imajo ustrezne zmogljivosti, da lahko postavijo diagnozo, spremljajo in upravljajo paciente z dokazi o dobrih rezultatih, v kolikor je to ustrezno;
   (ii) imajo zadostne zmogljivosti in dejavnosti za zagotavljanje pomembnih storitev in ohranjanje kakovosti storitev;
   (iii) imajo zmogljivosti za zagotavljanje strokovnih nasvetov, diagnoze ali potrditve diagnoze, oblikovanje in izpolnjevanje smernic za dobro prakso ter izvajanje ukrepov in nadzora kakovosti;
   (iv) lahko izvajajo večdisciplinarni pristop;
   (v) zagotovijo visoko raven strokovnega znanja in izkušenj s pomočjo publikacij, nepovratne pomoči ali častnih nazivov, učenja in usposabljanja;
   (vi) zagotovijo pomemben prispevek k raziskavam;
   (vii) sodelujejo pri epidemiološkem spremljanju, na primer pri registrih;
   (viii) imajo tesne stike in sodelujejo z drugimi strokovnimi središči in mrežami na nacionalni in mednarodni ravni ter zmogljivost povezovanja v mreže;
   (ix) imajo tesne stike in sodelujejo z združenji pacientov, kjer takšna združenja obstajajo;
   (x) imajo ustrezen in učinkovit odnos s ponudniki tehnologij.
   (b) postopek za vzpostavitev evropskih referenčnih mrež.

4.  Ukrepi iz odstavka 3, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3).

Člen 18

Poskusna območja

Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami določi obmejna območja kot poskusna območja, kjer se lahko inovativne pobude glede čezmejnega zdravstvenega varstva preskusijo, analizirajo in ovrednotijo.

Člen 19

E-zdravje

Komisija v skladu s postopkom iz člena 22(2) sprejme posebne ukrepe, ki so potrebni za doseganje medobratovalnosti sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije na področju zdravstvenega varstva, ki se uporabljajo, kadar se države članice odločijo, da jo bodo uvedle. Navedeni ukrepi so v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za varstvo podatkov v posamezni državi članici, in odražajo razvoj na področju zdravstvene tehnologije in medicine, tudi telemedicine in telepsihiatrije, ter upoštevajo temeljno pravico do varstva osebnih podatkov ▌. Zlasti opredelijo potrebne standarde in terminologijo za medobratovalnost zadevnih sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije, da se zagotovi varno, visoko kakovostno in učinkovito izvajanje čezmejnih zdravstvenih storitev.

Države članice zagotovijo, da uporaba e-zdravstva in drugih storitev telemedicine:

   (a) spoštuje enake kakovostne in varnostne standarde medicinske stroke, kot veljajo pri nudenju neelektronskega zdravstvenega varstva;
   (b) pacientom omogoča ustrezno zaščito, zlasti z uvedbo ustreznih regulativnih zahtev za zdravnike, ki so podobne zahtevam pri nudenju neelektronskega zdravstvenega varstva.

Člen 20

Sodelovanje pri upravljanju ▌zdravstvene tehnologije

1.  Komisija ob posvetovanju z Evropskim parlamentom spodbudi ustanovitev mreže, ki bo povezovala nacionalne organe ali telesa, pristojne za ocenjevanje zdravstvene tehnologije. Mreža temelji na načelih dobrega upravljanja, vključno s preglednostjo, objektivnostjo, poštenimi postopki in širokim ter polnim sodelovanjem zainteresiranih strani vseh skupin, tudi – vendar ne izključno – zdravstvenih delavcev, predstavnikov pacientov, socialnih partnerjev, znanstvenikov in industrije, ob upoštevanju pristojnosti držav članic na področju ocenjevanja zdravstvene tehnologije.

2.  Cilj ocenjevanja zdravstvene tehnologije je:

   (a) podpiranje sodelovanja med nacionalnimi organi ali telesi;
   (b) iskanje trajnih načinov, kako uravnovesiti cilje dostopa do zdravil, nagrajevanja inovacij in upravljanja proračuna za zdravstveno varstvo;
   (c) podpiranje zagotavljanja objektivnih, zanesljivih, pravočasnih, preglednih in prenosljivih informacij o kratkoročni in dolgoročni učinkovitosti zdravstvene tehnologije ter omogočanje učinkovite izmenjave teh informacij med nacionalnimi organi ali telesi;
   (d) preučitev narave in vrste informacij, ki se lahko izmenjujejo.

3.  Države članice določijo organe ali telesa, ki sodelujejo v mreži, kot je določeno v odstavku 1, ter Komisiji sporočijo imena in kontaktne podatke navedenih organov ali teles.

4.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 22(2) sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev, upravljanje in pregledno delovanje te mreže ▌.

5.  Komisija dovoli sodelovanje v mreži le organom, ki izpolnjujejo načela dobrega upravljanja, kot je določeno v odstavku 1.

Člen 21

Zbiranje podatkov za namene statistike in spremljanja

1.  Države članice zbirajo statistične ▌podatke, potrebne za spremljanje izvajanja čezmejnega zdravstvenega varstva, zagotovljene oskrbe, izvajalcev in pacientov, stroškov in rezultatov. Takšne podatke zbirajo kot del svojih splošnih sistemov za zbiranje zdravstvenih podatkov v skladu z nacionalnimi zakonodajami in zakonodajo Skupnosti za pripravo statistike in o varstvu osebnih podatkov, zlasti pa s členom 8(4) Direktive 95/46/ES.

2.  Države članice Komisiji vsaj enkrat na leto predložijo podatke iz odstavka 1, razen podatkov, ki se že zbirajo v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

3.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 22(2), brez poseganja v ukrepe, sprejete za izvajanje statističnega programa Skupnosti, ter ukrepe, sprejete za izvajanje Uredbe (ES) št. 1338/2008, sprejme ukrepe za izvajanje tega člena.

Poglavje V

Izvedbene in končne določbe

Člen 22

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in ki mu predseduje predstavnik Komisije. Pri tem Komisija zagotovi ustrezno posvetovanje s strokovnjaki iz zadevnih skupin pacientov in zdravstvenih delavcev, zlasti glede na izvajanje te direktive, in pripravi utemeljeno poročilo o teh posvetovanjih.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je 3 mesece.

Če se izvedbeni ukrepi nanašajo na obdelavo osebnih podatkov, je potrebno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 23

Poročila

Komisija v petih letih po datumu iz člena 25(1) pripravi poročilo o izvajanju te direktive, skupaj s statistiko o odtekanju in pritekanju virov pacientov, ki izhajajo iz te direktive, ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Države članice v ta namen in brez poseganja v člen 25 Komisiji sporočijo vsakršne ukrepe, ki so jih uvedle, spremenile ali ohranile z namenom izvajanje postopkov iz členov 8 in 9.

Člen 24

Sklicevanja na drugo zakonodajo

Od datuma začetka uporabe Uredbe (ES) št. 883/2004 ║:

   se sklicevanja na Uredbo (EGS) št. 1408/71 v tej direktivi štejejo za sklicevanja na Uredbo (ES) št. 883/2004;
   se sklicevanja na člen 22 Uredbe (EGS) št. 1408/71 v tej direktivi štejejo za sklicevanja na člen 20 Uredbe (ES) št. 883/2004.

Člen 25

Prenos

Države članice do …(34) sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

Komisiji nemudoma posredujejo besedila teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Mnenje z dne 4. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) UL C 120, 28.5.2009, str. 65.
(3) UL C 128, 6.6.2009, str. 20.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009.
(5) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 543.
(6) UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
(7) UL C 146, 22.6.2006, str. 1.
(8) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(9) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
(10) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(11) UL L ...
(12) UL L 255, 30.9.2005, str. 22. ║
(13) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(14) UL L 149, 5.7.1971, str. 2. ║
(15) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.
(16) UL L 311, 28.11.2001, str. 67. ║
(17) UL L 144, 4.6.1997, str. 19.
(18) UL L 354, 31.12.2008, str. 70.
(19) UL L 271, 9.10.2002, str. 1.
(20) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.
(21) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ║
(22) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(23) UL L 201, 31.7.2002, str. 37. ║
(24) UL L 136, 30.4.2004, str. 1. ║
(25) UL L 121, 1.5.2001, str. 34.
(26) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.
(27) UL L 210, 31.7.2006, str. 19.
(28) UL L 33, 8.2.2003, str. 30.
(29) UL L 102, 7.4.2004, str. 48.
(30) UL L 228, 11.8.1992, str. 1.
(31) UL L 169, 12.7.1993, str. 1.
(32) UL L 189, 20.7.1990, str. 17.
(33) UL L 331, 7.12.1998, str. 1.
(34)* Eno leto po začetku veljavnosti te direktive.


Varnost pacientov *
PDF 432kWORD 169k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu Priporočila Sveta o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (KOM(2008)0837 – C6-0032/2009 – 2009/0003(CNS))
P6_TA(2009)0287A6-0239/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0837),

–   ob upoštevanju člena 152(4) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0032/2009),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0239/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog priporočila
Uvodna izjava 2
(2)  Ocenjuje se, da v državah članicah EU od 8 % do 12 % hospitaliziranih pacientov med zdravljenjem utrpi varnostne zaplete.
(2)  Ocenjuje se, da v državah članicah EU od 8 % do 12 % hospitaliziranih pacientov med zdravljenjem utrpi varnostne zaplete, kar prizadene med 6,7 in 15 milijoni hospitaliziranih pacientov ter več kot 37 milijonov pacientov, ki so potrebovali primarno zdravstveno varstvo.
Sprememba 2
Predlog priporočila
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Ocenjuje se, da okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, v povprečju prizadenejo enega od dvajsetih pacientov, kar pomeni 4,1 milijona pacientov v Evropski uniji, ter da zaradi posledic tovrstnih okužb vsako leto umre približno 37 000 ljudi.
Sprememba 3
Predlog priporočila
Uvodna izjava 3
(3)  Slaba varnost pacientov je hud problem za javno zdravstvo in velika ekonomska obremenitev za omejene zdravstvene vire. Velik del varnostnih zapletov bi bilo mogoče preprečiti, in sicer v bolnišnicah pa tudi v primarnem zdravstvu, saj se zdi, da se jih da večino razložiti s sistemskimi vzroki.
(3)  Slaba varnost pacientov je hud problem za javno zdravstvo in velika ekonomska obremenitev za omejene zdravstvene vire. Velik del varnostnih zapletov, vključno s tistimi, ki so posledica napačnih diagnoz in/ali zdravljenja, bi bilo mogoče preprečiti, in sicer v bolnišnicah pa tudi v primarnem zdravstvu, saj se zdi, da se jih da večino razložiti s sistemskimi vzroki in omejenimi finančnimi sredstvi.
Sprememba 4
Predlog priporočila
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Ocenjuje se, da je v okviru varnostnih zapletov pri zdravstvenem varstvu okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, možno z lahkoto preprečiti. Države članice morajo vzpostaviti instrumente za 20-odstotno zmanjšanje števila oseb, ki so v Evropski uniji vsako leto prizadete zaradi varnostnih zapletov.
Sprememba 5
Predlog priporočila
Uvodna izjava 7
(7)  Podatki kažejo, da države članice dosegajo različne ravni pri oblikovanju in izvajanju učinkovitih in celovitih strategij za varnost pacientov. Zato je ta pobuda namenjena oblikovanju okvira za spodbujanje razvoja politike in nadaljnjega ukrepanja v državah članicah in med njimi za obravnavo ključnih vprašanj v zvezi z varnostjo pacientov, s katerimi se spopada EU.
(7)  Podatki kažejo, da države članice dosegajo različne ravni pri oblikovanju in izvajanju učinkovitih in celovitih strategij za varnost pacientov. Zato je ta pobuda namenjena oblikovanju okvira za spodbujanje razvoja politike in nadaljnjega ukrepanja v državah članicah in med njimi za obravnavo ključnih vprašanj v zvezi z varnostjo pacientov, s katerimi se spopada EU, predvsem odgovornost zavodov in ustanov zdravstvenega varstva za zdravje ljudi. Vendar pa v skladu s členom 152 Pogodbe o ES ti ukrepi ne smejo posegati v pristojnosti držav članic.
Sprememba 6
Predlog priporočila
Uvodna izjava 8
(8)  Paciente je treba informirati ter krepiti njihovo moč z vključevanjem v proces zagotavljanja njihove varnosti; treba jih je seznaniti z ravnijo varnosti ter s tem, kako najti dosegljive in razumljive informacije o sistemih pritožb in odškodnin.
(8)  Paciente bi bilo treba informirati ter krepiti njihovo moč z vključevanjem v proces zagotavljanja njihove varnosti; treba bi jih bilo seznaniti z ravnijo varnosti ter s tem, kako najti dosegljive in razumljive informacije o sistemih pritožb in odškodnin. Posamezna država članica je pristojna za vrsto odškodnine in odškodninski postopek.
Sprememba 7
Predlog priporočila
Uvodna izjava 10
(10)  Na ravni Skupnosti je treba zbirati primerljive in agregatne podatke zaradi uvedbe učinkovitih in preglednih programov, struktur in politik za varnost pacientov, države članice pa je treba seznanjati z najboljšimi praksami. Da bi se olajšalo medsebojno učenje, je treba v sodelovanju med državami članicami in Evropsko komisijo razviti skupno terminologijo in skupne kazalnike ter pri tem upoštevati delo ustreznih mednarodnih organizacij.
(10)  Na ravni Skupnosti bi bilo treba zbirati primerljive in agregatne podatke zaradi uvedbe učinkovitih in preglednih programov, struktur in politik za varnost pacientov, države članice pa je treba seznanjati z najboljšimi praksami. Ti podatki se lahko zaradi varnosti pacienta uporabijo samo za preprečevanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. Da bi se olajšalo medsebojno učenje, bi bilo treba v sodelovanju med državami članicami in Evropsko komisijo razviti skupno terminologijo in skupne kazalnike ter pri tem upoštevati delo ustreznih mednarodnih organizacij.
Sprememba 8
Predlog priporočila
Uvodna izjava 11
(11)  Orodja, ki uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, kot so elektronske zdravstvene evidence ali elektronski recepti, lahko prispevajo k izboljšanju varnosti pacientov, na primer s sistematičnim preverjanjem morebitnega medsebojnega učinkovanja zdravil ali alergij na zdravila.
(11)  Orodja, ki uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, kot so elektronske zdravstvene evidence ali elektronski recepti, lahko prispevajo k izboljšanju varnosti pacientov, na primer s sistematičnim preverjanjem morebitnega medsebojnega učinkovanja zdravil ali alergij na zdravila, kar je Komisija priznala v svojem Priporočilu 2008/594/ES z dne 2. julija 2008 o čezmejni medobratovalnosti sistemov za vodenje elektronskih zdravstvenih spisov1.
1 UL L 190 , 18.7.2008, str. 37.
Sprememba 9
Predlog priporočila
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Starejši ljudje se med bolnišnično oskrbo lažje okužijo. Ker tvorijo posebno skupino, bi bilo treba njihove potrebe posebej preučiti ter sprejeti ukrepe za zadovoljitev in spodbujanje njihove rehabilitacije in ozdravitve.
Sprememba 10
Predlog priporočila
Uvodna izjava 15
(15)  Podatkov o okužbah, povezanih z zdravstveno oskrbo, je premalo, da bi v mrežah za spremljanje lahko smiselno primerjali zavode, spremljali epidemiologijo patogenov, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter ovrednotili in usmerjali politike za preprečevanje in obvladovanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. Zato je treba uvesti ali izboljšati sisteme spremljanja na ravni zdravstvenih zavodov ter na regionalni in nacionalni ravni.
(15)  Podatkov o okužbah, povezanih z zdravstveno oskrbo, je premalo, da bi v mrežah za spremljanje lahko smiselno primerjali zavode, spremljali epidemiologijo patogenov, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter ovrednotili in usmerjali politike za preprečevanje in obvladovanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. Zato bi bilo treba uvesti ali izboljšati sisteme spremljanja na ravni zdravstvenih zavodov ter na regionalni in nacionalni ravni. Izboljšanje zbiranja informacij na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti bi moralo omogočiti lažje vzpostavljanje neposrednih povezav med kakovostjo politike, sistemov in struktur za varnost pacientov ter doseženimi rezultati na tem področju.
Sprememba 11
Predlog priporočila
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Države članice morajo biti sposobne zmanjšati število oseb, ki jih prizadenejo okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo. V okviru različnih razpoložljivih instrumentov je treba zaposliti več medicinskih sester in tehnikov, specializiranih za nadzor okužb.
Sprememba 12
Predlog priporočila
Uvodna izjava 15 b (novo)
(15b)  Države članice in njihove zdravstvene ustanove bi morale preučiti uporabo osebja za povezavo za pomoč specializiranim medicinskim sestram v urgentnih službah in lokalnih zdravstvenih ustanovah.
Sprememba 13
Predlog priporočila
Uvodna izjava 15 c (novo)
(15c)  Za zmanjšanje neželenih zapletov v zdravstveni oskrbi je treba države članice spodbujati, da določijo lokalne in nacionalne cilje za zaposlovanje zdravstvenih delavcev, specializiranih za nadzor okužb, ob upoštevanju priporočila, da se do leta 2015 doseže razmerje ena medicinska sestra na 250 bolnišničnih postelj.
Sprememba 14
Predlog priporočila
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Komisija bi morala vložiti predloge za preprečitev širjenja ponarejenih zdravil ter poškodb, ki jih pacientom in zdravstvenim delavcem povzročajo injekcijske igle.
Sprememba 15
Predlog priporočila
Del I – Poglavje I a (novo) – Naslov
Ia.  CILJI ZA ZMANJŠANJE
Sprememba 16
Predlog priporočila
Del I – Poglavje I a (novo) – točka 1
(1)  Države članice bi morale vzpostaviti instrumente za 20-odstotno zmanjšanje števila oseb, ki so v Evropski uniji vsako leto prizadete zaradi varnostnih zapletov pri zdravstvenem varstvu, kar ustreza cilju za zmanjšanje teh zapletov za 900 000 primerov na leto do leta 2015.
Sprememba 17
Predlog priporočila
Del I – Poglavje II – točka 1 – točka a
a) imenovanjem pristojnega organa ali pristojnih organov, odgovornih za varnost pacientov na njihovem ozemlju;
(a) imenovanjem pristojnih organov, odgovornih za varnost pacientov na njihovem ozemlju, pristojnih na različnih ravneh državne in lokalne uprave, ki nadzorujejo in usklajujejo ukrepe za izboljšanje javnega zdravja;
Sprememba 18
Predlog priporočila
Del I – Poglavje II – točka 1 – točka c
c) podpiranjem razvoja varnejših sistemov, procesov in orodij, vključno z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije.
(c) podpiranjem razvoja varnejših in uporabniku prijaznejših sistemov, procesov in orodij, vključno z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije.
Sprememba 19
Predlog priporočila
Del I – Poglavje II – točka 2 – točka b a (novo)
(ba) informiranjem pacientov o terapevtskih tveganjih in vzpostavljanjem pravnih mehanizmov za lažje pritožbene postopke, tudi proti farmacevtskim družbam, v primeru oškodovanja zdravja.
Sprememba 20
Predlog priporočila
Del I – Poglavje II – točka 3 – točka a
a) zagotavljajo ustrezne informacije o obsegu, vrstah in vzrokih napak, varnostnih zapletov in problemih, ki so se jim komaj izognili;
(a) zagotavljajo ustrezne informacije o obsegu, vrstah in vzrokih napak, varnostnih zapletov in problemih, ki so se jim komaj izognili, ter identificirajo osebe, ki so zanje odgovorne;
Sprememba 21
Predlog priporočila
Del I – Poglavje II – točka 3 – točka b a (novo)
(ba) zdravstvenim oblastem različnih držav članic omogočajo pridobivanje zaupnih informacij o zdravstvenih delavcih, ki so bili obsojeni zaradi malomarnosti ali napak pri delu.
Sprememba 22
Predlog priporočila
Del I – Poglavje II – točka 4 – točka b a (novo)
(ba) zagotavljanjem ustreznega izobraževanja in usposabljanja vseh zdravstvenih delavcev za pravilno uporabo medicinske tehnologije v skladu z njeno funkcijo in specifikacijami, določenimi v navodilih za uporabo, da bi se preprečila tveganja za zdravje in neželeni učinki, vključno s tistimi, ki nastanejo zaradi ponovne nenamerne uporabe materiala.
Sprememba 23
Predlog priporočila
Del I – Poglavje II – točka 5 – točka c
c) zbiranja in izmenjave primerljivih podatkov in informacij o rezultatih v zvezi z varnostjo pacientov po vrsti in številu na ravni EU zaradi lažjega vzajemnega učenja in ozaveščenega določanja prednostnih nalog.
(c) zbiranja in izmenjave primerljivih podatkov in informacij o rezultatih v zvezi z varnostjo pacientov po vrsti in številu na ravni EU zaradi lažjega vzajemnega učenja in ozaveščenega določanja prednostnih nalog. Obseg in stroški zbiranja podatkov ter njihova uporaba morajo biti sorazmerni s pričakovanimi koristmi. Podatke se lahko zbira samo za doseganje cilja (zmanjševanje okužb, povezanih z zdravljenjem, s pomočjo skupnega učenja).
Sprememba 24
Predlog priporočila
Del I – Poglavje II – točka 6 – točka b a (novo)
(ba) spodbujanjem v Evropski uniji možnosti za sodelovanje ter izmenjavo izkušenj in najboljše prakse med direktorji bolnišnic, zdravstvenimi ekipami in skupinami pacientov o lokalnih pobudah v zvezi z varnostjo pacientov.
Sprememba 25
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka -a (novo)
(-a) zagotavljanje učinkovitih mehanizmov ocenjevanja tveganj pacientov, vključno s pregledom za postavitev diagnoze pred njihovim sprejetjem v bolnico, da se hitro ugotovi primere, ki zahtevajo dodatne previdnostne ukrepe;
Sprememba 26
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka -a a (novo)
(-aa) zagotavljanje ustrezne zaščite zdravstvenemu osebju s cepljenjem, postekspozicijsko profilakso, rutinskimi diagnostičnimi pregledi, nudenjem osebne zaščitne opreme in uporabo zdravstvenih tehnologij, ki omejujejo izpostavljenost okužbam, ki se prenašajo s krvjo;
Sprememba 27
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka -a b (novo)
(-ab) zagotavljanje učinkovitih zaščitnih sredstev v zdravstvenih ustanovah ter v centrih za dolgoročno rehabilitacijo;
Sprememba 28
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka b
b) krepitev preprečevanja in obvladovanja okužb na ravni zdravstvenih zavodov;
(b) krepitev preprečevanja in obvladovanja okužb na ravni zdravstvenih zavodov ter zagotavljanje večje čistoče, higiene in po potrebi asepse:
(i) opreme, ki se uporablja pri sprejemu in bivanju pacientov;
(ii) medicinske in paramedicinske opreme, električnih medicinskih naprav za zdravljenje pacientov in postopka razdeljevanja zdravil;
(iii) prostorov, ki so namenjeni oskrbi pacientov;
Sprememba 29
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka b a (novo)
(ba) spodbujanje higiene rok med zdravstvenimi delavci;
Sprememba 30
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka b b (novo)
(bb) izboljšanje preprečevanja in boja proti širjenju bolezni med zdravstvenim in reševalnim osebjem z izvajanjem ustreznih politik za preprečevanje, kar vključuje potrebne kampanje za cepljenje osebja;
Sprememba 31
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka d
d) pospeševanje izobraževanja in usposabljanja delavcev v zdravstvu na ravni držav članic in zdravstvenih zavodov;
(d) pospeševanje izobraževanja in usposabljanja delavcev v zdravstvu ter paramedicinskega osebja na ravni držav članic in zdravstvenih zavodov, pri čemer se posebna pozornost nameni nosokomialnim okužbam in odpornosti virusov na protimikrobna sredstva;
Sprememba 32
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka e
e) izboljšanje informacij, namenjenih pacientom;
(e) izboljšanje informacij, ki jih pacienti pridobijo prek socialno-zdravstvene mreže, pa tudi prek periodičnih informacijskih kampanj v časopisju ter na radiu, televiziji in spletu;
Sprememba 33
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka f
f) podpiranje raziskav.
(f) podpiranje raziskav, tudi na področju možne uporabe nanotehnologij in nanomaterialov v medicini;
Sprememba 34
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka f a (novo)
(fa)  Evropskemu centru za preprečevanje in nadzor bolezni poročati o vsakem izbruhu okužbe, povezanem z zdravstveno oskrbo, ki bi prizadel večje število pacientov;
Sprememba 35
Predlog priporočila
Del I – Poglavje III – točka 1 – točka f b (novo)
(fb) vodenje kampanj ozaveščanja javnosti in zdravstvenih delavcev za omejevanje praks, ki povzročajo odpor na protimikrobna sredstva.
Sprememba 36
Predlog priporočila
Del II – Naslov
DEL II: POROČILO KOMISIJE
DEL II: UKREPI KOMISIJE
Sprememba 37
Predlog priporočila
Del II – točka 1 a (novo)
(1a)  Komisija mora preučiti možnosti za poostritev zakonodaje Skupnosti, da bi se izboljšala varnost pacientov, na primer z zagotavljanjem, da si upravni organi pri čezmejnem delovanju zdravstvenih delavcev v Evropi izmenjujejo informacije o vsakem disciplinskem postopku proti posamezniku, ki se je že zaključil ali je še v teku, in ne samo o njihovi usposobljenosti na začetku službovanja.
Sprememba 38
Predlog priporočila
Del II – točka 1 b (novo)
(1b)  Komisijo se poziva, naj na podlagi priročnika Svetovne zdravstvene organizacije o preprečevanju nosokomialnih okužb iz leta 20021 pripravi dokument v zvezi s preprečevanjem nosokomialnih okužb, namenjen pacientom.
1Svetovna zdravstvena organizacija, Priročnik o preprečevanju nosokomialnih okužb, prva izdaja, december 2002 (druga izdaja iz leta 2008).
Sprememba 39
Predlog priporočila
Priloga 1 – opredelitve – "Varnostni zaplet" – stolpec 2
Dogodek, ki ima škodljive posledice za pacienta. Škodljiva posledica pomeni poškodbo telesne strukture ali funkcije in/ali kakršen koli škodljiv učinek, ki je njena posledica.
Dogodek, ki je nastal med zdravljenjem in ki ima škodljive posledice za pacienta. Škodljiva posledica pomeni trajno ali začasno poškodbo telesne strukture ali funkcije in/ali kakršen koli škodljiv učinek, ki je njena posledica.
Sprememba 40
Predlog priporočila
Priloga 1 – opredelitve – "Zdravstveni zavod'– stolpec 2
Zavod, v katerem delavci v zdravstvu zagotavljajo sekundarno ali terciarno oskrbo.
Javni, nejavni ali dobrodelni zdravstveni zavod, v katerem delavciali prostovoljci v zdravstvu zagotavljajo sekundarno ali terciarno oskrbo.
Sprememba 41
Predlog priporočila
Priloga 1 – opredelitve – "Varnost pacientov" – stolpec 2
Zaščita pacienta pred nepotrebnimi ali morebitnimi škodljivimi posledicami zdravstvene oskrbe.
Odsotnost neželenih zapletov. Neželen zaplet je opredeljen kot škodljiv dogodek, ki je nastal zaradi zdravljenja in ne zaradi same bolezni. Tak zaplet je mogoče preprečiti ali pa ne.
Sprememba 42
Predlog priporočila
Priloga 1 – opredelitve – "Delavci za povezavo s skupino za obvladovanje okužb" – stolpec 2
Zdravstveni delavci, zaposleni v bolnišničnih oddelkih, ki so zadolženi za povezavo med svojim oddelkom in skupino za preprečevanje in obvladovanje okužb. Delavci za povezavo s skupino za obvladovanje okužb sodelujejo pri pospeševanju preprečevanja in obvladovanja okužb na svojih oddelkih in pošiljajo povratne informacije skupini za preprečevanje in obvladovanje okužb.
Zdravstveni delavci, zaposleni v ustreznih sektorjih, ki so zadolženi za povezavo med svojim področjem dela in skupino za preprečevanje in obvladovanje okužb. Delavci za povezavo s skupino za obvladovanje okužb sodelujejo pri pospeševanju preprečevanja in obvladovanja okužb na svojih področjih dela in pošiljajo povratne informacije skupini za preprečevanje in obvladovanje okužb.
Sprememba 43
Predlog priporočila
Priloga 2 – Poglavje 1 – točka 1 – točka b a (novo)
(ba) sprejemanjem in spodbujanjem uporabe orodij informacijske in komunikacijske tehnologije, kot so navodila za uporabo v elektronski obliki, da bi uporabniki izboljšali svoje poznavanje medicinskega materiala.
Sprememba 44
Predlog priporočila
Priloga 2 – Poglavje 1 – točka 4 – točka c a (novo)
(ca) zagotavljanjem ustreznega izobraževanja in usposabljanja vseh zdravstvenih delavcev za pravilno uporabo medicinske tehnologije v skladu z njeno funkcijo in specifikacijami, določenimi v navodilih za uporabo, da bi se preprečila tveganja za zdravje in neželeni učinki, vključno s tistimi, ki nastanejo zaradi ponovne nenamerne uporabe materiala;
Sprememba 45
Predlog priporočila
Priloga 2 – Poglavje 1 – točka 7 – točka a a (novo)
(aa) tudi na področju uporabe nanotehnologij in nanomaterialov v medicini.
Sprememba 46
Predlog priporočila
Priloga 2 – Poglavje 2 – točka 1 – točka a – alinea 2
- vključevanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb v načrte obravnave pacientov,
- vključevanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb v načrte obravnave pacientov, skupaj s potrebnimi kampanjami za cepljenje osebja;

Evropsko ukrepanje na področju redkih bolezni *
PDF 423kWORD 152k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o predlogu priporočila Sveta o evropskem ukrepanju na področju redkih bolezni (KOM(2008)0726 – C6-0455/2008 – 2008/0218(CNS))
P6_TA(2009)0288A6-0231/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0726),

–   ob upoštevanju drugega pododstavka člena 152(4) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0455/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0231/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog priporočila
Uvodna izjava 1
(1)  Redke bolezni ogrožajo zdravje evropskih državljanov, če so smrtno nevarne ali kronično izčrpavajoče bolezni z nizko stopnjo prevalence in visoko ravnijo zapletenosti.
(1)  Redke bolezni ogrožajo zdravje evropskih državljanov, če so smrtno nevarne ali kronično izčrpavajoče bolezni z nizko stopnjo prevalence in visoko ravnijo zapletenosti, ker pa obstaja tako veliko različnih vrst redkih bolezni, je skupno število prizadetih oseb precej veliko.
Sprememba 2
Predlog priporočila
Uvodna izjava 2
(2)  Akcijski program Skupnosti glede redkih bolezni, vključno z genetskimi boleznimi, je bil sprejet za obdobje od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2003. Glede na opredelitev prevalence v tem programu so redke bolezni opredeljene kot bolezni, ki ne prizadenejo več kot 5 na 10 000 oseb v Evropski uniji.
(2)  Akcijski program Skupnosti glede redkih bolezni, vključno z genetskimi boleznimi, je bil sprejet za obdobje od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2003. Glede na opredelitev prevalence v tem programu so redke bolezni opredeljene kot bolezni, ki ne prizadenejo več kot 5 na 10 000 oseb v Evropski uniji, to število pa je treba vrednotiti na statistični podlagi, ki mora biti predmet strokovne presoje.
Sprememba 3
Pred