Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 5. maj 2009 - Strasbourg
Sprememba Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov glede tržnih standardov za perutninsko meso *
 Zahteva za zaščito imunitete Alda Patriciella
 Zahteva za zaščito imunitete Umberta Bossija
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
 Priporočilo Komisiji glede pritožbe št. 185/2005/ELB
 Rekuperacija bencinskih hlapov med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih ***I
 Trgovina z izdelki iz tjulnjev ***I
 Zaščita živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene ***I
 Onesnaževanje morja z ladij in uvedba kazni za kršitve ***I
 Navajanje porabe energije s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev) ***I
 Načrt prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010
 Posebne olimpijske igre

Sprememba Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov glede tržnih standardov za perutninsko meso *
PDF 285kWORD 57k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov glede tržnih standardov za perutninsko meso (KOM(2008)0336 – C6-0247/2008 – 2008/0108(CNS))
P6_TA(2009)0336A6-0223/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0336),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0247/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0223/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 5
(5)  Izključni sklic na obdelavo s hladom v opredelitvi "perutninsko meso" je preveč omejevalen glede na tehnološki razvoj. Zato je treba to opredelitev spremeniti.
črtano
Sprememba 2
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Obvezna navedba porekla ali izvora mesa omogoča potrošniku ozaveščeno izbiro.
Sprememba 3
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Da se potrošnikom zagotovijo najboljše informacije, bi bilo treba pri označevanju vseh proizvodov perutninskega mesa obvezno navesti datum zakola živali.
Sprememba 4
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 2
Uredba (ES) št. 1234/2007
Priloga XIV – del B – del II – točka 1
1."perutninsko meso": podobne užitne dele perutnine z oznako KN 0105.
1. "perutninsko meso" pomeni perutninsko meso, primerno za prehrano ljudi, ki ni bilo obdelano drugače kot s hladom.
Sprememba 5
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 2
Uredba (ES) št. 1234/2007
Priloga XIV – del B – del II – točka 2
2. "sveže perutninsko meso": pomeni perutninsko meso, ki ni otrdelo zaradi postopka hlajenja preden se je stalno hranilo na temperaturi nad – 2 °C in pod 4 °C; vendar pa lahko države članice za krajše obdobje popravijo različne temperaturne zahteve za razsek in skladiščenje svežega perutninskega mesa v maloprodajnih trgovinah ali obratih neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razsek in skladiščenje izvajata le za namene oskrbe potrošnikov neposredno na kraju samem.
2. "sveže perutninsko meso" pomeni perutninsko meso, ki ni otrdelo zaradi postopka hlajenja in ki se zmeraj hrani na temperaturi nad -2° C in pod +4° C; vendar pa sveže perutninsko meso, namenjeno za proizvodnjo mesnih pripravkov, se lahko za kratko obdobje ohladi do otrdelosti pri temperaturi pod -2°C. Navedba datuma zakola je obvezna na vseh proizvodi perutninskega mesa.
Sprememba 6
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3 a (novo)
Uredba (ES) št. 1234/2007
Priloga XIV – del B – del III a (novo)
(3a)  Doda se naslednji del:
"IIIa. Obvezne informacije na etiketi
Ime živila na etiketi katerega koli proizvoda iz perutninskega mesa vključuje navedbo:
(a) vseh dodanih sestavin drugačnega živalskega izvora od preostalega mesa in
(b) dodano vodo, ki predstavlja več kot 5 % teže proizvoda."
Sprememba 7
Predlog uredbe – akt o spremembi
Priloga – točka 3 b (novo)
Uredba (ES) št. 1234/2007
Priloga XIV – del B – del III b (novo)
(3b)  Doda se naslednji del:
"IIIb. Navedba cene
Cena na kilogram živila temelji izključno na odcejeni neto teži."

Zahteva za zaščito imunitete Alda Patriciella
PDF 184kWORD 32k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o zahtevi za zaščito imunitete poslanca Alda Patriciella (2009/2021(IMM))
P6_TA(2009)0337A6-0286/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve Alda Patriciella za zaščito njegove imunitete v zvezi s preiskavo, ki jo vodi državno tožilstvo pri okrožnem sodišču Isernia, razglašene na plenarnem zasedanju dne 9. marca 2009,

–   ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986 in 21. oktobra 2008(1),

–   ob upoštevanju člena 6(3) in člena 7 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0286/2009),

1.   sklene zaščititi imuniteto in privilegije Alda Patriciella;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnim organom Republike Italije.

(1) Primer 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krierju [1964] Poročila sodišča Evropskih skupnosti (ECR) 195, primer 149/85 Wybot proti Faureju in drugim [1986] ECR 2391 in združena primera C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente, ki jih poročila Sodišča Evropskih skupnosti še ne navajajo.


Zahteva za zaščito imunitete Umberta Bossija
PDF 190kWORD 32k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Umberta Bossija (2009/2020(IMM))
P6_TA(2009)0338A6-0269/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve Umberta Bossija za zaščito njegove imunitete v zvezi s preiskavo, ki jo vodi državno tožilstvo pri okrožnem sodišču v Verbanii z dne 19. februarja 2009, razglašene na plenarnem zasedanju dne 9. marca 2009,

–   ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 in člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964, z dne 10. julija 1986 in z dne 21. oktobra 2008(1),

–   ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0269/2009),

1.   se odloči zaščititi imuniteto in privilegije Umberta Bossija;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje ustreznim organom Republike Italije.

(1) Zadeva 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krierju [1964] Poročila sodišča Evropskih skupnosti (ECR) 195, zadeva 149/85 Wybot proti Faureju in drugim [1986] ECR 2391 in združeni zadevi C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente, ki ju poročila Sodišča Evropskih skupnosti še ne navajajo.


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
PDF 209kWORD 45k
Resolucija
Priloga
Sklep Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2009)0150 – C6-0115/2009 – 2009/2033(ACI))
P6_TA(2009)0339A6-0266/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0150 – C6-0115/2009),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), še posebej točke 28,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(2) (Uredba o ESPG),

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0266/2009),

A.   ker je Evropska unija pripravila primerne zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno pomoč delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in za njihovo ponovno vključitev na trg dela,

B.   ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim bolj učinkovito v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalni seji 17. julija 2008, in ob ustreznem upoštevanju določb Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov o uporabi sredstev sklada,

C.   ker je Španija zaprosila za pomoč zaradi odpuščanja presežnih delavcev v avtomobilskem sektorju v avtonomnih skupnostih Castilla y Leon in Aragon(3) ter izpolnjuje merila za upravičenost iz Uredbe o ESPG,

D.   ker je v členu 8(1) Uredbe o ESPG navedeno, da se lahko uporabi do 0,35 % letnih sredstev za financiranje dejavnosti spremljanja, informiranja, upravne in tehnične podpore, revizije, nadzora in vrednotenja, potrebnih za izvajanje Uredbe o ESPG,

E.   ker je na podlagi tega člena Komisija predlagala uporabo sredstev sklada za oblikovanje spletnega mesta o ESPG za zagotavljanje informacij o Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji v vseh jezikih EU, na kateri bi bile objave, avdiovizualne vsebine in mreža za izmenjavo najboljših praks med državami članicami(4), kar je v skladu z željo Evropskega parlamenta glede povečanja osveščenosti državljanov o dejavnostih EU,

1.   zahteva od institucij, ki sodelujejo pri procesu odločanja in izvajanja, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev sklada;

2.   opominja, da bi morala Evropska unija izkoristiti vse načine za reševanje posledic svetovne gospodarske in finančne krize; glede tega opaža, da ima lahko ESPG pomembno vlogo pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev na trg dela;

3.   pozdravlja pobudo Komisije, da bi državljanom Evropske unije zagotovila pregledno, uporabnikom prijazno in posodobljeno spletno mesto;

4.   poudarja, da uporaba sredstev ESPG v odobritvah plačil ne sme ogrožati financiranja Evropskega socialnega sklada;

5.   odobri sklep, priložen tej resoluciji;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta in zagotovi njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, vključno s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(5) ter zlasti točke 28 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(6) ter zlasti člena 12(3) te uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker:

(1)   je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (sklad) ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

(2)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev tega sklada do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR,

(3)   je Španija 29. decembra 2008 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada v zvezi z odpuščanjem presežnih delavcev v sektorju motornih vozil. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se v ta namen uporabi znesek v višini 2 694 300 EUR,

(4)  Komisija tudi predlaga, da se iz sklada za tehnično pomoč v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1927/2006 uporabi 690 000 EUR,

(5)   bi bilo zato treba uporabiti sredstva sklada, da bo zagotovljen finančni prispevek za vlogo, ki jo je vložila Španija, in za zadostitev potrebe po tehnični pomoči,

SKLENILA:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi vsota 3 384 300 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.
(3) ESPG/2008/004 ES/Castilla y Léon in Aragón.
(4) SEK(2008)2986.
(5) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(6) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.


Priporočilo Komisiji glede pritožbe št. 185/2005/ELB
PDF 194kWORD 36k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po osnutku priporočila Evropski Komisiji glede pritožbe št. 185/2005/ELB (2009/2016(INI))
P6_TA(2009)0340A6-0201/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu,

–   ob upoštevanju drugega pododstavka člena 195(1) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic(1), zlasti člena 3(7),

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 21,

–   ob upoštevanju evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, zlasti člena 5(3),

–   ob upoštevanju prvega stavka člena 195(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0201/2009),

A.   ker je v skladu s sodno prakso Sodišča načelo nediskriminacije na podlagi starosti, zagotovljeno v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, splošno načelo zakonodaje Skupnosti,

B.   ker različno obravnavanje na podlagi starosti predstavlja diskriminacijo na tej podlagi, razen če je objektivno utemeljeno, uporabljena sredstva pa so ustrezna in potrebna,

C.   ker po mnenju varuha človekovih pravic Komisija ni ustrezno upravičila svojega obravnavanja zunanjih pomožnih konferenčnih tolmačev, starejših od 65 let, in še naprej uporablja svojo politiko zaposlovanja teh tolmačev,

D.   ker varuh človekovih pravic meni, da je to primer nepravilnega ravnanja,

E.   ker je naloga Evropskega parlamenta kot edinega voljenega organa Unije varovanje in zaščita neodvisnosti evropskega varuha človekovih pravic pri izvajanju njegovih obveznosti v zvezi z evropskimi državljani in spremljanje izvajanja njegovih priporočil,

1.   podpira kritične pripombe Evropskega varuha človekovih pravic in njegova priporočila v zvezi s politiko Komisije za zaposlovanje pomožnih konferenčnih tolmačev, starejših od 65 let;

2.   poziva Komisijo, naj spremeni sedanjo politiko, ki dejansko prepoveduje zaposlovanje pomožnih konferenčnih tolmačev starejših od 65 let; vendar meni, da v teh okoliščinah izplačilo odškodnine ni utemeljeno;

3.   ugotavlja, da se je Parlament, ko je prejel podoben osnutek priporočila s strani varuha človekovih pravic, nemudoma odzval in spremenil svojo prakso glede zaposlovanja konferenčnih tolmačev, starejših od 65 let, veljavna pravila pa je interpretiral na način, ki ne povzroča diskriminacije;

4.   meni, da sprememba veljavnih pravil in odprava diskriminacije na podlagi starosti iz postopka zaposlovanja ne pomeni, da je evropska institucija obvezana zaposlovati konferenčne tolmače, starejše od 65 let, vendar bi v tem primeru pravila Komisije postala skladna s splošnim načelom zakonodaje Unije; poleg tega bi se glede na pomanjkanje tolmačev v nekaterih uradnih jezikih okrepila zmožnost institucije, da zagotovi najboljšo možno storitev, kot se je to izkazalo v Parlamentu;

5.   poziva Komisijo, naj skupaj s Parlamentom pregleda veljavna pravila za zaposlovanje pomožnih konferenčnih tolmačev in drugega osebja, da bi se izognili vsem oblikam diskriminacije;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in Evropskemu varuhu človekovih pravic.

(1) UL L 113, 4.5.1994, str. 15.


Rekuperacija bencinskih hlapov med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih ***I
PDF 266kWORD 32k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo vozil z bencinskim motorjem na bencinskih servisih (KOM(2008)0812 – C6-0470/2008 – 2008/0229(COD))
P6_TA(2009)0341A6-0208/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0812),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175 Pogodbe ES v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0470/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0208/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno posreduje Parlamentu, če namerava bistveno spremeniti predlog ali ga zamenjati z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih

P6_TC1-COD(2008)0229


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/126/ES.)


Trgovina z izdelki iz tjulnjev ***I
PDF 265kWORD 35k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev (KOM(2008)0469 – C6-0295/2008 – 2008/0160(COD))
P6_TA(2009)0342A6-0118/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0469),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in ob upoštevanju členov 95 in 133 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0295/2008),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju svoje izjave o prepovedi proizvodov iz tjulnjev v Evropski uniji(1),

–   ob upoštevanju obveze, ki jo je predstavnik Sveta navedel v pismu z dne 24. aprila 2009, o odobritvi predloga, kakor je bil spremenjen, v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0118/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev

P6_TC1-COD(2008)0160


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 1007/2009.)

(1) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 194.


Zaščita živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene ***I
PDF 1203kWORD 1039k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene (KOM(2008)0543 – C6-0391/2008 – 2008/0211(COD))
P6_TA(2009)0343A6-0240/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0543),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0391/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0240/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene

P6_TC1-COD(2008)0211


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij ║,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Dobro počutje živali je vrednota Skupnosti, ki je zajeta v Protokolu o zaščiti in dobrobiti živali, ki je priloga k Pogodbi.

(2)  23. marca 1998 je Svet sprejel Sklep 1999/575/ES o sklenitvi, s strani Skupnosti, Evropske konvencije za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene(3). Ko je Komisija postala pogodbenica te konvencije, je na mednarodni ravni priznala pomen zaščite in dobrega počutja živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene.

(3)  24. novembra 1986 je Svet sprejel Direktivo 86/609/EGS(4), da bi se odpravile razlike med zakoni, uredbami in drugimi predpisi držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene. Od sprejetja te direktive so se pojavile nadaljnje razlike med državami članicami. Nekatere države članice so sprejele nacionalne izvedbene ukrepe, ki zagotavljajo visoko raven varstva živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, medtem ko druge uporabljajo samo minimalne zahteve iz Direktive 86/609/EGS. Ta direktiva mora zato vsebovati podrobnejša pravila za zmanjšanje teh razlik in zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga.

(4)  Evropski parlament je v poročilu z dne ║5. decembra║ 2002 o Direktivi 86/609/EGS Komisijo pozval, naj pripravi predlog za spremembo te direktive s strožjimi in preglednejšimi ukrepi glede izvajanj poskusov na živalih.

(5)  Na voljo so nova znanstvena dognanja o dejavnikih, ki vplivajo na dobro počutje živali, in zmožnosti živali, da čutijo in izražajo bolečino, trpljenje, stisko in trajno poškodbo. Zato je nujno treba izboljšati dobro počutje živali, ki se uporabljajo v znanstvenih postopkih, z zvišanjem minimalnih standardov za zaščito teh živali v skladu z najnovejšim razvojem znanosti.

(6)  V področje uporabe te direktive je zaželeno vključiti nekatere vrste nevretenčarjev, kadar so na voljo znanstveni dokazi o mogoči zmožnosti teh vrst, da čutijo bolečino, trpljenje, stisko in trajno poškodbo.

(7)  V tej direktivi bi morale biti zajete tudi embrionalne in fetalne oblike vretenčarjev, v primerih, ko obstajajo znanstveni dokazi, da je pri teh oblikah v zadnji tretjini njihovega razvoja povečana nevarnost čutenja bolečine, trpljenja in stiske, kar lahko tudi negativno vpliva na njihov nadaljnji razvoj. Znanstveni dokazi so pokazali tudi, da bi lahko postopki na embrionalnih in fetalnih oblikah vrst sesalcev na zgodnejši stopnji razvoja vodili do bolečine, trpljenja, stiske ali trajne poškodbe, če bi bilo razvojnim oblikam dovoljeno živeti po prvih dveh tretjinah njihovega razvoja.

(8)  ▌ Uporaba živih živali ostaja v postopkih nadomestila z drugimi metodami, ki ne vključujejo uporabe živih živali, ostaja uporaba živih živali še naprej potrebna za varstvo zdravja ljudi in živali ter okolja, v okviru sedanjih znanstvenih omejitev. Vendar pa ta direktiva predstavlja pomemben korak k uresničevanju cilja popolne nadomestitve postopkov na živih živalih za znanstvene namene, takoj ko bo to z znanstvenega vidika mogoče. V ta namen poskuša direktiva olajšati in spodbujati napredek alternativnih metod in zagotoviti visoko raven varstva živali, uporabljenih v postopkih. To direktivo je treba redno pregledovati v skladu z razvojem znanstvenih ukrepov in ukrepov za varstvo živali.

(9)  Poskusi na živalih ostajajo pomemben pristop k znanstvenemu razvoju, ki zagotavlja zelo visok standard raziskav za javno zdravje.

(10)  Oskrba in uporaba živih živali, namenjenih uporabi v znanstvene namene, se urejata z mednarodno sprejetimi načeli nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja. Za zagotovitev, da je način vzreje, oskrbe in uporabe živali v postopkih v Skupnosti v skladu z načini iz drugih mednarodnih in nacionalnih standardov zunaj Skupnosti, je treba pri izvajanju te direktive sistematično upoštevati nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje. Komisija zagotovi visoko raven preglednosti glede uporabe živali in obveščanja javnosti o izvajanju ukrepov za varstvo živali ter napredku pri nadomeščanju metod z uporabo živali.

(11)  Živali imajo same po sebi vrednost, ki jo je treba spoštovati. Obstajajo tudi etični pomisleki splošne javnosti o uporabi živali v postopkih. Zato je treba živali vedno obravnavati kot čuteča bitja, njihova uporaba v znanstvenih postopkih pa bi morala biti omejena na področja, ki pripomorejo k napredku znanosti in temeljnih dognanj, ker to lahko nazadnje koristi bodisi zdravju ljudi ali živali bodisi okolju. Zato mora biti uporaba živali v znanstvene namene mogoča le, ko nadomestne možnosti, ki ne vključujejo živali, niso na voljo. Uporaba živali v znanstvenih postopkih na drugih področjih, ki spadajo pod pristojnost Skupnosti, bi morala biti prepovedana.

(12)  Načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja bi bilo treba izvajati prek stroge hierarhije zahteve za uporabo alternativnih metod. Kadar zakonodaja Skupnosti ne priznava alternativne metode, je število živali mogoče zmanjšati z uporabo drugih metod, ki so sprejemljivo in praktično dostopne, ter z uvajanjem poskusnih strategij, na primer poskusov in vitro in drugih metod, s katerimi bi se zmanjšala in izboljšala uporaba živali.

(13)  Komisija si mora v skladu s cilji sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 23. januarja 2006 z naslovom "Akcijski načrt Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010" prizadevati za mednarodno promocijo dobrega počutja živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, ter zlasti spodbujati nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje postopkov na živalih preko Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) in z zavzemanjem za vključitev standardov dobrega počutja živali med merila, ki se uporabljajo za oceno skladnosti z dobro laboratorijsko prakso.

(14)  Izbira metod in vrst, ki bodo uporabljene, neposredno vpliva na število uporabljenih živali in njihovo dobro počutje. Pri izbiranju metod bi tako morala biti zagotovljena izbira metode, s katero se lahko zagotovijo najprimernejši dokazi in ki bo verjetno povzročila najmanj bolečin, trpljenja ali stiske. Take izbrane metode bi morale uporabljati najmanjše mogoče število živali, s katerim bi se zagotovili ▌ zanesljivi rezultati, in izbirati vrste z najnižjo stopnjo nevrofiziološke občutljivosti, ki so najboljše za ekstrapolacijo na ciljno vrsto.

(15)  Izbrane metode bi se morale kolikor je mogoče izogibati smrti, ki nastopi po hudem trpljenju, kot končnemu rezultatu poskusa. Kadar je to mogoče, bi bilo treba izbrati bolj human konec, pri tem pa se ravnati po kliničnih znakih, ki kažejo na neizogibno smrt, s čimer se omogoči, da se žival ubije s humano metodo, ne da bi še naprej trpela.

(16)  Uporaba neprimernih metod za ubijanje lahko živali povzroči veliko bolečino, stisko ali trpljenje. Stopnja usposobljenosti osebe, ki to nalogo izvaja, je prav tako pomembna. Živali bi tako smela ubijati samo usposobljena in pooblaščena oseba s humano metodo, ki se šteje za primerno glede na vrsto.

(17)  Nujno je treba zagotoviti, da uporaba živali v postopkih ne ogroža biološke raznovrstnosti. Zato bi morala biti uporaba ogroženih vrst v postopkih strogo omejena na minimum, s katerim se pokrivajo nujni biomedicinski razlogi in raziskavi, katerih cilj je ohranitev teh vrst.

(18)  S sedanjimi znanstvenimi dognanji je uporaba primatov razen človeka v znanstvenih postopkih pri biomedicinskih raziskavah še vedno nujna. Zaradi njihove genetske podobnosti človeku in njihovih visoko razvitih družbenih veščin uporaba primatov razen človeka povzroča posebne etične in praktične težave v smislu izpolnjevanja njihovih vedenjskih, okoljskih in družbenih potreb v laboratorijskem okolju. Poleg tega uporaba primatov razen človeka javnost najbolj skrbi. Njihova uporaba bi morala biti zato dovoljena samo na tistih področjih biomedicine, ki so bistvena za korist ljudi in za katera še ni na voljo nobene druge nadomestne metode ▌ ali za ohranitev zadevne vrste primatov. S temeljnimi raziskavami na nekaterih področjih biomedicine lahko zagotovimo nove informacije, ki bodo v prihodnosti pomembne za veliko število smrtno nevarnih in izčrpavajočih kliničnih stanj pri človeku. ▌

(19)  Uporaba velikih opic kot človeku najbližje vrste z najbolj razvitimi družbenimi in vedenjskimi spretnostmi bi morala biti dovoljena samo pri raziskavah, katerih cilj je ohranitev teh vrst, ter ko je ukrepanje v zvezi s smrtno nevarnim in izčrpavajočim stanjem pri človeku upravičeno in cilja postopka ni mogoče doseči z nobeno drugo vrsto ali alternativno metodo. Države članice, ki uveljavljajo takšno potrebo, morajo Komisiji predložiti potrebne informacije, na podlagi katerih se lahko odloči.

(20)  ▌ Zaradi postopnega zmanjševanja lova na živali v divjini za potrebe vzreje bi bilo treba ▌ čim prej pripraviti obsežno znanstveno študijo o možnostih, da se uporaba živali omeji le na tiste iz samozadostnih kolonij. Enote, ki vzrejajo ali dobavljajo primate razen človeka bi zato morale imeti pripravljeno strategijo za podpiranje in lajšanje postopnega prehoda k temu cilju.

(21)  Pri nekaterih vrstah vretenčarjev, ki se uporabljajo v postopkih, obstaja potreba, da se vzrejajo posebej za uporabo v postopkih, tako da je njihovo genetsko, biološko in vedenjsko ozadje dobro znano osebam, ki izvajajo postopke. S takim znanjem se izboljšata znanstvena kakovost in zanesljivost rezultatov, zmanjša pa se spremenljivost, kar nazadnje pomeni manj postopkov in uporabljenih živali. Zaradi dobrega počutja in ohranjanja živali bi poleg tega morala biti uporaba živali iz divjine, uporabljenih v postopkih, omejena samo na primere, v katerih namena postopkov ni mogoče doseči z uporabo živali, vzrejenih posebno za uporabo v postopkih.

(22)  Ker ozadje potepuških in podivjanih domačih živali ni znano ter ker lovljenje in namestitev v enote poveča stisko teh živali, naj se v postopkih ne bi uporabljale.

(23)  Za povečanje preglednosti, olajševanje odobritve projektov in zagotavljanje orodij za spremljanje skladnosti bi bilo treba uvesti razvrstitev postopkov glede na težo njihovih posledic, ki bi temeljila na ocenjeni stopnji bolečine, trpljenja, stiske in trajnosti poškodbe, ki se povzročijo živalim. ▌

(24)  Z etičnega vidika bi morala obstajati zgornja meja bolečine, trpljenja in stiske, ki pri živalih ▌ ne bi smela biti presežena med znanstvenimi postopki. Izvajanje postopkov, ki povzročajo hudo bolečino, trpljenje ali stisko in jih verjetno podaljšujejo, ▌ zato običajno ne bi smelo biti dovoljeno. Pri pripravi skupne oblike poročil bi bilo treba namesto teže posledic, ki je bila predvidena ob etičnem vrednotenju, upoštevati dejansko težo posledic, ki jih pretrpi žival.

(25)  Število živali, ki se uporabljajo v postopkih, bi bilo mogoče zmanjšati z večkratnim izvajanjem postopkov na živalih, če to ne odstopa od znanstvenega cilja ali poslabša dobrobiti živali. Kljub temu je treba vnovično uporabo živali pretehtati v primerjavi z zmanjševanjem morebitnih neželenih učinkov na njihovo dobro počutje, pri tem pa upoštevati življenjske izkušnje posamezne živali. Vnovično uporabo živali je zaradi tega mogočega navzkrižja treba obravnavati za vsak primer posebej in jo omejiti samo na postopke, pri katerih so skupne bolečine, stiska in trpljenje etično utemeljene.

(26)  Na koncu odobrenega postopka bi bilo treba na podlagi dobrega počutja živali in morebitnih tveganj za okolje sprejeti najprimernejšo odločitev o prihodnosti živali. Živali, katerih dobro počutje bi bilo ogroženo, bi bilo treba ubiti s humano metodo. V nekaterih primerih bi bilo treba živali spustiti na prostost, živalim, kot so psi in mačke, pa znova poiskati dom pri družinah, saj obstaja velika zaskrbljenost javnosti zaradi usode teh živali. Če bi enote omogočale vnovično nastanitev v domovih pri družinah, je zelo pomembno, da je vzpostavljena shema za ustrezno socializacijo teh živali za spodbujanje uspešne vnovične nastanitve, izogibanje nepotrebni stiski živali in zagotovitev javne varnosti

(27)  Tkiva in organi živali se uporabljajo za razvijanje metod in vitro. Za uvajanje načela zmanjšanja bi bilo zaželeno, da države članice vzpostavijo programe za izmenjavo organov in tkiv živali, ki so bile ubite s humanimi metodami.

(28)  Dobro počutje živali, uporabljenih v postopkih, je zelo odvisno od kakovosti in strokovne usposobljenosti osebja, ki postopke nadzoruje, in osebja, ki te postopke izvaja ali nadzira osebje, ki dnevno skrbi za živali. Za zagotavljanje zadostne stopnje usposobljenosti osebja, ki dela z živalmi in izvaja postopke, ki vključujejo živali, bi te dejavnosti lahko izvajale samo osebe, ki so jih za to pooblastili pristojni organi, v enotah s pooblastilom. Glavni poudarek bi moral biti na doseganju in vzdrževanju zadostne stopnje usposobljenosti, ki mora biti dokazana, preden te osebe dobijo pooblastilo ali se njihovo pooblastilo podaljša. Države članice medsebojno priznavajo odobritev pristojnega organa in dokazilo o uspešnem zaključku zadevnega izobraževalnega programa.

(29)  Enote bi morale imeti primerno infrastrukturo in opremo, da izpolnjujejo zahteve za namestitev zadevnih živalskih vrst in omogočajo učinkovito izvajanje postopkov, pri tem pa neposredno vpletenim živalim in živalim, ki živijo z njimi, povzročajo najmanjšo mogočo stisko. Enote bi smele delovati samo, če imajo pooblastilo pristojnih organov.

(30)  Za zagotovitev nenehnega spremljanja živalskih potreb za dobro počutje bi morala biti nenehno na voljo ustrezna veterinarska nega, v vsaki enoti pa bi moral biti izbran član osebja, odgovoren za oskrbo in dobro počutje živali

(31)  Pri nastanitvi, vzreji in uporabi živali bi moralo biti dobro počutje živali najpomembnejše. Vsaka enota bi tako morala imeti ▌ stalni organ za etično presojo, katerega glavne naloge bi bile osredotočanje na etično razpravo na ravni enote, vzdrževanje ozračja oskrbe ter zagotavljanje orodij za praktično in pravočasno uporabo nedavnih tehničnih in znanstvenih odkritij v zvezi z načeli nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja za izboljšanje življenjskega izkustva živali. Odločitve stalnega organa za etično presojo bi morale biti ustrezno dokumentirane in na voljo za preučitev med pregledi.

(32)  Vsaka enota bi morala, kjer je to mogoče, hraniti natančne zapise o številu živali, njihovem izvoru in usodi, da se pristojnim organom omogoči spremljanje skladnosti s to direktivo.

(33)  Primati razen človeka z visoko razvitimi družbenimi veščinami ter psi in mačke bi morali imeti od rojstva osebno kartoteko o zgodovini, v kateri je opisano njihovo življenje, tako da bodo lahko dobili oskrbo, namestitev in zdravljenje, ki ustrezajo njihovim individualnim potrebam in značilnostim.

(34)  Namestitev in oskrba živali morata temeljiti na posebnih potrebah in značilnostih vsake vrste.

(35)  15. junija 2006 je bil na četrtem večstranskem posvetovanju držav podpisnic Evropske konvencije za zaščito vretenčarjev, ki jih uporabljamo za poskusne in druge znanstvene namene sprejet spremenjeni Dodatek A, v katerem so določene smernice za namestitev in oskrbo poskusnih živali. V Priporočilo Komisije 2007/526/ES z dne 18. junija 2007 o smernicah za bivališča in oskrbo živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene(5) so bile te smernice vključene.

(36)  Med državami članicami obstajajo razlike pri zahtevah za namestitev in oskrbo živali, ki prispevajo k izkrivljanju razmer na notranjem trgu. Poleg tega nekatere od teh zahtev ne odražajo več najnovejših dognanj o vplivu razmer pri namestitvi in oskrbi na dobro počutje živali in znanstvene rezultate postopkov. V tej direktivi je treba zato nujno določiti minimalne zahteve za namestitev in oskrbo, vedno ob upoštevanju napredka na podlagi novih znanstvenih dokazov.

(37)  Države članice bi morale za spremljanje skladnosti s to direktivo v vsaki enoti izvesti vsaj en pregled na leto. Vsaj en pregled ║ mora biti nenapovedan, da se zagotovi javno zaupanje in spodbuja preglednost. Države članice bi morale vzpostaviti programe za skupne preglede, da spodbujajo okolje, v katerem se prenašajo dobre prakse in strokovno znanje.

(38)  Za pomoč državam članicam pri uveljavljanju te direktive in na podlagi ugotovitev v poročilih o delovanju nacionalnih inšpekcijskih služb bi morala Komisija, kadar je to primerno, izvajati nadzor nad nacionalnimi inšpekcijskimi sistemi. Države članice bi morale odpraviti slabosti, ki so bile ugotovljene med temi pregledi.

(39)  S celovitim etičnim vrednotenjem projektov, pri katerih se uporabljajo živali, ki je temelj za odobritev projekta, bi bilo treba zagotavljati izvajanje načel nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja pri teh projektih.

(40)  Bistveno je tudi zagotoviti na moralni in znanstveni podlagi, da so pri vsakršni uporabi živali skrbno ovrednoteni znanstvena veljavnost, uporabnost in pomen ▌. Verjetne poškodbe živali bi bilo treba pretehtati glede na pričakovane koristi projekta. Kot del postopka za odobritev projektov, ki vključujejo uporabo živih živali, bi zato morala biti izvedena ▌ etična ocena, neodvisna od zadolženih za študijo. Učinkovito izvajanje etičnega vrednotenja bi moralo omogočiti tudi ustrezno oceno uporabe morebitnih novih znanstvenih poskusnih tehnik, kot se pojavljajo.

(41)  V nekaterih primerih je mogoče treba zaradi narave projekta, uporabljene vrste in verjetnosti doseganja želenih ciljev projekta izvesti naknadno oceno. Ker se lahko projekti med seboj bistveno razlikujejo glede na zapletenost, dolžino in zakasnitev pri dobivanju rezultatov, morajo biti pri odločitvi o tem, ali je naknadno oceno treba izvesti, ti vidiki v celoti upoštevani.

(42)  Da se zagotovi obveščenost javnosti, je pomembno, da so objektivni podatki o projektih, ki uporabljajo žive živali, na voljo javnosti. Oblika teh podatkov ne bi smela kršiti lastninskih pravic ali razkrivati zaupnih podatkov. Uporabniške enote bi morale zato pristojnemu organu posredovati podatke o uporabi živih živali, ki so lahko kakovostni in/ali količinski, ter takšne podatke dati na voljo javnosti.

(43)  Za upravljanje tveganj za zdravje ljudi in živali ter okolje je v zakonodaji Skupnosti določeno, da je mogoče snovi in izdelke dati na trg šele, ko so bili predloženi ustrezni podatki o varnosti in učinkovitosti. Nekatere od teh zahtev je mogoče izpolniti samo z uporabo poskusov na živalih, v nadaljnjem besedilu navedenih kot "predpisano preskušanje". Uvesti je treba posebne ukrepe, s katerimi se poveča uporaba alternativnih pristopov in odpravi nepotrebno podvajanje predpisanega preskušanja. Države članice bi zato morale priznati veljavnost poskusnih podatkov, ki so bili zbrani s poskusnimi metodami, določenimi v zakonodaji Skupnosti.

(44)  Za zmanjšanje upravne delovne obremenjenosti ter izboljšanje konkurenčnosti raziskovalne dejavnosti in industrije Skupnosti bi moralo biti mogoče odobriti več postopkov predpisanega preskušanja z eno skupinsko odobritvijo, vendar pa ti postopki ne bi bili izvzeti iz etičnega vrednotenja.

(45)  Za zagotovitev učinkovitega preučevanja vlog za odobritev ter izboljšanje konkurenčnosti raziskovalne dejavnosti in industrije Skupnosti bi moral biti za pristojne organe opredeljen rok, v katerem bi morali oceniti predloge za projekte in sprejeti odločitve o odobritvi teh projektov. Morda bo potrebnega več časa za bolj zapletene predloge za projekte zaradi števila vključenih disciplin, novih značilnosti in bolj zapletenih tehnik pri predlaganem projektu, da ne bi ogrozili kakovosti etičnega vrednotenja. Kljub temu bi podaljševanje rokov za etično vrednotenje moralo ostati izjema.

(46)  Dosegljivost alternativnih metod je zelo odvisna doseženega napredka raziskav za razvijanje alternativnih metod. Okvirni programi Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj so zagotovili povečano financiranje za projekte, s katerimi se pokuša nadomestiti, zmanjšati in izboljšati uporaba živali v postopkih. Komisija in države članice bi morale tako za povečanje konkurenčnosti raziskovalne dejavnosti in industrije v Skupnosti prispevati k razvoju in potrjevanju alternativnih pristopov.

(47)  Evropski center za validacijo alternativnih metod je bil ustanovljen znotraj Skupnega raziskovalnega središča Komisije, usklajuje pa potrjevanje alternativnih pristopov v Skupnosti. Vendar pa se povečuje potreba po razvijanju novih metod in njihovem predlaganju za potrditev. Za zagotovitev potrebnih mehanizmov na ravni držav članic bi morala vsaka država članica imenovati referenčni laboratorij za potrjevanje alternativnih metod. Države članice bi morale imenovati referenčne laboratorije, ki so akreditirani v skladu z Direktivo 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi(6), da zagotovijo skladno in primerljivo kakovost rezultatov. Poleg tega je treba področje dela Evropskega centra za validacijo alternativnih metod razširiti, da bi vključili usklajevanje in spodbujanje razvoja ter uporaba alternativ poskusom na živalih.

(48)  Obstaja potreba za zagotovitev skladnega pristopa k etičnemu vrednotenju in strategijam za etično presojo na nacionalni ravni. Države članice bi morale ustanoviti nacionalne odbore za dobro počutje živali in etiko, ki bi svetovali pristojnim organom in stalnim organom enot za etično presojo, da bi spodbujale načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja. Omrežje nacionalnih odborov za dobro počutje živali in etiko bi zato moralo sodelovati pri izmenjavi najboljših praks na ravni Skupnosti.

(49)  Tehnični in znanstveni napredek pri biomedicinskih raziskavah je lahko zelo hiter in ravno tako hitro se lahko odkrivajo nova dognanja o dejavnikih, ki vplivajo na dobro počutje živali. Zato je treba predvideti pregledovanje te direktive. Tak pregled, ki naj temelji na rezultatih medsebojnih znanstvenih študije, bi moral prednostno preučiti morebitno nadomestitev uporabe živali in zlasti primatov razen človeka tam, kjer je to mogoče, pri tem pa upoštevati napredek znanosti.

(50)  Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, bi morali biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(7).

(51)  Komisiji bi bilo predvsem treba podeliti pooblastilo, da opredeli merila za razvrščanje postopkov in prilagodi priloge od II do IX znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ker so taki ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim s tem, da jo dopolnjujejo z novimi nebistvenimi elementi, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(52)  Države članice bi morale sprejeti predpise o kaznih za kršenje določb te direktive in zagotoviti, da se izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(53)  Direktiva 86/609/EGS bi tako morala biti razveljavljena.

(54)  Koristi za dobro počutje živali zaradi uporabe odobritve projekta za nazaj in povezane upravne stroške je mogoče upravičiti samo za dolgoročne projekte, ki že potekajo. Zato so potrebni tudi prehodni ukrepi za kratkoročne in srednjeročne projekte, ki že potekajo, da bi se tako izognili potrebi po naknadnih odobritvah, ki imajo le omejeno korist.

(55)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev teh ukrepov – usklajevanja zakonodaje o uporabi živali v znanstvene namene – in ker se ti cilji torej zaradi obsega delovanja lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe skladno z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje ║ ciljev te direktive

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

V tej direktivi so opredeljeni ukrepi za varstvo živali, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi za znanstvene namene.

V ta namen so v njej določena pravila o:

   (1) nadomestitvi in zmanjšanju uporabe živali v postopkih ter izboljšanju vzreje, namestitve, oskrbe in uporabe živali v postopkih;
   (2) izvoru, vzreji, označevanju, oskrbi in namestitvi živali;
   (3) delovanju vzrejnih, dobavnih ali uporabniških enot
   (4) vrednotenju in odobritvi projektov, v katerih postopkih se uporabljajo živali.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za namestitev in vzrejo živali, ki se uporabljajo v postopkih ali so namenjene uporabi v postopkih ali kadar se živali redijo predvsem z namenom, da bodo njihovi organi ali tkiva uporabljeni za znanstvene namene, ter ureja vse uporabe živali v postopkih, ki jim lahko povzročijo bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe.

Kjer obstajajo kakršna koli bolečina, trpljenje, stiska ali trajne poškodbe, njihova odprava z uspešno uporabo anestezije, analgetikov ali drugih metod ne izključuje uporabe živali v poskusih ║ s področja uporabe te direktive.

2.  Ta direktiva se uporablja za naslednje živali:

   (a) žive vretenčarje razen človeka, vključno z larvalnimi oblikami, ki se hranijo samostojno , in embrionalnimi ali fetalnimi oblikami vrst sesalcev od zadnje tretjine njihovega običajnega razvoja;
   (b) ▌ vrste živih nevretenčarjev iz tistih redov, ki so našteti v Prilogi I.

3.  Ta direktiva se uporablja za živali, ki se uporabljajo v postopkih in so na zgodnejši stopnji razvoja, kot je navedena v točki (a) odstavka 2, če bo živali dovoljeno živeti po tem razvojnem obdobju in bo verjetno čutila bolečino, trpljenje, stisko ali trajno poškodbo po tem, ko doseže to razvojno stopnjo.

4.  Razen za splošne preglede objektov za rejo se ta direktiva se ne uporablja za:

   (a) neeksperimentalne, kmetijske ali klinične veterinarske prakse in poskuse;
   (b) prakse, ki se izvajajo za namene priznane vzreje živali;
   (c) prakse, ki se izvajajo predvsem za namene označevanja živali;
   (d) prakse, ki ne povzročajo bolečine, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb.

5.  Ta direktiva se uporablja brez poseganja v Direktivo Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki(8).

Člen 3

Opredelitve

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

   (1) "postopek" pomeni kakršno koli uporabo živali v poskusne ali druge znanstvene namene z znanimi ali neznanimi rezultati, ki živali lahko ali pa ne povzroči bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, ter zajema vsako ukrepanje, ki povzroči ali lahko povzroči rojstvo živali v takih okoliščinah ali nastanek nove genetsko spremenjene linije živali;
   (2) "projekt" pomeni delovni program, ki ima določen znanstveni cilj in vključuje enega ali več postopkov;
   (3) "enota" pomeni vsak objekt, zgradbo, skupino zgradb ali drugih prostorov ter lahko vključuje prostor, ki ni popolnoma zaprt ali pokrit, ter premične objekte;
   (4) "vzrejna enota" pomeni vsako enoto, v kateri živali redijo za uporabo v postopkih ali za uporabo njihovih tkiv ali organov za znanstvene namene;
   (5) "dobavna enota" pomeni vsako enoto razen vzrejne enote, od koder se živali dobavljajo za uporabo v postopkih ali za uporabo njihovih tkiv ali organov za znanstvene namene;
   (6) "uporabniška enota" pomeni vsako enoto, v kateri se živali uporabljajo v postopkih;
   (7) "pristojni organ" pomeni organ ali organe, ki jih določi vsaka država članica kot pristojne za nadzorovanje izvajanja direktive;
   (8) "etični pristop" je pristop, ki se uporabi pred poskusi ter zajema oceno znanstvene in družbene utemeljenosti uporabe živali ob upoštevanju dejstva, da mora človek spoštovati živali kot živa in čuteča bitja;
   (9) "pristojna oseba" pomeni vsako osebo, ki v državi članici velja kot pristojna za opravljanje ustrezne funkcije, ki je opisana v tej direktivi;
   (10) "vzreja" pomeni vse tiste dejavnosti, ki so potrebne za rejo in ohranjanje fenotipsko normalnih živali za znanstvene ali druge namene, vendar same niso del poskusov;
   (11) "praksa" pomeni vsako neeksperimentalno ali vsako znanstveno dejavnost, ki ni del poskusa;
   (12) "primerno anesteziran" pomeni omrtvičen s tako učinkovitimi anestezijskimi metodami, lokalnimi ali splošnimi, kot se uporabljajo v dobri veterinarski praksi;
   (13) "protokol" pomeni vrsto postopkov, ki so del poskusa z določenim ciljem;
   (14) "regulativni postopek" pomeni vsak poskusni ali drug znanstveni postopek, ki bo verjetno imel za posledico bolečino, trpljenje, stisko ali trajno poškodbo zaščitene živali;
   (15) "vnovična uporaba" pomeni uporabo živali, ki je že bila uporabljena v postopku, kadar je mogoče uporabiti drugo žival, na kateri prej ni bil izveden noben postopek;
   (16) "zaupne informacije" pomenijo informacije, katerih nesporazumna objava bi posegala v legitimne gospodarske ali druge interese njihovega lastnika ali tretje strani;

Člen 4

Nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje

1.  Kadar obstajajo preskusne metode, poskusi ali druge znanstvene dejavnosti, ki ne vključujejo uporabe živih živali in so z znanstvenega vidika zadovoljive metode ali preskusne strategije za pridobivanje želenih rezultatov ter jih je mogoče uporabiti namesto postopka, države članice zagotovijo, da se uporabi alternativna metoda ob predpostavki, da v zadevni državi članici ni prepovedana. V okviru te direktive se preskusne metode, ki vključujejo uporabo celic človeškega zarodka in plodu, ne štejejo za alternativne, kar pomeni, da lahko države članice v zvezi z uporabo teh preskusnih metod sprejemajo lastne etične odločitve.

2.  Države članice zagotovijo, da se število živali, ki se uporabljajo v projektih, zmanjša na minimum, ne da bi pri tem bili ogroženi cilji projekta.

3.  Države članice zagotovijo izboljšanje vzreje, namestitve in oskrbe ter izboljšanje metod, ki se uporabljajo v postopkih, tako da se morebitne bolečine, trpljenje, stiska ali trajne poškodbe, povzročene živalim, odpravijo ali zmanjšajo na minimum.

4.  Države članice zagotovijo sredstva za usposabljanje, raziskave in razvoj znanstveno zadovoljivih metod ali preskusnih strategij brez uporabe živali ter njihovo izvajanje.

5.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri obravnavi dovoljenj projektov sledijo cilju iz odstavka 1.

6.  Države članice zagotovijo, da se ustreznim osebam in ustanovam zagotovi usposabljanje o uporabi znanstveno zadovoljivih metod ali preskusnih strategij brez uporabe živali, ter spodbujajo te metode oz. preskusne strategije.

Člen 5

Nameni postopkov

Postopki se lahko izvajajo samo za naslednje namene:

   (1) temeljne raziskave za razvijanje znanja v bioloških ali vedenjskih vedah;
  (2) prenosne ali uporabne raziskave z enim od naslednjih ciljev:
   (a) izogibanje, preprečevanje, odkrivanje ali zdravljenje bolezni, bolehnosti, drugih nenormalnosti ali njihovih učinkov pri ljudeh, živalih ali rastlinah;
   (b) ocena, odkrivanje, uravnavanje ali spreminjanje fizioloških razmer pri človeku, živalih ali rastlinah;
   (c) izboljšanje proizvodnih pogojev in dobrega počutja živali iz vzreje za kmetijske namene.
   (3) razvoj, proizvodnjo ali preskušanje kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravil, hrane za ljudi in živali ter drugih snovi ali izdelkov, ki imajo katerega od ciljev, navedenih v točki (2);
   (4) varstvo naravnega okolja, ki je v interesu zdravja ali dobrega počutja človeka ali živali;
   (5) varstvo zdravja ljudi, ko gre za izpostavljenost kemikalijam delavcev ali potrošnikov;
   (6) raziskave, usmerjene v ohranitev, zdravje in dobro počutje vrst;
   (7) višje izobraževanje ali usposabljanje;
   (8) sodnomedicinske preiskave.

Člen 6

Humane metode ubijanja

1.  Države članice zagotovijo, da živali pooblaščene osebe ubijajo v pooblaščenih ustanovah, tako da čutijo najmanj bolečine, trpljenja in stiske, in da se pri vrstah, naštetih v Prilogi VI, uporabi primerna humana metoda ubijanja, kot je določeno v tej prilogi, ali druge metode, za katere je znanstveno dokazano, da so vsaj enako humane. Kjer je možna in že razpoložljiva bolj humana metoda ubijanja, se lahko uporabi, tudi če ni vključena v Prilogo VI.

Kljub temu pa se pri terenski študiji žival lahko ubije zunaj pooblaščene enote.

2.  Pristojni organi lahko odobrijo izjeme od odstavka 1 na podlagi znanstvene utemeljitve, da namena postopka ni mogoče doseči s humano metodo ubijanja, ali če dokažejo, da so bile razvite metode, ki bolj spoštujejo varstvo živali. Živali se brez izjeme ubijejo tako, da čutijo najmanj bolečine, trpljenja in stiske.

3.  Odstavek 1 se ne uporablja v primerih, v katerih je žival treba ubiti v nujnih okoliščinah zaradi dobrobiti živali.

Nujne okoliščine iz prvega pododstavka določijo države članice.

Člen 7

Nacionalni ukrepi

Ta direktiva ne sme ovirati držav članic pri izvajanju ali sprejemanju bolj strogih nacionalnih ukrepov za izboljšanje dobrega počutja in varstva živali, ki se jih uporablja za znanstvene raziskave.

POGLAVJE II

DOLOČBE O UPORABI NEKATERIH ŽIVALI V POSTOPKIH

Člen 8

Ogrožene vrst, ki niso primati razen človeka

1.  Ogrožene vrste, ki so naštete v Prilogi A k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97(9), se v postopkih ne uporabljajo, razen v tistih postopkih, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

   (a) postopek ima enega od namenov, ki so navedeni v točki (2)(a) ali točkah (3) ali (6) člena 5;
   (b) obstaja znanstvena utemeljitev, da namena postopka ni mogoče doseči z uporabo vrste, ki ni navedena v tej Prilogi;
   (c) kolikor je le mogoče morajo biti uporabljene živali rejene posebej za namene preskušanja.

2.  Ta člen se ne uporablja za nobeno vrsto primatov razen človeka.

Člen 9

Primati razen človeka

1.  Primati razen človeka se ne uporabljajo v postopkih zaradi njihove visoke ravni nevrofiziološke občutljivosti in kognitivnega razvoja, razen v tistih, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

   (a) postopek ima enega od namenov iz točk (1), (2)(a), (3) ali(6) člena 5;
   (b) izvajalec postopka poda znanstveno in etično utemeljitev, da namena postopka ni mogoče doseči z uporabo vrste, ki ni vrsta primatov razen človeka.

2.  Ne glede na določbe odstavka 1 se velike opice ne uporabljajo v postopkih s pridržkom uporabe zaščitna klavzula iz člena 53.

3.  Komisija vsaki dve leti, prvič ...(10), po posvetovanju z državami članicami opravi pregled uporabe primatov razen človeka v postopkih in objavi njene ugotovitve. Pri pregledu preuči vpliv napredka v znanju glede tehnologije, znanosti in dobrega počutja živali ter postavi cilje za izvajanje potrjenih nadomestnih metod.

Člen 10

Živali iz divjine

1.  Živali iz divjine se ne uporabljajo v postopkih.

2.  Pristojni organi lahko odobrijo izjeme od odstavka 1 na podlagi znanstvene utemeljitve, da namena postopka ni mogoče doseči z uporabo živali, ki je bila vzrejena za uporabo v postopkih.

Člen 11

Živali, vzrejene za uporabo v postopkih

1.  Komisija ...(11)* pripravi oceno dobrega počutja živali in oceno izvedljivosti izvajanja zahtev iz pododstavkov 2 in 3.

Države članice zagotovijo, da se živali, ki spadajo med vrste, navedene v Prilogi II, lahko uporabijo v postopkih samo takrat, kadar so bile te živali vzrejene za uporabo v postopkih.

Kjer je izvedljivost ugotovljena, bodo od datumov, določenih v Prilogi III, v skladu z oceno iz pododstavka 1 države članice zagotovile, da se primati razen človeka, navedeni v tej prilogi, lahko uporabljajo v postopkih, samo kadar izvirajo iz samooskrbnih kolonij.

2.  Pristojni organi lahko odobrijo izjeme od pododstavkov 2 in 3 odstavka 1 na podlagi veterinarske utemeljitve iz razlogov dobrega počutja živali ali na podlagi znanstvene utemeljitve.

Člen 12

Potepuške in podivjane domače živali

Potepuške in podivjane domače živali se ne uporabljajo v postopkih.

Člen 13

Uporaba trupel, tkiv in organov živali za usposabljanje

Za namene izobraževanja in usposabljanja se lahko trupla, tkivo in organe živali uporablja samo, če izhajajo iz živali, ubitih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. .../2009 z dne ... [o zaščiti živali pri usmrtitvi](12).

POGLAVJE III

POSTOPKI

Člen 14

Postopki

1.  Države članice zagotovijo, da se postopki vedno izvajajo v ▌ enotah, opredeljenih v členu 3.

Pristojni organ lahko odobri izjemo od prvega pododstavka na podlagi znanstvene utemeljitve.

2.  Postopki se lahko izvajajo samo znotraj projekta.

Člen 15

Metode, uporabljene v postopkih

1.  Države članice zagotovijo, da se postopek ne izvaja, če se v zakonodaji Skupnosti priznava druga znanstveno zadovoljiva metoda ali poskusna strategija za pridobivanje želenih rezultatov, ki ne vključuje uporabe živali. Če takšna metoda ne obstaja, se postopek ne izvaja, če je razumno in praktično na voljo znanstveno zadovoljiva metoda ali poskusna strategija za pridobivanje želenih rezultatov, ki ne vključuje uporabe živali, vključno z računalniško podprto metodo in vitro ter drugimi metodami.

2.  Pri izbiranju med postopki se izberejo postopki, pri katerih je uporabljenih najmanj živali, vključujejo živali z najnižjo stopnjo nevrofiziološke občutljivosti, povzročajo najmanj bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb in bodo najverjetneje dali zadovoljive rezultate.

3.  Smrti kot končnemu rezultatu v postopku se je treba izogniti, kolikor je le mogoče, in jo zamenjati z zgodnjimi in humanimi končnimi rezultati. Če se smrti kot končnemu rezultatu ni mogoče izogniti, se postopek načrtuje tako, da umre najmanjše mogoče število živali.

Člen 16

Anestezija

1.  Države članice zagotovijo, da se po potrebi vsi postopki izvajajo pod splošno ali lokalno anestezijo ali z drugimi metodami, ki lahko blažijo bolečino ali zmanjšajo trpljenje.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko postopki izvajajo brez anestezije pod naslednjimi pogoji:

   (a) kadar se presodi, da je anestezija za žival bolj škodljiva kot sam postopek;
   (b) kjer so analgetiki uporabljeni za preprečitev ali nadzor potencialno hudih bolečin;
   (c) kadar je anestezija nezdružljiva z namenom postopka, razen če postopek vključuje resne poškodbe, ki lahko povzročijo hude bolečine.

3.  Če se postopek izvaja brez anestezije, se uporabijo analgetiki ali druge primerne metode, kadar koli bi to koristilo živalim, s katerimi se zagotovi, da bodo bolečine, trpljenje in stiska, ki se jim ni mogoče izogniti, omejeni na minimum.

4.  Države članice zagotovijo, da živali ne dobijo nobenega zdravila, ki bi jim preprečilo ali omejilo kazanje bolečine, brez zadostne ravni anestezije ali analgezije.

V teh primerih se poda znanstvena utemeljitev, ki jo spremljajo podrobnosti o sistemu dajanja anestetika ali analgetika.

5.  Žival, ki lahko trpi ▌ bolečine, ko anestezija preneha delovati, se pravočasno zdravi s preventivnimi in pooperacijskimi analgetiki ali drugimi primernimi metodami za lajšanje bolečin, če je to skladno z namenom postopka. Kadar zdravljenje z analgetiki ni mogoče, se žival takoj ubije s humano metodo.

Člen 17

Razvrstitev glede na težo posledic postopkov

1.  Države članice zagotovijo, da so vsi postopki ▌ stopenjsko razvrščeni kot "do vključno blagi", "zmerni"ali "hudi"v skladu s Prilogo IX.

2.  Države članice zagotovijo, da so postopki, razvrščeni kot "hudi", znanstveno utemeljeni, nadzoruje pa se tudi njihova etičnost, če ▌ bolečina, trpljenje ali stiska ne bodo zgolj prehodni. Ti postopki se dovolijo izjemoma in jih je treba analizirati na podlagi škode/koristi, pristojni organ pa jih nadzoruje.

3.  Postopki, ki se izvajajo pod splošno anestezijo in na koncu katerih se brez možnosti povrnitve zavesti žival ubije s humano metodo, se razvrstijo kot postopki "brez okrevanja".

4.  Komisija v ...(13) dopolni merila za stopenjsko razvrstitev postopkov, kot so določena v Prilogi IX, na podlagi mednarodnih stopenjskih razvrstitev in v skladu z najboljšimi praksami, razvitimi v Evropski uniji. Takšna merila naj obsegajo zgornjo mejo teže posledic, ki je pri postopkih na živalih ne bo dovoljeno prekoračiti.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo ...(14)* v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 54(4).

Člen 18

Vnovična uporaba

1.  Države članice zagotovijo, da se žival, na kateri je že bil izveden postopek, kadar je mogoče uporabiti drugo žival, na kateri prej ni bil izveden noben pripravljalni ali kateri drugi postopek, lahko znova uporabi v naslednjih in s tem nepovezanih novih postopkih samo takrat, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   (a) predhodni postopek je bil razvrščen kot ║do vključno "zmeren";
   (b) dokazano je bilo, da je njeno splošno zdravstveno stanje in dobro počutje v celoti povrnjeno;
   (c) nadaljnji postopek je razvrščen kot ║do vključno "zmeren" ali "brez okrevanja". Žival se ponovno uporabi ob pregledu veterinarjev.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ na podlagi znanstvene utemeljitve dovoli vnovično uporabo živali, če je postopek, ki je bil predhodno izveden na tej živali, razvrščen kot do vključno "zmeren" ter je nadaljnji postopek razvrščen kot ║do vključno "zmeren" ali "brez okrevanja".

Člen 19

Konec postopka

1.  Za postopek se šteje, da se je končal, kadar nadaljnjih opažanj za ta postopek ne bo več, ali v povezavi z novimi linijami genetsko spremenjenih živali, kadar je mogoče znanstveno dokazati neobstoj škodljivih učinkov za živali.

2.  Na koncu postopka veterinar ali druga pristojna oseba sprejme odločitev o tem, ali se bo žival ohranila pri življenju ali bo ubita s humano metodo.

3.  Po koncu postopka se žival ubije s humano metodo, kadar obstaja verjetnost, da bo trpela trajne bolečine ali stisko.

4.  Kadar se žival ohrani pri življenju, prejme oskrbo in namestitev, ki sta ustrezni za njeno zdravstveno stanje, in je pod nadzorom veterinarja ali druge pristojne osebe.

Člen 20

Izmenjava organov in tkiv

Države članice spodbujajo uvedbo programov za izmenjavo organov in tkiv živali, ki so bile ubite s humano metodo.

Člen 21

Spuščanje živali na prostost in vnovična nastanitev v domovih

Države članice lahko dovolijo, da se živali, ki se uporabljajo v postopkih ali so namenjene uporabi v postopkih, spustijo v njihov izvorni habitat, vrnejo v vzrejni sistem, primeren za zadevno vrsto, ali znova nastanijo v domovih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) zdravstveno stanje živali to omogoča;
   (b) ni nevarnosti za javno zdravje ali okolje;
   (c) kolikor je bilo mogoče, je bilo poskrbljeno za zaščito dobrega počutja živali, skupaj z oceno o vedenju živali in njeni zmožnosti, da se prilagodi razmeram v okolju, ki so zelo spremenljive;
   (d) zadevne živali niso genetsko spremenjene poskusne živali ali primati razen človeka.

POGLAVJE IV

ODOBRITEV

Oddelek 1

Odobritev oseb

Člen 22

Odobritev oseb

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni ali pooblaščeni organ odobri osebe, preden začnejo izvajati katero koli od naslednjih nalog:

   (a) izvajanje postopkov na živalih, vključno z ubijanjem živali s humano metodo;
   (b) nadzorovanje ali načrtovanje postopkov in projektov;
   (c) nadzorovanje oseb, ki skrbijo za živali.

2.  Države članice zagotovijo, da imajo osebe iz odstavka 1 za namene odobritve primerno veterinarsko ali znanstveno izobrazbo in usposobljenost in dokaz o potrebnem strokovnem znanju.

Osebe, ki izvajajo naloge iz točke (b) odstavka 1, morajo prejeti navodila iz znanstvene vede, ki je v zvezi z izvajanim delom, in morajo biti sposobne ravnati z zadevnimi vrstami in skrbeti zanje.

3.  Osebe se odobrijo za določen čas, ki ne sme presegati petih let. Države članice zagotovijo, da se podaljšanje dovoljenja oseb odobri samo na podlagi dokazil o potrebnem strokovnem znanju. Države članice zagotovijo vzajemno priznavanje izobrazbe in usposobljenosti ter odobritev za izvajanje določenih postopkov.

4.  Države članice na podlagi elementov iz Priloge VII objavijo minimalne zahteve v zvezi z izobrazbo, usposobljenostjo in zahtevami za pridobitev, vzdrževanje in dokazovanje potrebnega strokovnega znanja.

Oddelek 2

Zahteve za enote

Člen 23

Odobritev enot

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organ odobri in registrira vse vzrejne, dobavne in uporabniške enote.

Enota dobi pooblastilo samo, če jo je pristojni organ pregledal in ugotovil, da izpolnjuje zahteve te direktive.

2.  V odobritvi sta navedeni vrsta enote in oseba, ki je odgovorna za enoto in skladnost z določbami te direktive.

Člen 24

Mirovanje in umik odobritve

1.  Kadar enota ne izpolnjuje več zahtev te direktive, ima pristojni organ pristojnost, da začasno prekliče ali umakne njeno odobritev, sprejme ustrezne popravne ukrepe ali zahteva, da se takšni ukrepi izvedejo. Nosilcem licenc so na voljo ustrezni postopki za pritožbo proti tem odločitvam.

2.  Države članice zagotovijo, da kadar je odobritev začasno preklicana ali umaknjena, to ne vpliva neugodno na dobro počutje živali, ki so nastanjene v enoti.

Člen 25

Zahteve za objekte in opremo

1.  Države članice zagotovijo, da imajo vse vzrejne, dobavne in uporabniške enote objekte in opremo, ki so primerni za nastanjeno vrsto živali, v enotah, v katerih se izvajajo postopki, pa tudi za izvajanje postopkov.

2.  Oblika, zgradba in delovanje naprav in opreme iz odstavka 1 zagotavljajo čim učinkovitejše izvajanje postopkov ▌ z najmanjšim številom živali in najnižjo stopnjo bolečine, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb.

Člen 26

Zahteve za osebje in enote

Vsaka vzrejna, dobavna in uporabniška enota mora imeti zadostno število usposobljenega osebja, vključno z najmanj:

  (1) osebami, ki so na kraju samem odgovorne za dobro počutje in oskrbo živali, ki se redijo, so nastanjene ali se uporabljajo v enoti, ter zagotovijo, da:
   (a) ima osebje, ki dela z živalmi, dostop do podatkov, ki so značilni za vrsto, nastanjeno v enoti;
   (b) se projekti izvajajo v skladu z odobritvijo projekta;
   (c) se vsak postopek, med katerim se živali povzroča nepotrebna stiska, bolečina ali trpljenje, ustavi;
   (d) se v primeru neskladnosti z odobritvijo projekta sprejmejo ustrezni ukrepi za odpravljanje neskladnosti, se zapišejo in sporočijo stalnemu organu za etično presojo.
   (2) imenovanim veterinarjem s strokovnim znanjem na področju medicine laboratorijskih živali, ki je odgovoren za svetovanje v zvezi z dobrim počutjem in zdravljenjem živali.

Brez poseganja v splošnost točke 1, vsaka vzrejna, dobavna ali uporabniška enota zagotovi, da je vedno na voljo vsaj ena usposobljena oseba, ki skrbi za dobro počutje živali.

Člen 27

Stalni organ za etično presojo

1.  Države članice zagotovijo, da vsaka vzrejna, dobavna in uporabniška enota ustanovi stalni organ za etično presojo.

2.  Stalni organ za etično presojo vključuje vsaj imenovanega veterinarja, osebo ali osebe, odgovorne za dobro počutje in oskrbo živali v enoti, ter v uporabniški enoti tudi znanstvenika in izvedenca za izvajanje načel nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja.

Člen 28

Naloge stalnega organa za etično presojo

1.  Ob upoštevanju ciljev te direktive, zlasti člena 4, opravljastalni organ za etično presojo opravlja naslednje naloge:

   (a) osebju, ki dela z živalmi,, zagotavlja etično svetovanje o zadevah, ki so povezane z dobrim počutjem živali v zvezi z njihovim pridobivanjem, namestitvijo, oskrbo in uporabo;
   (b) osebju enote svetuje o uporabi zahtev za nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje ter ga obvešča o najnovejših tehničnih in znanstvenih dognanjih o uporabi teh zahtev;
   (c) uvaja in pregleduje notranje delovne postopke za spremljanje, poročanje in naknadno ukrepanje v zvezi z dobrim počutjem živali, ki so nastanjene ali se uporabljajo v enoti;
  (d) enkrat na leto pregleda vse projekte, ki so razvrščeni kot "hudi" ali vključujejo primate razen človeka, ter enkrat na tri leta vse ostale projekte, ki trajajo več kot 12 mesecev, pri tem se pa posebej osredotoči na:
   število, vrste in razvojne stopnje živali, ki so bile uporabljene v prejšnjem letu;
   utemeljitev števila, vrst in razvojnih stopenj živali, ki so potrebne za naslednje leto;
   znanstveni napredek projekta;
   uporabo humanih metod ubijanja in na to, kako so bili upoštevani novi razvojni dosežki v zvezi z uporabo živali v postopkih;
   (e) na podlagi pregleda iz točke (d) ali v primeru odstopanj od odobritve projekta preuči, ali mora biti odobritev projekta predložena za spremembo ali podaljšanje;
   (f) svetuje o shemah za vnovično nastanitev v domovih, zlasti v zvezi s primerno socializacijo živali, ki bodo znova nastanjene v domovih.

2.  Države članice zagotovijo, da se hranijo zapisi o vseh nasvetih, ki jih je stalni odbor za etično presojo dal enoti, in odločitve v zvezi s temi nasveti.

Zapisi so na zahtevo razpoložljivi pristojnemu organu. Države članice so zlasti pozorne pri zbiranju, primerjanju in objavljanju evidenc, povezanih s projekti z oznako "hudi" ali s projekti na primatih razen človeka, da bi zagotovile informacije, ki lahko izboljšajo dobro počutje živali in spodbudijo izpolnjevanje načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja.

Člen 29

Strategija za vzrejo primatov razen človeka

1.  Države članice zagotovijo, da imajo enote za vzrejo in dobavo primatov razen človeka v EU vzpostavljeno strategijo za povečevanje deleža živali, ki so potomke primatov razen človeka, vzrejenih v ujetništvu. Kadar je odobrena uporaba primatov razen človeka, Komisija in države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih pogojev pri prevozu.

2.  Enote EU, ki pridobivajo primate razen človeka, pristojnemu organu na zahtevo predložijo dokaze, da ima enota, iz katere so bile živali pridobljene, vzpostavljeno strategijo za vzrejo.

Člen 30

Shema za vnovično nastanitev v domovih

Kadar države članice dovoljujejo vnovično nastanitev v domovih, kot je navedeno v členu 21, mora imeti vzrejna, dobavna ali uporabniška enota, iz katere naj bi se živali znova nastanile v domovih, vzpostavljeno shemo za vnovično nastanitev v domovih, s katero se zagotavlja socializacija živali, ki bodo znova nastanjene v domovih.

Člen 31

Dokumentacija o živalih

1.  Države članice , kjer je to mogoče, zagotovijo, da vse vzrejne, dobavne in uporabniške enote hranijo dokumentacijo o:

   (a) številu in vrstah vretenčarjev, ki so bili vzrejeni, pridobljeni, dobavljeni, spuščeni ali znova nastanjeni v domovih;
   (b) izvoru živali, vključno s podatkom o tem, ali se redijo za uporabo v postopkih;
   (c) datumih, na katere so bile živali pridobljene, dobavljene, spuščene ali znova nastanjene v domovih;
   (d) imenu in naslovu dobavne enote in datumu prihoda živali;
   (e) imenu in naslovu enote, ki prejme živali;
   (f) številu in vrstah živali, ki so poginile ali so bile ubite s humano metodo v enoti.

2.  Dokumentacija iz odstavka 1 se hrani najmanj tri leta in se na zahtevo predloži pristojnemu organu.

Člen 32

Podatki o psih, mačkah in primatih razen človeka

1.  Države članice zagotovijo, da vse vzrejne, dobavne in uporabniške enote hranijo naslednje podatke o vsakem psu, mački in primatu razen človeka:

   (a) identiteti;
   (b) kraju rojstva;
   (c) ali je žival vzrejena za uporabo v postopkih;
   (d) v primeru primata razen človeka, ali je potomec primatov, ki sta bila vzrejena v ujetništvu.

2.  Vsak pes, mačka in primat ima osebno kartoteko o zgodovini, v kateri živali se sledi skozi vse njeno življenje. Države članice morajo zagotoviti primerno in skladno izvajanje te direktive.

Kartoteka se ustvari ob rojstvu in vsebuje vse pomembne reproduktivne, medicinske in socialne podatke o posamezni živali.

3.  Podatki iz odstavka 1 se hranijo najmanj tri leta po smrti živali in se na zahtevo predložijo pristojnemu organu.

Člen 33

Označevanje

1.  Vsak pes, mačka ali primat razen človeka v kateri koli vzrejni, dobavni ali uporabniški enoti mora še pred odstavitvijo dobiti posebno identifikacijsko oznako na čim bolj neboleč način, razen v primerih, navedenih v odstavku 2.

2.  Kadar je iz ene enote v drugo prestavljen neki pes, mačka ali primat razen človeka, še preden je odstavljen, in ni izvedljivo, da bi ga vnaprej označili, mora enota, ki ga je sprejela, do tedaj, ko ga je mogoče označiti, vzdrževati popolno dokumentacijo, ki še zlasti navaja njegovo mater.

3.  Kadar je v enoto sprejet neoznačen pes, mačka ali primat razen človeka prvič, ga je treba označiti, kakor hitro je mogoče.

4.  Enota na zahtevo pristojnega organa poda razloge, zakaj žival ni označena.

Člen 34

Oskrba in namestitev

1.  Države članice v zvezi z oskrbo in namestitvijo živali zagotovijo naslednje:

   (a) vse živali imajo zagotovljeno namestitev, okolje, svobodo gibanja, hrano, vodo in oskrbo, ki so primerne njihovemu zdravju in dobremu počutju in ki jim omogočajo, da zadovoljijo svoje etološke in telesne potrebe;
   (b) vse omejitve na obseg, do katerega lahko žival zadovolji svoje fiziološke in etološke potrebe, so zmanjšane na minimum;
   (c) okoljske razmere, v katerih se živali redijo, so nastanjene ali se uporabljajo, se dnevno preverjajo;
   (d) dobro počutje in zdravstveno stanje živali vsaj enkrat dnevno nadzoruje pristojna oseba, da se preprečijo bolečine ali trpljenje, stiska ali trajne poškodbe, ki se jim je mogoče izogniti;
   (e) zagotovi se, da se morebitne odkrite napake ali trpljenje, ki jih je mogoče preprečiti, kar najhitreje odpravijo.

2.  Za namene točk (a) in (b) odstavka 1 država članica uporablja standarde za oskrbo in namestitev, ki so določeni v Prilogi IV, od datumov, opredeljenih v tej prilogi.

3.  Države članice lahko zaradi dobrega počutja živali ter upravičenih znanstvenih ali veterinarskih razlogov dovolijo izjeme od določb odstavka 2.

4.  V postopkih, katerih namen je opisan v členu 5(2)(c), se vrste agronomskega interesa, naštete v Prilogi V, lahko nastanijo v običajni vzreji, kot je opredeljena v skladu s sedanjimi kmetijskimi praksami v državah članicah in veljavnimi predpisi.

Oddelek 3

Pregledi

Člen 35

Nacionalni pregledi

1.  Države članice zagotovijo, da se v vseh vzrejnih, dobavnih in uporabniških enotah opravljajo pregledi skladnosti teh enot s to direktivo.

2.  Nacionalne preglede izvaja pristojni organ povprečno enkrat na leto, pri čemer pristojni organ prilagodi pogostost pregledov analizi tveganja za vsako enoto.

Vsaj en pregled je nenapovedan.

3.  Države članice zagotovijo, da sta pogostost in obseg pregledov primerna glede na število in vrsto nastanjenih živali, spoštovanje te direktive v enoti v preteklosti ter pri uporabniški enoti glede na število in vrste projektov, ki se izvajajo v teh enotah. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, zato da inšpekcije ne ogrozijo znanstvene kakovosti projektov in dobrega počutja živali ter da ne potekajo v pogojih, ki niso v skladu z drugimi veljavnimi predpisi.

4.  Dokumentacija o vseh pregledih, vključno z dokumentacijo o kakršnem koli nespoštovanju zahtev iz te direktive, se hrani s strani pristojnega organa vsake države članice najmanj pet let.

5.  Države članice zagotovijo, da je vzpostavljena primerna infrastruktura z zadostnim številom usposobljenih inšpektorjev, ki izvajajo preglede.

6.  Države članice oblikujejo programe za skupne preglede, ki jih izvajajo države članice.

Člen 36

Nadzor nad nacionalnimi pregledi

1.  Komisija ▌ nadzoruje infrastrukturo in delovanje nacionalnih pregledov ter pravilno uporabo razvrstitve teže posledic v državah članicah. V ta namen Komisija vzpostavi sistem, po katerem spremlja preglede in izvajanje te direktive v vseh državah članicah povprečno enkrat na tri leta, kar bo zagotovilo uskladitev prakse za uporabo in oskrbo živali, ki se uporabljajo pri znanstvenih poskusih ali so temu namenjene.

2.  Država članica na območju, na katerem se izvaja nadzor, strokovnjakom Komisije pri izvajanju njihovih nalog zagotovi vso potrebno pomoč. Komisija obvesti pristojni organ zadevne države članice o rezultatu nadzora.

3.  Pristojni organ zadevne države članice sprejme vse ukrepe za upoštevanje rezultatov nadzora.

Oddelek 4

Zahteve za projekte

Člen 37

Odobritev projektov

1.  Države članice zagotovijo, da se projekti z oznako "zmerni" ali "hudi" ali projekti, ki vključujejo primate razen človeka, ne izvajajo brez predhodne odobritve pristojnega organa. Pristojni organ je po etični presoji stalnega organa za etično presojo ustanove vnaprej obveščen o vseh drugih projektih.

2.  Za izdajo odobritve je potrebna ugodna neodvisna etična in znanstvena ocena pristojnega organa.

Člen 38

Vloga za odobritev projekta

1.  Uporabniška enota ali oseba, ki je znanstveno odgovorna za projekt, na zahtevo predloži vlogo za odobritev projekta, ki vključuje:

   (a) predlog projekta;
   (b) netehnični povzetek projekta;
   (c) podatke o elementih iz Priloge VIII;
   (d) znanstveno utemeljeno obrazložitev, da je raziskovalni projekt nujen in etično sprejemljiv ter da njegovega namena ni mogoče doseči z drugimi metodami ali postopki.

2.  Države članice lahko odstopijo od zahteve iz odstavka 1(b) in uporabniški enoti dovolijo, da predloži skrajšan predlog projekta, ki zajema samo etično vrednotenje in elemente iz člena 43(2), če projekt zajema samo postopke, ki so razvrščeni kot "do vključno blagi", in niso uporabljeni primati razen človeka.

Člen 39

Etično vrednotenje

1.  Pri etičnem vrednotenju se preveri, da projekt izpolnjuje naslednja merila:

   (a) projekt je znanstveno utemeljen, nujen in etično sprejemljiv;
   (b) nameni projekta upravičujejo uporabo živali in jih ni mogoče doseči z drugimi metodami ali postopki;
   (c) projekt je zasnovan tako, da se pri izvajanju postopkov v največji možni meri upoštevajo zaščita živali in okoljski vidiki.

2.  Etično vrednotenje zlasti vključuje:

   (a) vrednotenje ciljev projekta, predvidenih znanstvenih koristi ali izobraževalne vrednosti;
   (b) oceno skladnosti projekta z zahtevami nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja;
   (c) oceno razvrstitve glede na težo posledic postopkov;
   (d) analizo škode in koristi projekta, da se oceni, ali je škoda, povzročena živalim s trpljenjem, bolečino in stisko, ter kadar je to ustrezno, okolju, etično sprejemljiva glede na pričakovani napredek znanosti, ki lahko nazadnje koristi ljudem, živalim ali okolju;
   (e) oceno kakršnih koli znanstvenih utemeljitev iz členov 6, 8, 9, 10, 11, 14, 16 in 18.

3.  Pristojni organ, ki izvaja etično vrednotenje, vključi ustrezno strokovno znanje zlasti z naslednjih področij:

   (a) področja znanstvene uporabe, za katero se bo žival uporabila;
   (b) oblikovanja poskusov, vključno s statistiko, kadar je to primerno;
   (c) veterinarske prakse s področja znanosti o laboratorijskih živalih ali prakse s področja veterine prostoživečih živali, kadar je to primerno;
   (d) reje in oskrbe živali v zvezi z vrsto, ki se namerava uporabiti;
   (e) praktične uporabe zahtev za nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje;
   (f) uporabne etike;
   (g) ekologije, kadar je to primerno.

4.  Etično vrednotenje se izvaja pregledno z vključevanjem neodvisnega strokovnega znanja, ob varovanju intelektualne lastnine in zaupnih informacij ter varnosti za blago in ljudi.

Člen 40

Naknadna ocena

1.  Pristojni organ, ki izvaja etično vrednotenje, na podlagi analize škode in koristi iz točke (d) člena 39(2) ▌ določi, ali je treba naknadno oceniti projekt, ko je končan.

Če se naknadna ocena zdi primerna, se z etičnim vrednotenjem v zvezi z zadevnim projektom opredeli rok, do katerega je treba izvesti naknadno oceno.

2.  Z naknadno oceno se ugotovi:

   (a) ali so bili cilji projekta doseženi;
   (b) škoda, ki je bila povzročena živalim, vključno s številom in vrsto uporabljenih živali in težo posledic postopkov;
   (c) ali obstajajo elementi, ki lahko prispevajo k nadaljnji uporabi zahtev za nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje.

3.  Naknadna ocena se izvede za vse projekte, v katerih so uporabljeni primati razen človeka.

4.  ▌ Vsi projekti, ki vključujejo samo postopke, ki so razvrščeni kot ║do vključno "zmerni", so izvzeti iz zahteve po naknadnem ocenjevanju.

Člen 41

Dokumentacija o etičnem vrednotenju

1.  Enota hrani dokumentacijo o etičnem vrednotenju vsaj tri leta od poteka odobritve projekta in to dokumentacijo na zahtevo predloži pristojnemu organu.

2.  Kljub temu se dokumentacija o etičnem vrednotenju za projekte, ki bodo naknadno ocenjeni, hrani do konca naknadnega ocenjevanja.

Člen 42

Netehnični povzetki projekta

1.  Ob upoštevanju varovanja zaupnih podatkov ter podrobnosti o enoti in osebju netehnični povzetek projekta vsebuje:

   (a) podatke o ciljih projekta, vključno z verjetnostjo, da se dosežejo, morebitno škodo in podrobnostmi o številu in vrstah živali, ki bodo uporabljene;
   (b) dokaz, da so upoštevana načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja, kjer je to izvedljivo.

2.  Na podlagi rezultatov etičnega vrednotenje uporabniška enota v netehničnem povzetku projekta navede, ali naj se projekt naknadno oceni in do katerega roka naj se naknadna ocena izvede.

3.  Uporabniška enota netehnični povzetek projekta posodobi z rezultati naknadne ocene.

4.  Države članice dajo javnosti na voljo anonimne različice netehničnih povzetkov odobrenih projektov in njihove morebitne posodobitve.

5.  Ob upoštevanju varovanja zaupnih in osebnih podatkov države članice javno objavijo neosebne podatke o kršitvah te direktive, nacionalne zakonodaje in dovoljenj.

Člen 43

Odobritev projekta

1.  Odobritev projektov je omejena na postopke, ki so bili etično ovrednoteni in razvrščeni glede na težo njihovih posledic.

2.  Z odobritvijo projekta se opredelijo:

   (a) osebe v enoti, ki so odgovorne za celotno izvajanje projekta;
   (b) uporabniške enote, v katerih se bo projekt izvajal;
   (c) pri terenskih študijah uporabniška enota, ki je odgovorna za projekt;
   (d) vsaj ena oseba, ki ima posebno znanje o vrsti.

3.  Odobritve projektov se dodelijo za obdobje, ki ne presega pet let.

4.  Države članice lahko dovolijo odobritev več projektov, kadar se ti projekti zahtevajo z zakonom ali kadar se uporabljajo standardizirani postopki, ki so že bili pozitivno ocenjeni pri etični presoji.

5.  Uporabniške enote hranijo dokumentacijo o vseh odobritvah projektov vsaj tri leta po poteku odobritve in to dokumentacijo na zahtevo predložijo organu.

Člen 44

Sprememba, podaljšanje in preklic odobritve projekta

1.  Pristojni organ lahko na zahtevo uporabniške enote ali osebe, odgovorne za projekt, spremeni ali podaljša odobritev projekta.

2.  Vsaka sprememba ali podaljšanje odobritve projekta je odvisno od dodatnega ▌ etičnega ovrednotenja.

3.  Spremembe blagih ali zmernih postopkov, zaradi katerih se ne poveča teža posledic postopka, lahko izvede stalni organ za etično presojo, vendar mora o tem obvestiti pristojni organ v enem tednu po taki spremembi.

4.  Pristojni organ lahko prekliče odobritev projekta, kadar se projekt ne izvaja v skladu z odobritvijo projekta in lahko povzroči poslabšanje standardov za dobro počutje živali.

5.  Kadar se odobritev projekta prekliče, to ne vpliva neugodno na dobro počutje živali, ki se uporabljajo ali so se nameravale uporabiti v projektu.

6.  Države članice opredelijo in objavijo podrobne pogoje za spremembo in podaljšanje odobritev projektov.

Člen 45

Odločbe o odobritvi

║ Države članice zagotovijo, da se odločba o izdaji odobritve sprejme in sporoči uporabniški enoti najpozneje v 30 dneh od predložitve vloge. Če država članica ne sprejme odločbe v tem roku, se šteje, da je bila odobritev izdana, če zadevni projekt vključuje samo postopke, ki so razvrščeni kot "do vključno blagi", in niso uporabljeni primati razen človeka. Ta predpostavka se ne uporablja v nobenem drugem primeru.

POGLAVJE V

IZOGIBANJE PODVOJEVANJU IN ALTERNATIVNI PRISTOPI

Člen 46

Nepotrebno podvajanje postopkov

1.  Vsaka država članica iz druge države članice sprejme podatke ▌, ki so ▌ pridobljeni s postopki, ki so priznani z zakonodajo Skupnosti ali ki potekajo v skladu z njo.

2.  Države članice ob upoštevanju varovanja zaupnih podatkov zagotovijo souporabo podatkov, pridobljenih s postopki, tudi s tistimi, ki so bili izvedeni v Evropski uniji pred začetkom veljavnosti te direktive. Kdor želi uporabiti podatke v lasti nekoga drugega, prispeva k notranjim stroškom takih podatkov, kjer je to ustrezno.

3.  Preden oseba, ki namerava izvesti postopek, zaprosi za odobritev projekta, naredi vse potrebno, da ugotovi, ali že obstajajo podatki, ki zadevajo predlagani projekt, in jih v tem primeru pridobi, (to vključuje tudi prispevek k stroškom); ravno tako države članice pred odobritvijo preverijo, ali taki podatki obstajajo.

4.  Države članice ne odobrijo postopka, kadar oseba ne stori vsega potrebnega za izpolnitev zahtev odstavka 3.

5.  Če so ustrezni podatki dostopni pod razumnimi pogoji, države članice projekt odobrijo le, kadar je to potrebno za varovanje javnosti.

Člen 47

Alternativni pristopi

Komisija in države članice finančno in drugače prispevajo k razvoju in, kjer je to potrebno, k znanstvenemu potrjevanju alternativnih pristopov, namenjenih za zagotavljanje primerljive ravni podatkov, kot je pridobljena pri postopkih, v katerih so uporabljene živali, ampak ne vključujejo uporabe živali ali jih uporabljajo manj ali pa vključujejo manj boleče postopke, ter bodo naredile take druge korake, za katere menijo, da so primerni za spodbujanje raziskav na tem področju. Primerno je ustanoviti veterinarske biobanke velikega obsega, da bi podprli načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja z uporabo odvečnega tkiva, odvzetega med kliničnimi postopki.

Člen 48

Evropski center za validacijo alternativnih metod

Področje dela Evropskega centra za validacijo alternativnih metod se razširi na usklajevanje in spodbujanje razvoja in uporabe alternativ postopkom na živalih, vključno z uporabnimi in osnovnimi biomedicinskimi raziskavami, veterinarskimi raziskavami in predpisanim preskušanjem. V ta namen opravlja naslednje naloge:

   (a) usklajevanje raziskav v nacionalnih centrih za alternativne metode iz člena 49, s katerimi bi olajšali razvoj alternativ postopkom na živalih;
   (b) izvajanje raziskav, s katerimi bi omogočili razvoj alternativ postopkom na živalih;
   (c) naročanje raziskav na področjih, kjer bi verjetno pridobili informacije, s katerimi bi pospešili nadomestitev, zmanjšanje ali izboljšanje postopkov na živalih;
   (d) oblikovanje in izvajanje strategij za nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje postopkov na živalih v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi;
   (e) zagotavljanje informacij o alternativah postopkom na živalih prek rednega poročanja javnosti, zainteresiranim stranem in organom držav članic;
   (f) zagotavljanje baz podatkov za lažjo izmenjavo pomembnih informacij, vključno z informacijami o alternativnih metodah in informacijami, ki so jih prostovoljno prispevali raziskovalci in bi bile sicer neobjavljene, vendar bi lahko z njimi preprečili podvajanje neuspešnih študij na živalih;
   (g) usklajevanje študij predhodnega potrjevanja in potrjevanja, ki jih izvajajo nacionalni centri za alternativne metode v skladu s členom 49 te direktive;
   (h) izvajanje študij potrjevanja in predhodnega potrjevanja, kjer je ustrezno;
   (i) v posvetovanju z ustreznimi regulativnimi organi in zainteresiranimi stranmi oblikovanje in izvajanje strategij za nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje poskusov na živalih, ki se uporabljajo za regulativne namene;
   (j) pospeševanje znanstvenega potrjevanja in regulativnega sprejemanja alternativ poskusom na živalih, ki se uporabljajo za regulativne namene;
   (k) obveščanje ustreznih regulativnih organov o začetku študij predhodnega potrjevanja in potrjevanja ter o znanstveni potrditvi in regulativnem sprejetju alternativnih metod poskusov, ter omogočanje dostopa javnosti in zainteresiranih strani do teh informacij na posebnih spletnih straneh.

Člen 49

Nacionalni referenčni laboratoriji za alternativne metode

1.  Vsaka država članica do ...(15)imenuje center, pristojen za podporo razvoju, potrjevanju in spodbujanju alternativ poskusom na živalih, ki se uporabljajo za regulativne namene, ter ustanove, ki naj razvijajo in spodbujajo uporabo alternativ postopkom na živalih, ki se izvajajo za druge namene, na primer za osnovne in uporabne biomedicinske in veterinarske raziskave.

2.  Države članice lahko za nacionalne referenčne laboratorije določijo samo laboratorije, ki so akreditirani v skladu z Direktivo 2004/10/ES.

3.  Nacionalni referenčni laboratoriji izpolnjujejo naslednje zahteve:

   (a) imajo primerno usposobljeno osebje z ustrezno izobrazbo na področju alternativnih metod in postopka potrjevanja ter tehnik, ki se uporabljajo na njihovem področju pristojnosti;
   (b) imajo opremo in izdelke, ki so potrebni za izvajanje osebju dodeljenih nalog;
   (c) imajo primerno upravno infrastrukturo;
   (d) zagotavljajo, da njihovo osebje spoštuje predpise o zaupnosti.

4.  Nacionalni referenčni laboratoriji izvajajo naslednje naloge:

   (a) sodelujejo s Komisijo na svojem področju pristojnosti ter izvajajo naloge, s katerimi se pospešijo strategije za nadomestitev postopkov na živalih;
   (b) sodelujejo pri predhodnem potrjevanju in potrjevanju alternativnih metod, kjer je ustrezno, pod usklajevanjem Komisije;
   (c) ustreznim organom držav članic sporočajo podatke o dosegljivosti in uporabi alternativnih metod, ki jih prejmejo od Komisije;
   (d) ustreznim organom in uporabniškim enotam v državah članicah in med njimi zagotavljajo znanstveno in tehnično pomoč pri sprejemanju in izvajanju alternativnih metod;
   (e) osebam iz člena 22(1)in, če se zahteva, uporabniškim enotam zagotavljajo usposabljanje o uporabi alternativnih metod;
   (f) sporočajo o razvoju alternativnih metod in javnost obveščajo o pozitivnih in negativnih rezultatih.

5.  Nacionalni centri sodelujejo z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi in tako podprejo cilj za nadomestitev vseh postopkov na živalih.

6.  Nacionalni referenčni laboratoriji podajo izjavo o kakršnem koli navzkrižju interesov pri nalogah, ki jih izvajajo.

7.  Vsa država članica sporoči Komisiji imena in naslove svojih referenčnih laboratorijev. Komisija seznam nacionalnih referenčnih laboratorijev javno objavi.

8.  Po posvetu z nacionalnimi referenčnimi laboratoriji Komisija določi prednostne naloge za validacijske študije in med te laboratorije razdeli sredstva za izvajanje teh študij.

Člen 50

Nacionalni odbor za dobro počutje živali in etiko

1.  Vsaka država članica ustanovi nacionalni odbor za dobro počutje živali in etiko, ki svetuje pristojnim organom in stalnim organom za etično presojo pri zadevah, v katerih se obravnavajo pridobivanje, vzreja, namestitev, oskrba in uporaba živali v postopkih, ter zagotavljajo izmenjevanje najboljših praks.

2.  Nacionalni odbori za dobro počutje živali in etiko si izmenjujejo podatke o delovanju stalnih organov za etično presojo in etičnem vrednotenju ter najboljše prakse znotraj Skupnosti.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 51

Prilagoditve prilog tehničnemu napredku

Komisija lahko priloge od II do IX prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 54(4).

Člen 52

Poročanje

1.  Države članice do ...(16) in vsakih pet let po tem Komisiji pošljejo podatke o izvajanju te direktive in zlasti členov 11(1), 27, 29, 35, 39, 40, 42 in 46 te direktive.

2.  Države članice letno zberejo in javno objavijo statistične podatke o uporabi živali v postopkih, vključno s podatki o dejanski teži postopkov ter izvoru in vrstah primatov razen človeka, ki se uporabljajo v postopkih.

Države članice te statistične podatke objavijo in jih predložijo Komisiji te statistične podatke do ...(17)* in nato v presledkih, ki niso daljši od dveh let.

3.  Komisija do ...(18)** uvede skupno obliko za predložitev podatkov iz odstavka 2 v skladu z regulativnim postopkom iz člena 54(2).

Člen 53

Zaščitna klavzula

1.  Če ima država članica upravičene razloge, da verjame, da je ukrepanje bistveno za ohranitev vrst ali v zvezi z nepričakovanim izbruhom smrtno nevarnih ali izčrpavajočih kliničnih stanj pri človeku, lahko odobri uporabo velikih opic v postopkih, ki imajo enega od namenov iz člena 5(2)(a), (3) ali (6), če namena postopka ni mogoče doseči z uporabo drugih vrst razen velikih opic ali z uporabo alternativnih metod. Vendar sklic na člen 5(2)(a) ne vključuje živali ali rastlin.

2.  Država članica o tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice, navede razloge za svojo odločitev in predloži dokaze o stanju, kakor je opisano v odstavku 1, na katerih temelji začasni ukrep.

3.  Komisija sprejme odločbo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 54(2) v 60 dneh od prejema informacij od države članice. Ta odločba:

   (a) odobri začasni ukrep za obdobje, ki je določeno v odločbi, ali
   (b) zahteva od države članice, da začasni ukrep razveljavi.

Člen 54

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.  Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 55

Poročilo Komisije

1.  Komisija do ...(19) in vsakih pet let po tem na podlagi podatkov, ki jih prejme od držav članic na podlagi člena 52(1), Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive.

2.  Komisija do ...* in vsaka tri leta po tem na podlagi statističnih podatkov, ki jih prejme od držav članic na podlagi člena 52(2), Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zbirno poročilo o teh podatkih.

Člen 56

Pregled

Komisija pregleda to direktivo do ...(20)*, pri tem pa upošteva napredek pri razvoju alternativnih metod, ki ne vključujejo uporabe živali in zlasti primatov razen človeka, ter predlaga morebitne spremembe, kadar je to primerno.

Člen 57

Tematski pregled

Komisija v posvetovanju z državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi opravi tematski pregled uporabe živali v postopkih vsaki dve leti, začenši ....(21). V pregledu preuči vpliv napredka v znanju na področju tehnologije, znanosti in dobrega počutja živali ter določi cilje za izvajanje potrjenih nadomestnih metod.

Komisija pri rednih pregledih daje prednost zmanjšanju in odpravi postopkov, ki povzročajo največjo dopustno bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe in ki niso namenjeni blažitvi smrtno nevarnih ali izčrpavajočih kliničnih stanj pri človeku, z namenom odpraviti vse postopke. Komisija pri rednih pregledih upošteva spreminjanje javnega mnenja o uporabi živalih v postopkih.

Člen 58

Pristojni organi

1.  Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za izvajanje te direktive.

Države članice lahko za izvajanje te direktive imenujejo tudi organe, ki niso državni organi. Tako imenovani organi se za namene te direktive štejejo za pristojne organe.

2.  Države članice obvestijo Komisijo o imenih in naslovih pristojnih organov najpozneje do ...(22)*. Države članice obvestijo Komisijo o vseh spremembah imen in naslovov pristojnih organov.

Komisija seznam pristojnih organov javno objavi.

Člen 59

Kazni

Države članice določijo predpise o kaznih za kršenje določb državne zakonodaje, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najpozneje do ...(23) in brez odlašanja tudi o vseh nadaljnjih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

Člen 60

Prenos

1.  Države članice najpozneje do ...(24)* sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedilo teh predpisov nemudoma sporočijo Komisiji skupaj s korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Te predpise začnejo uporabljati ...(25)**.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki se ureja s to direktivo.

Člen 61

Razveljavitev

Direktiva 86/609/EGS se razveljavi z učinkom od ...(26).

Sklicevanje na razveljavljeno Direktivo se razume kot sklicevanje na to direktivo.

Člen 62

Prehodne določbe

1.  Države članice ne uporabljajo zakonov, uredb in upravnih predpisov, sprejetih v skladu s členi 37 do 45 za projekte, ki so se začeli pred ...* in ki ne trajajo dlje kot do ║tri leta po ...*.

2.  Projekti, ki so se začeli pred ...* in ki trajajo dlje kot do ...*, pridobijo odobritev projekta do ║tri leta po ...*.

Člen 63

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 64

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Redovi nevretenčarjev iz člena 2(2)(b)

–   glavonožci;

–   deseteronožci nižjih redov rakovic in košarjev.

PRILOGA II

Seznam živali iz drugega pododstavka člena 11(1)

1.   žaba (Xenopus (laevis, tropicalis), Rana (temporaria, pipiens));

2.   miš (Mus musculus);

3.   podgana (Rattus norvegicus);

4.   morski prašiček (Cavia porcellus);

5.   sirski (zlati) hrček (Mesocricetus auratus);

6.   kitajski hrček (Cricetulus griseus);

7.   mongolska puščavska podgana (mongolski skakač) (Meriones unguiculatus);

8.   pes (Canis familiaris);

9.   mačka (Felis catus);

10.   vse vrste primatov razen človeka;

11.   cebrica (Danio danio)

PRILOGA III

Seznam primatov razen človeka in datumov iz tretjega pododstavka člena 11(1)

Vrste

Datumi

Navadna čopičarka (Callithrix jacchus)

[datum uporabe iz drugega pododstavka prvega odstavka člena o prenosu]

Javanski makak (Macaca fascicularis)

[deset let po prenosu Direktive]

Rezus (Macace mulatta)

[deset let po prenosu Direktive]

Druge vrste primatov razen človeka

[deset let po prenosu Direktive]

PRILOGA IV

Standardi za namestitev in oskrbo iz člena 34

Oddelek A: Splošno

Oskrba in pogoji za namestitev morajo biti prilagojeni znanstvenemu cilju.

1.  Fizični objekti

Pogoji za namestitev so prilagojeni znanstvenemu cilju.

1.1.  Funkcije in splošni načrt

(  a) Vsi objekti se zgradijo tako, da zagotavljajo okolje, ki upošteva fiziološke in etološke potrebe vrst, ki bodo tam nastanjene. Objekti morajo biti načrtovani in vodeni tako, da se preprečijo dostop nepooblaščenim osebam ter prihajanje ali pobeg živali.

(  b) Enote morajo imeti dejaven program za vzdrževanje, da se preprečijo ali odpravijo vse okvare v zgradbi ali na opremi.

1.2.  Nastanitveni prostori za poskusne živali

(  a) Enote morajo imeti reden in učinkovit razpored čiščenja prostorov ter vzdrževanja zadovoljivih higienskih standardov.

(  b) Kadar se živali lahko prosto gibajo, morajo biti stene in tla prekriti z materialom, ki je odporen proti hujši obrabi in praskam, ki nastanejo zaradi gibanja živali in čiščenja. Material ne sme škoditi zdravju živali in mora biti takšen, da se živali ne morejo poškodovati. Zagotoviti je treba dodatno zaščito za vso opremo ali naprave, da jih živali ne morejo poškodovati ali se zaradi njih poškodovati.

(  c) Vrste, ki so nezdružljive, na primer plenilec in plen, ali živali, ki potrebujejo različne okoljske razmere, ne smejo biti nameščene v skupen prostor niti, v primeru plenilca in plena, v prostor, v katerem se lahko vidijo, vohajo ali slišijo.

1.3.  Prostori za splošne in posebne postopke

(  a) Vse enote morajo imeti laboratorij za opravljanje preprostih diagnostičnih preskusov, obdukcij in/ali zbiranja vzorcev, na katerih se drugje opravijo natančnejše laboratorijske preiskave.

(  b) Zagotoviti je treba objekte, da se omogoči osamitev na novo pridobljenih živali, dokler se ne ugotovi njihovo zdravstveno stanje ter oceni in zmanjša možno zdravstveno tveganje za že nastanjene živali.

(  c) Zagotoviti je treba namestitev za bolne ali poškodovane poskusne živali.

1.4.  Delovni prostori

(  a) Skladišča morajo biti zasnovana, uporabljena in vzdrževana tako, da se zavaruje kakovost hrane in stelje. V teh prostorih ne sme biti mrčesa in žuželk. Druge materiale, ki so lahko okuženi ali predstavljajo nevarnost za živali ali osebje, je treba shranjevati ločeno.

(  b) Prostori za čiščenje in pranje morajo biti dovolj veliki, da se vanje namestijo vse naprave, ki so potrebne za razkuževanje in čiščenje rabljene opreme. Postopek čiščenja mora biti urejen tako, da se loči pretok čiste in umazane opreme, zato da se prepreči okužba na novo očiščene opreme.

(  c) Enote morajo zagotoviti higiensko shranjevanje in odstranjevanje trupel živali in živalskih odpadkov. Ustanove morajo uvesti posebne ukrepe za ravnanje s strupenimi, radioaktivnimi in kužnimi odpadki, njihovo shranjevanje in odstranjevanje.

2.  Okolje in nadzor nad okoljem

2.1.  Prezračevanje

(  a) Zagotoviti je treba prezračevanje nastanitvenih prostorov in ograjenih prostorov za živali, da se izpolnijo zahteve za nastanjeno vrsto.

(  b) Prostore je treba redno prezračevati.

(  c) Sistem prezračevanja mora biti zasnovan tako, da se preprečita škodljiv prepih in hrup.

(  d) V prostorih, v katerih so živali, mora biti kajenje prepovedano.

2.2.  Temperatura

(  a) Temperatura v nastavitvenih prostorih mora biti prilagojeno nastanjeni vrsti. Temperaturo v nastanitvenih prostorih je treba vsak dan meriti in zapisovati.

(  b) Živalim se gibanja ne sme omejiti na zunanja območja s klimatskimi pogoji, ki so lahko nevarni zanje.

2.3.  Vlažnost

Vlažnost v nastavitvenih prostorih mora biti prilagojena nastanjeni vrsti.

2.4.  Razsvetljava

(  a) Kadar naravna svetloba ne zagotavlja ustreznega cikla svetloba/tema, je treba zagotoviti nadzorovano razsvetljavo, da se izpolnijo biološke zahteve živali in zagotovi zadovoljivo delovno okolje.

(  b) Razsvetljava mora zadovoljiti potrebe pri izvajanju postopkov vzreje živali in njihovem pregledovanju.

(  c) Zagotovijo se redna obdobja osvetlitve in moč svetlobe, prilagojena vrsti.

(  d) Pri albinih živalih je treba osvetlitev prilagoditi tako, da se upošteva njihova občutljivost na svetlobo.

2.5.  Hrup

(  a) Stopnje hrupa v slišnem območju živali, vključno z ultrazvokom je treba zmanjšati zlasti med njihovim počitkom.

(  b) Enote morajo imeti alarmne sisteme, ki se oglašajo zunaj občutljivega slušnega območja živali, kadar to ni v nasprotju z njihovo slišnostjo za ljudi.

(  c) Nastanitveni prostori za poskusne živali morajo biti zvočno izolirani z absorpcijskimi materiali.

2.6.  Alarmni sistemi

(  a) Enote, ki se zanašajo na električno ali mehansko opremo za nadzor in varstvo okolja, morajo imeti sistem v pripravljenosti, da vzdržujejo osnovne storitve, in sistem za zasilno razsvetljavo ter zagotovijo, da se alarmni sistemi ne pokvarijo.

(  b) Sistemi za ogrevanje in prezračevanje morajo imeti naprave za nadzorovanje in alarme.

(  c) Jasna navodila za postopke v sili morajo biti navedena na vidnem mestu.

3.  Oskrba

Oskrba je prilagojena znanstvenemu cilju.

3.1.  Zdravje

(  a) Enote morajo imeti vzpostavljeno strategijo, da se zagotovi vzdrževanje zdravstvenih razmer, ki varujejo dobro počutje živali in izpolnjujejo znanstvene zahteve. Ta strategija mora vključevati program mikrobiološkega nadzora, načrte za obravnavo zdravstvenih težav ter mora določiti zdravstvene parametre in postopke za uvajanje novih živali.

(  b) Pregled živali vsaj enkrat na dan opravi oseba, ki je v enoti odgovorna za dobro počutje in oskrbo živali. Pregledi vključujejo spremljanje zdravja živali, da se odkrijejo vse bolne ali poškodovane živali in sprejmejo ustrezni ukrepi.

3.2.  Ujetje v divjini

(  a) Če je treba živali ujeti v divjini, morajo to izvesti pristojne osebe s humanimi metodami. Vpliv postopkov ujetja na preostale prostoživeče živali in rastline ter habitate mora biti čim manjši.

(  b) Katero koli žival, za katero se pri ujetju ali po njem ugotovi, da je poškodovana ali slabega zdravja, čim prej pregleda pristojna oseba, sprejeti pa je treba tudi ustrezne ukrepe za zmanjšanje njenega trpljenja, pri čemer ima prednost obnovitev zdravja živali.

(  c) Če je treba živali zaradi pregleda ali zdravljenja premestiti, morajo biti na kraju ujetja na voljo prevozni zabojniki in prevozna sredstva, ki so prilagojeni zadevni vrsti.

(  d) Sprejmejo se posebni ukrepi za prilagoditev, karanteno, nastanitev, vzrejo in oskrbo živali, ujetih v divjini.

3.3.  Nastanitev in opremljenost

(  a) Nastanitev

Živali razen tistih, ki naravno živijo same, je treba nastaniti z drugimi živalmi v stalne skupine združljivih posameznih živali. V primerih, ko je posamična nastanitev dovoljena na podlagi utemeljitve z izjemnimi znanstvenimi razlogi in/ali zaradi dobrega počutja, ki jo podpira ugodna etična ocena, se trajanje posamične nastanitve omeji na najkrajše potrebno obdobje, živalim pa se zagotovi, da lahko ena drugo vidijo, slišijo, vohajo in/ali se dotikajo. Novo nastanitev in vnovično nastanitev živali v oblikovane skupine je treba pazljivo spremljati, da se preprečijo težave z nezdružljivostjo in motenimi družbenimi razmerji.

(  b) Opremljenost

Vsem živalim je treba zagotoviti dovolj razgiban prostor, v katerem imajo možnost živeti v skladu z običajnimi vedenjskimi vzorci. Zagotoviti jim je treba nekaj nadzora nad okoljem in izbiro ter tako zmanjšati moteno vedenje, ki ga povzroča stres. Enote morajo biti primerno opremljene, da se živalim omogoči veliko dejavnosti ter se izboljšujejo njihove sposobnosti, vključno s telesno vadbo, nabiranjem hrane, manipulativnimi in kognitivnimi dejavnostmi, ki so primerne za vrsto. Opremljanje okolja v ograjenih prostorih za živali mora ustrezati vrsti in posameznim potrebam zadevnih živali. Strategije opremljanja v enotah je treba redno pregledovati in posodabljati.

(  c) Ograjeni prostori za živali

Ograjeni prostori za živali ne smejo biti zgrajeni iz materialov, ki škodijo zdravju živali. Zasnova in konstrukcija prostorov morata biti taki, da se živali ne morejo poškodovati. Zgrajeni morajo biti iz odpornega materiala, prilagojenega tehnikam čiščenja in dekontaminacije, razen če so namenjeni enkratni uporabi. Zasnova tal v ograjenih prostorih za živali mora ustrezati vrsti in starosti živali ter omogočati odstranjevanje izločkov.

3.4.  Hranjenje

(  a) Pri izbiri vrste, vsebine in razdeljevanja krme je treba upoštevati prehrambne in vedenjske potrebe živali.

(  b) Živalska krma mora biti okusna in nekontaminirana. Pri izbiri surovih sestavin, pridelavi, pripravi in razdeljevanju krme morajo enote sprejeti ukrepe za zmanjšanje kemične, fizikalne in mikrobiološke kontaminacije.

(  c) Pakiranje, prevoz in skladiščenje morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo kontaminacija, kvarjenje ali uničenje. Vse naprave za odmerjanje hrane, korita ali druge pripomočke, ki se uporabljajo za hranjenje, je treba redno čistiti in po potrebi sterilizirati.

(  d) Vsaka žival mora imeti dostop do krme, zagotoviti pa je treba tudi dovolj velik prostor za hranjenje, da se omeji tekmovalnost.

3.5.  Oskrba z vodo

(  a) Vsem živalim mora biti vedno na voljo nekontaminirana pitna voda.

(  b) Če se uporabljajo sistemi samodejnega dovajanja vode, jih je treba redno preverjati, servisirati in izpirati, da se preprečijo nezgode. Če se uporabljajo kletke s trdnim dnom, je treba poskrbeti za čim manjše tveganje poplav.

(  c) Poskrbeti je treba za prilagoditev oskrbe z vodo za akvarije in bazene glede na potrebe in tolerančne meje posameznih vrst rib, dvoživk in plazilcev.

3.6.  Tla, podlaga, stelja, materiali za ležišča in gnezda

(  a) Vedno je treba zagotoviti ustrezne materiale za ležišča ali strukture za spanje, ki so prilagojeni vrsti, vključno z materiali za gnezda ali strukturami za parjenje živali.

(  b) Tla v ograjenem prostoru za živali morajo vsem živalim zagotavljati trden in udoben prostor za počitek. Vsi prostori za spanje morajo biti čisti in suhi.

3.7.  Ravnanje

Enote oblikujejo programe urjenja za spodbujanje sodelovanja živali med postopki. Programi urjenja morajo biti prilagojeni vrstam in njihovemu izvoru, postopkom in dolžini trajanja projekta. Družabni stik z ljudmi mora imeti prednost ter mora biti prilagojen vrstam in njihovemu izvoru, postopkom in dolžini trajanja projekta.

Oddelek B: Oddelek za posamezne vrste

1.  Miši, podgane, peščene podgane, hrčki in morski prašički

V tej in naslednjih tabelah za miši, podgane, peščene podgane, hrčke in morske prašičke "višina ograjenega prostora" pomeni navpično razdaljo med tlemi in vrhom ograjenega prostora, preden se doda oprema, pa mora biti ta višina zagotovljena v več kot 50 % najmanjše površine tal ograjenega prostora

Pri načrtovanju postopkov je treba upoštevati prihodnjo rast živali, da se zagotovi primeren prostor (kot je opisano v tabelah od 1.1 do 1.5) za trajanje študije.

Tabela 1.1. Miši

Telesna teža

(g)

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(cm2)

Površina tal

na žival

(cm2)

Najmanjša višina ograjenega prostora

(cm)

Datum iz člena 34(2)

Pri vzreji in med postopki

do 20

med 20 in 25

med 25 in 30

nad 30

330

330

330

330

60

70

80

100

12

12

12

12

[januar 2012]

Vzreja

330

Za monogamni par (križani/pasemski) ali trio (pasemski). Za vsako dodatno samico z zarodom je treba dodati 180 cm2.

12

Vzreja pri rejcih*

Velikost ograjenega prostora

950 cm²

manj kot 20

950

40

12

Velikost ograjenega prostora

1 500 cm²

manj kot 20

1 500

30

12

* Odstavljene miši so lahko nastanjene pri tej gostoti naseljenosti za kratko dobo od odstavitve do odhoda, če so živali nastanjene v večjih ograjenih prostorih z ustrezno opremo. Te bivalne razmere ne smejo povzročiti slabšega počutja živali, kot so: povečana raven napadalnosti, razširjenost bolezni in umrljivosti, stereotipija in druge vedenjske motnje, izguba teže ali drugi psihološki ali vedenjski odzivi na stres.

Tabela 1.2. Podgane

Telesna teža

(g)

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(cm2)

Površina tal

na žival

(cm2)

Najmanjša višina ograjenega prostora (cm)

Datum iz člena 34(2)

Pri vzreji in med postopki*

do 200

med 200 in 300

med 300 in 400

med 400 in 600

nad 600

800

800

800

800

1 500

200

250

350

450

600

18

18

18

18

18

[januar 2012]

Vzreja

800

Mati in zarod. Za vsako dodatno odraslo žival je treba v ograjen prostor vedno dodati 400 cm2.

18

Vzreja pri rejcih**

Velikost ograjenega prostora

1 500 cm²

do 50

med 50 in 100

med 100 in 150

med 150 in 200

1 500

1 500

1 500

1 500

100

125

150

175

18

18

18

18

Vzreja pri rejcih**

Velikost ograjenega prostora

2 500 cm²

do 100

med 100 in 150

med 150 in 200

2 500

2 500

2 500

100

125

150

18

18

18

* Pri študijah življenjskega obdobja je treba živalim zagotoviti ograjene prostore primerne velikosti, ki omogočajo nastanitev z drugimi živalmi. Kadar so prostorske zmogljivosti za posamezno žival manjše od navedenih, je treba dati prednost ohranjanju stabilnih družbenih struktur.

** Odstavljene podgane so lahko pri tej gostoti naseljenosti nastanjene za kratko dobo od odstavitve do odhoda, če so živali nastanjene v večjih ograjenih prostorih z ustrezno opremo. Te bivalne razmere ne smejo povzročiti slabšega počutja živali, kot so: povečana raven napadalnosti, razširjenost bolezni in umrljivosti, stereotipija in druge vedenjske motnje, izguba teže ali drugi psihološki ali vedenjski odzivi na stres.

Tabela 1.3. Peščene podgane

Telesna teža

(g)

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(cm2)

Površina tal

na žival

(cm2)

Najmanjša

višina ograjenega prostora

(cm)

Datum iz člena 34(2)

Pri vzreji in med postopki

do 40

nad 40

1 200

1 200

150

250

18

18

[januar 2012]

Vzreja

1 200

Monogamni par ali trio s potomcem

18

Tabela 1.4. Hrčki

Telesna teža

(g)

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(cm2)

Površina tal

na žival

(cm2)

Najmanjša

višina ograjenega prostora (cm)

Datum iz člena 34(2)

Pri vzreji in med postopki

do 60

med 60 in 100

nad 100

800

800

800

150

200

250

14

14

14

[januar 2012]

Vzreja

800

Mati ali monogamni par z zarodom

14

Vzreja pri rejcih*

manj kot 60

1 500

100

14

* Odstavljeni hrčki so lahko nastanjeni pri tej gostoti naselitve za kratko dobo od odstavitve do odhoda, če so živali nameščene v večjih zaprtih prostorih z ustrezno opremo. Te bivalne razmere ne smejo povzročiti slabšega počutja živali, kot so: povečana raven napadalnosti, razširjenosti bolezni in umrljivosti, stereotipija in druge vedenjske motnje, izguba teže ali drugi psihološki ali vedenjski odzivi na stres.

Tabela 1.5. Morski prašički

Telesna teža

(g)

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(cm2)

Površina tal

na žival

(cm2)

Najmanjša

višina ograjenega prostora (cm)

Datum iz člena 34(2)

Pri vzreji in med postopki

do 200

med 200 in 300

med 300 in 450

med 450 in 700

nad 700

1 800

1 800

1 800

2 500

2 500

200

350

500

700

900

23

23

23

23

23

[januar 2012]

Vzreja

2 500

Par z zarodom. Za vsako dodatno plemensko samico je treba dodati 1 000 cm2.

23

2. Kunci

Znotraj ograjenega prostora je treba zagotoviti dvignjeno območje. Dvignjeno območje mora živali omogočati, da leži, sedi in se brez težav premika pod njim, pokrivati pa ne sme več kot 40 % tal. Če iz izjemnih znanstvenih ali veterinarskih razlogov police ni mogoče uporabljati, mora biti ograjen prostor za enega kunca večji za 33 %, za dva kunca pa za 60 %. Kadar se zagotovi dvignjeno območje za kunce, ki so mlajši od 10 tednov, mora biti velikost dvignjenega območja vsaj 55 x 25 cm, višina nad tlemi pa mora biti taka, da jo živali lahko izkoristijo.

Tabela 2.1. Kunci, starejši od 10 tednov

Tabela 2.1 se uporablja za kletke in staje. Za tretjega, četrtega, petega in šestega kunca je dodatna površina tal najmanj 3 000 cm2 na kunca, za vsakega dodatnega kunca po številu šest pa je treba dodati najmanj 2 500 cm2.

Končna telesna teža (kg)

Najmanjša površina tal za eno ali dve družbeno usklajeni živali

(cm2)

Najmanjša višina

(cm)

Datum iz člena 34(2)

do 3

med 3 in 5

nad 5

3 500

4 200

5 400

45

45

60

[januar 2012]

Tabela 2.2 Samica kunca in zarod

Teža samice kunca

(kg)

Najmanjša velikost ograjenega prostora (cm2)

Dodatek za gnezdišče

(cm2)

Najmanjša višina

(cm)

Datum iz člena 34(2)

do 3

med 3 in 5

nad 5

3 500

4 200

5 400

1 000

1 200

1 400

45

45

60

[januar 2012]

Tabela 2.3. Kunci, mlajši od 10 tednov

Tabela 2.3 se uporablja za kletke in staje.

Starost

Najmanjša velikost ograjenega prostora (cm2)

Najmanjša površina tal na žival

(cm2)

Najmanjša višina

(cm)

od odstavitve do 7 tednov

od 7 do 10 tednov

4 000

4 000

800

1 200

40

40

Tabela 2.4. Kunci: Optimalne mere za dvignjena območja za zaprte prostore z merami iz tabele 2.1.

Starost v

tednih

Končna telesna teža

(kg)

Optimalna velikost

(cm x cm)

Optimalna višina od tal ograjenega prostora (cm)

Datum iz člena 34(2)

nad 10

do 3

od 3 do 5

nad 5

55 x 25

55 x 30

60 x 35

25

25

30

[januar 2012]

3.  Mačke

Tabela 3.1. Mačke

Najmanjši prostor, v katerega lahko namestimo mater in mladiče, je prostor za eno mačko, ki ga je treba postopoma povečevati, mladiče po četrtem mesecu starosti pa je treba premestiti in upoštevati prostorske zahteve za odrasle živali.

Območja za hranjenje in podloge s steljo ne smejo biti med seboj oddaljene več kot 0,5 m in se ne smejo menjati.

Tla*

(m2)

Police

(m2)

Višina

(m)

Datum iz člena 34(2)

Najmanjša mera za eno odraslo žival

1,5

0,5

2

[januar 2017]

Za vsako dodatno žival je treba dodati

0,75

0,25

Opomba: * Površina tal, ki ne vključuje polic.

4.  Psi

Notranji ograjeni prostori ne smejo zajemati manj kot 50 % najmanjšega prostora, ki mora biti na voljo psom, kot je določeno v tabeli 4.1.

Zahteve za prostor, ki so podrobno opisane spodaj, temeljijo na zahtevah za pasmo beagle, vendar je treba za večje pasme, kot so bernardinci ali irski volčji hrti, zagotoviti znatno več prostora, kot je navedeno v tabeli 4.1. Za druge pasme razen za laboratorijske beagle je treba prostorske zmogljivosti določiti po posvetovanju z veterinarji.

Tabela 4.1. Psi

Vsak pes, ki je nameščen v paru ali skupini, se lahko omeji na polovico celotnega zagotovljenega prostora (2 m2 za pse pod 20 kg, 4 m2 za pse nad 20 kg), kadar se na njih izvajajo postopki, kot je določeno v tej direktivi, če je taka ločitev bistvena za znanstvene namene.

Doječa psica in zarod morata imeti na voljo enak prostor kot samska psica enake teže. Staja za kotitev mladičev mora biti zasnovana tako, da se lahko psica pred mladiči umakne v dodatni prostor ali na dvignjeno območje.

Teža

(kg)

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(m2)

Najmanjša površina tal za eno ali dve živali

(m2)

Za vsako dodatno žival je treba dodati najmanj (m2)

Najmanjša višina

(m)

Datum iz člena 34(2)

do 20

nad 20

4

8

4

8

2

4

2

2

[januar 2017]

Tabela 4.2. Psi – živali po odstavitvi

Teža psa

(kg)

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(m2)

Najmanjša površina tal/žival

(m2)

Najmanjša višina

(m)

Datum iz člena 34(2)

do 5

4

0,5

2

[januar 2017]

med 5 in 10

4

1,0

2

med 10 in 15

4

1,5

2

med 15 in 20

4

2

2

nad 20

8

4

2

5.  Beli dihurji

Tabela 5. Beli dihurji

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(cm2)

Najmanjša površina tal na žival

(cm2)

Najmanjša višina

(cm)

Datum iz člena 34(2)

Živali do 600 g

Živali nad 600 g

Odrasli samci

Samica in zarod

4 500

4 500

6 000

5 400

1 500

3 000

6 000

5 400

50

50

50

50

[januar 2012]

6.  Primati razen človeka

Tabela 6.1. Marmozetke in tamarinke

Najmanjša površina tal ograjenih prostorov za 1* ali 2 živali in mladiče do 5 mesecev starosti (m2)

Najmanjša prostornina za dodatno žival nad 5 meseci starosti (m3)

Najmanjša višina ograjenega prostora (m) **

Datum iz člena 34(2)

Marmozetke

0,5

0,2

1,5

[januar 2017]

Tamarinke

1,5

0,2

1,5

* Živali so lahko nameščene posamezno le v izjemnih okoliščinah.

** Streha ograjenega prostora mora biti vsaj 1,8 m nad tlemi.

Tabela 6.2. Veveričje opice

Najmanjša površina tal za

1* ali 2 živali (m2)

Najmanjša prostornina za dodatno žival nad 6 meseci (m3)

Najmanjša višina ograjenega prostora (m)

Datum iz člena 34(2)

2,0

0,5

1,8

[januar 2017]

* Živali so lahko nameščene posamezno le v izjemnih okoliščinah.

Tabela 6.3. Makaki in zamorske mačke*

Najmanjša velikost ograjenega prostora (m2)

Najmanjša prostornina ograjenega prostora (m3)

Najmanjša prostornina na žival (m3)

Najmanjša višina ograjenega prostora (m)

Datum iz člena 34(2)

Živali, mlajše od 3 let**

2,0

3,6

1,0

1,8

[januar 2017]

Živali, starejše od 3 let***

2,0

3,6

1,8

1,8

Živali za vzrejo****

3,5

2,0

* Živali so lahko nameščene posamezno le v izjemnih okoliščinah.

** V ograjenem prostoru najmanjših mer so lahko do tri živali.

*** V ograjenem prostoru najmanjših mer sta lahko do dve živali.

**** V kolonijah za vzrejo ni potreben dodatni prostor/prostornina za mlade živali do dveh let, nameščene z materami.

Tabela 6.4. Pavijani*

Najmanjša velikost ograjenega prostora (m2)

Najmanjša prostornina ograjenega prostora (m3)

Najmanjša prostornina na žival (m3)

Najmanjša višina ograjenega prostora (m)

Datum iz člena 34(2)

Živali**, mlajše od 4 let

4,0

7,2

3,0

1,8

[januar 2017]

Živali**, starejše od 4 let

7,0

12,6

6,0

1,8

Živali za vzrejo***

12,0

2,0

* Živali so lahko nameščene posamezno le v izjemnih okoliščinah.

** V ograjenem prostoru najmanjših mer sta lahko do dve živali.

*** V kolonijah za vzrejo ni potreben dodatni prostor/prostornina za mlade živali do dveh let, nameščene z materami.

7.  Domače živali

Tabela 7.1. Govedo

Telesna teža

(kg)

Najmanjša velikost ograjenega prostora (m2)

Najmanjša površina tal/žival

(m2/žival)

Velikost korita za

hranjenje goveda brez rogov po želji (m/žival)

Velikost korita za

omejeno hranjenje goveda brez rogov (m/žival)

Datum iz člena 34(2)

do 100

2,50

2,30

0,10

0,30

[januar 2017]

med 100 in 200

4,25

3,40

0,15

0,50

med 200 in 400

6,00

4,80

0,18

0,60

med 400 in 600

9,00

7,50

0,21

0,70

med 600 in 800

11,00

8,75

0,24

0,80

nad 800

16,00

10,00

0,30

1,00

Tabela 7.2. Ovce in koze

Telesna teža

(kg)

Najmanjša velikost ograjenega prostora (m2)

Najmanjša površina tal/žival

(m2/žival)

Najmanjša višina pregrade

(m)

Velikost korita za hranjenje po želji (m/žival)

Velikost korita za omejeno hranjenje (m/žival)

Datum iz člena 34(2)

do 20

1,0

0,7

1,0

0,10

0,25

[januar 2017]

med 20 in 35

1,5

1,0

1,2

0,10

0,30

med 35 in 60

2,0

1,5

1,2

0,12

0,40

nad 60

3,0

1,8

1,5

0,12

0,50

Tabela 7.3. Svinje in pritlikave svinje

Živa teža (kg)

Najmanjša velikost ograjenega prostora*

(m2)

Najmanjša površina tal na žival

(m2/žival)

Najmanjša površina ležišča na žival (v temperaturno nevtralnih razmerah) (m2/žival)

Datum iz člena 34(2)

do 5

2,0

0,20

0,10

[januar 2017]

med 5 in 10

2,0

0,25

0,11

med 10 in 20

2,0

0,35

0,18

med 20 in 30

2,0

0,50

0,24

med 30 in 50

2,0

0,70

0,33

med 50 in 70

3,0

0,80

0,41

med 70 in 100

3,0

1,00

0,53

med 100 in 150

4,0

1,35

0,70

nad 150

5,0

2,50

0,95

odrasli (konvencionalni) prašiči

7,5

1,30

* Prašiči so lahko za kratka obdobja zaprti v manjših ograjenih prostorih, npr. z razdelitvijo celotnega ograjenega prostora s pregradami, če to utemeljujejo veterinarski ali poskusni razlogi, npr. če je potrebno ločeno hranjenje.

Tabela 7.4. Živali iz družine konjev

Najkrajša stranica mora meriti najmanj 1,5 x višina vihra živali. Višina notranjega ograjenega prostora mora živalim omogočati, da se popolnoma dvignejo.

Višina vihra

(m)

Najmanjša površina tal/žival

(m2/žival)

Najmanjša višina ograjenega prostora (m)

Datum iz člena 34(2)

Za vsako posamezno nameščeno žival ali skupine do 3 živali

Za vsako žival v skupini 4 ali več živali

Boks za žrebitev/kobila z žrebetom

[januar 2017]

od 1,00 do 1,40

9,0

6,0

16

3,00

med 1,40 in 1,60

12,0

9,0

20

3,00

nad 1,60

16,0

(2 x VV)2 *

20

3,00

* Za zagotovitev ustreznega prostora morajo prostorske zmogljivosti za vsako posamezno žival temeljiti na višini vihra (VV).

8.  Ptice

Tabela 8.1. Domača kokoš

Kadar ni mogoče zagotoviti najmanjših mer iz znanstvenih razlogov, mora vodja poskusa utemeljiti trajanje omejitve in jo določiti po posvetovanju z veterinarji. V takih okoliščinah se lahko ptice nastanijo v manjše ograjene prostore, ki so primerno opremljeni in imajo najmanjšo površino tal 0,75 m2.

Telesna teža (g)

Najmanjša velikost ograjenega prostora (m2)

Najmanjše območje za ptico (m2)

Najmanjša višina (cm)

Najmanjša dolžina korita za hrano na ptico (cm)

Datum iz člena 34(2)

do 200

1,00

0,025

30

3

[januar 2012]

med 200 in 300

1,00

0,03

30

3

med 300 in 600

1,00

0,05

40

7

med 600 in 1200

2,00

0,09

50

15

med 1200 in 1800

2,00

0,11

75

15

med 1800 in 2400

2,00

0,13

75

15

nad 2400

2,00

0,21

75

15

Tabela 8.2. Domači puran

Vse stranice ograjenega prostora morajo biti dolge vsaj 1,5 m. Kadar ni mogoče zagotoviti najmanjših mer iz znanstvenih razlogov, mora vodja poskusa utemeljiti trajanje omejitve in jo določiti po posvetovanju z veterinarji. V takih okoliščinah se lahko ptice nastanijo v manjših ograjenih prostorih, ki so ustrezno opremljeni in imajo najmanjšo površino tal 0,75 m2 ter najmanjšo višino 50 cm za ptice pod 0,6 kg, 75 cm za ptice pod 4 kg in 100 cm nad 4 kg. Ti prostori se lahko uporabljajo za nastanitev manjših skupin ptic v skladu s prostorskimi zmogljivostmi iz tabele 8.2.

Telesna teža (kg)

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(m2)

Najmanjše območje za ptico

(m2)

Najmanjša višina (cm)

Najmanjša dolžina korita za hrano na ptico (cm)

Datum iz člena 34(2)

do 0,3

2,00

0,13

50

3

[januar 2012]

med 0,3 in 0,6

2,00

0,17

50

7

med 0,6 in 1

2,00

0,30

100

15

med 1 in 4

2,00

0,35

100

15

med 4 in 8

2,00

0,40

100

15

med 8 in 12

2,00

0,50

150

20

med 12 in 16

2,00

0,55

150

20

med 16 in 20

2,00

0,60

150

20

nad 20

3,00

1,00

150

20

Tabela 8.3. Prepelice

Telesna teža (g)

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(m2)

Najmanjše območje za par ptic (m2)

Dodaten prostor za skupino ptic (m2)

Najmanjša višina (cm)

Najmanjša dolžina korita na ptico (cm)

Datum iz člena 34(2)

do 150

1,00

0,5

0,10

20

4

[januar 2012]

nad 150

1,00

0,6

0,15

30

4

Tabela 8.4. Race in gosi

Kadar ni mogoče zagotoviti najmanjših mer iz znanstvenih razlogov, mora vodja poskusa utemeljiti trajanje omejitve in jo določiti po posvetovanju z veterinarji. V takih okoliščinah se lahko ptice nastanijo v manjše ograjene prostore, ki so ustrezno opremljeni in imajo najmanjšo površino tal 0,75 m2. Ti prostori se lahko uporabljajo za nastanitev manjših skupin ptic v skladu s prostorskimi zmogljivostmi, ki so navedene v tabeli 8.4.

Telesna teža (g)

Najmanjša velikost ograjenega prostora

(m2)

Območje na ptico (m2)*

Najmanjša višina (cm)

Najmanjša dolžina korita za hrano na ptico (cm)

Datum iz člena 34(2)

Race

[januar 2012]

do 300

2,00

0,10

50

10

med 300 in 1 200**

2,00

0,20

200

10

med 1 200 in 3 500

2,00

0,25

200

15

nad 3 500

2,00

0,50

200

15

Gosi

do 500

2,00

0,20

200

10

med 500 in 2 000

2,00

0,33

200

15

nad 2 000

2,00

0,50

200

15

* To vključuje ribnik, velik vsaj 0,5 m2, na 2 m2 ograjenega prostora z najmanjšo globino 30 cm. Ribnik lahko obsega največ 50 % najmanjše velikosti ograjenega prostora.

** Prej operjene ptice so lahko v ograjenih prostorih z najmanjšo višino 75 cm.

Tabela 8.5. Race in gosi: Najmanjše velikosti ribnika*

Površina (m2)

Globina (cm)

Race

0,5

30

Gosi

0,5

od 10 do 30

* Velikosti ribnika na 2 m2 ograjenega prostora. Ribnik lahko obsega največ 50 % najmanjše velikosti ograjenega prostora.

Tabela 8.6. Golobi

Ograjeni prostor mora biti dolg in ozek (na primer 2 m x 1 m) in ne kvadraten, da se pticam omogočijo krajši leti.

Velikost skupine

Najmanjša velikost ograjenega prostora (m2)

Najmanjša višina (cm)

Najmanjša dolžina korita za hrano na ptico (cm)

Najmanjša dolžina gredi na ptico (cm)

Datum iz člena 34(2)

do 6

2

200

5

30

[januar 2012]

med 7 in 12

3

200

5

30

za vsako dodatno ptico nad 12

0,15

5

30

Tabela 8.7. Avstralske zebrice

Ograjeni prostor mora biti dolg in ozek (na primer 2 m x 1 m), da se pticam omogočijo krajši leti. Za študije o parjenju se lahko ptice nastanijo v manjše ograjene prostore, ki so ustrezno opremljeni in imajo najmanjšo površino tal 0,5 m2 ter višino 40 cm. Trajanje omejitve mora utemeljiti vodja poskusa in jo določiti po posvetovanju z veterinarji.

Velikost skupine

Najmanjša velikost ograjenega prostora (m2)

Najmanjša višina (cm)

Najmanjše število krmilnikov

Datum iz člena 34(2)

do 6

1,0

100

2

[januar 2012]

med 7 in 12

1,5

200

2

med 13 in 20

2,0

200

3

za vsako dodatno ptico nad 20

0,05

1 na 6 ptic

9.  Dvoživke

Tabela 9.1. Vodne repate dvoživke

Dolžina telesa*(cm)

Najmanjša vodna površina (cm2)

Najmanjša vodna površina za vsako dodatno žival v skupini (cm2)

Najmanjša globina vode (cm)

Najugodnejša temperatura

Relativna vlažnost

Datum iz člena 34(2)

do 10

262,5

50

13

15 ºC–22 °C

100 %

[januar 2012]

med 10 in 15

525

110

13

med 15 in 20

875

200

15

med 20 in 30

1 837,5

440

15

nad 30

3 150

800

20

* Izmerjena od glave do zadnjične odprtine.

Tabela 9.2. Vodne brezrepe dvoživke*

Dolžina telesa**(cm)

Najmanjša vodna površina (cm2)

Najmanjša vodna površina za vsako dodatno žival v skupini (cm2)

Najnižja globina vode (cm)

Najugodnejša temperatura

Relativna vlažnost

Datum iz člena 34(2)

do 6

160

40

6

18 ºC–22 °C

100 %

[januar 2012]

med 6 in 9

300

75

8

med 9 in 12

600

150

10

nad 12

920

230

12,5

* Ti pogoji veljajo za zbirne bazene (npr. za vzrejo), vendar ne za bazene, ki se uporabljajo za naravno parjenje in superovulacijo zaradi učinkovitosti, ker slednji postopki zahtevajo manjše ločene bazene. Prostorske zahteve za odrasle živali v označeni kategoriji za velikost; mlajše živali in paglavce je treba izločiti ali prilagoditi mere načelu merjenja.

** Izmerjena od glave do zadnjične odprtine.

Tabela 9.3. Semiakvatične brezrepe dvoživke

Dolžina telesa*

(cm)

Najmanjša velikost zaprtega prostora** (cm2)

Najmanjša površina za vsako dodatno žival v skupini (cm2)

Najmanjša višina zaprtega prostora*** (cm)

Najnižja globina vode

(cm)

Najugodnejša temperatura

Relativna vlažnost

Datum iz člena 34(2)

do 5,0

1 500

200

20

10

10 ºC – 15 ºC

50 – 80 %

[januar 2012]

med 5,0 in 7,5

3 500

500

30

10

nad 7,5

4 000

700

30

15

* Izmerjena od glave do zadnjične odprtine.

** Ena tretjina kopnega in dve tretjini vode, kar omogoča živalim, da se potapljajo.

*** Izmerjena od površine kopnega do notranjega dela vrha terarija; poleg tega je treba višino ograjenih prostorov prilagoditi notranji opremi.

Tabela 9.4. Semiterestrične brezrepe dvoživke

Dolžina telesa*

(cm)

Najmanjša velikost ograjenega prostora**

(cm2)

Najmanjša površina za vsako dodatno žival v skupini (cm2)

Najmanjša višina zaprtega prostora*** (cm)

Najmanjša globina vode

(cm)

Najugodnejša temperatura

Relativna vlažnost

Datum iz člena 34(2)

do 5,0

1 500

200

20

10

23 ºC–27 ºC

50–80 %

[januar 2012]

med 5,0 in 7,5

3 500

500

30

10

nad 7,5

4 000

700

30

15

* Izmerjena od glave do zadnjične odprtine.

** Dve tretjini kopnega in ena tretjina vode, kar omogoča živalim, da se potapljajo.

*** Izmerjena od površine kopnega do notranjega dela vrha terarija; poleg tega je treba višino ograjenih prostorov prilagoditi notranji opremi.

Tabela 9.5. Drevesne brezrepe dvoživke

Dolžina telesa*

(cm)

Najmanjša velikost ograjenega prostora**

(cm2)

Najmanjša površina za vsako dodatno žival v skupini (cm2)

Najmanjša višina ograjenega prostora ***

(cm)

Najugodnejša temperatura

Relativna vlažnost

Datum iz člena 34(2)

do 3,0

900

100

30

18 ºC–25 ºC

50–70 %

[januar 2012]

nad 3,0

1 500

200

30

* Izmerjena od glave do zadnjične odprtine.

** Dve tretjini kopnega in ena tretjina bazena, kar omogoča živalim, da se potapljajo.

*** Izmerjena od površine kopnega do notranjega dela vrha terarija; poleg tega je treba višino ograjenih prostorov prilagoditi notranji opremi.

10.  Plazilci

Tabela 10.1. Vodne želve

Dolžina telesa*)

(cm)

Najmanjša vodna površina

(cm2)

Najmanjša vodna površina za vsako dodatno žival v skupini (cm2)

Najmanjša globina vode

(cm)

Najugodnejša temperatura

Relativna vlažnost

Datum iz člena 34(2)

do 5

600

100

10

20 ºC–25 ºC

80–70 %

[januar 2012]

med 5 in 10

1 600

300

15

med 10 in 15

3 500

600

20

med 15 in 20

6 000

1 200

30

med 20 in 30

10 000

2 000

35

nad 30

20 000

5 000

40

*║ Izmerjena v ravni črti od sprednjega roba do zadnjega roba oklepa.

Tabela 10.2. Kopenske kače

Dolžina telesa*)

(cm)

Najmanjša površina tal

(cm2)

Najmanjša površina za vsako dodatno žival v skupini (cm2)

Najmanjša višina ograjenega prostora **)

(cm)

Najugodnejša temperatura

Relativna vlažnost

Datum iz člena 34(2)

do 30

300

150

10

22 ºC–27 ºC

60–80 %

[januar 2012]

med 30 in 40

400

200

12

med 40 in 50

600

300

15

med 50 in 75

1 200

600

20

nad 75

2 500

1 200

28

*║ Izmerjena od glave do repa.

**║ Izmerjena od površine kopnega do notranjega dela vrha terarija; poleg tega je treba višino ograjenega prostora prilagoditi notranji opremi.

PRILOGA V

Seznam živali iz člena 34(4)

(1)  Govedo (Bos taurus in Bos indicus);

(2)  Ovce in koze (Ovis aries in Capra hircus);

(3)  Prašiči (Sus scrofa);

(4)  Živali iz družine konjev (Equus caballus in Equus asinus);

(5)  Domače kokoši (Gallus gallus domesticus);

(6)  Domači purani (Meleagris gallopavo);

(7)  Race in gosi (Anas platyrhynchos, Anser anser domesticus, Cairina moschata);

(8)  Prepelice (Coturnix spp);

(9)  Golobi (Colombia livia);

(10)  Kunci (Oryctolagus cuniculus).

PRILOGA VI

Humane metode ubijanja živali

Tabela 1 – Humane metode ubijanja rib, vključno s čeljustnicami in obloustkami

Agent

Hitrost delovanja

Učinkovitost

Preprostost

uporabe

Varnost

udeleženca

Estetska

vrednost

Skupna

ocena

(1–5)

Opombe

Prevelik odmerek anestetika

++

++

++

+ do ++

++

4 do 5*

Lahko se uporablja po predhodnemu dajanju pomirjevala živali.

*Nekateri anestetiki lahko povzročijo draženje kože, kadar se uporabljajo pri ribah.

Električno omamljanje

++

+

+

+

++

4

Potrebna je posebna oprema.

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Maceracija

++

++

++

++

+

4

Samo za ribe, ki so krajše od 2 cm.

Udarec po glavi

++

+

+

++

3

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Izpah vratu

++

++

+

++

2 – če je žival pri zavesti

5 – če je žival nezavestna

Se ne uporablja pri ribah > 500 g. Slediti mora uničenje možganov.

Na nezavestnih ribah se lahko uporabijo druge metode, če se žival pred smrtjo ne zbudi iz nezavesti.

Hitrost delovanja: ++ zelo hitro, + hitro, – počasno. Učinkovitost: ++ zelo učinkovito, + učinkovito, – neučinkovito. Preprostost uporabe: ++ preprosta uporaba, + zahteva strokovno znanje, – zahteva specialistično usposabljanje. Varnost uporabnika: ++ ni nevarnosti, + majhna nevarnost, – nevarno. Estetska vrednost: ++ estetsko dobro, + sprejemljivo za večino ljudi, – nesprejemljivo za veliko ljudi. Ocena: 1–5, pri čemer je 5 opredeljena kot najbolj zadovoljiva.

Tabela 2 – Humane metode ubijanja dvoživk

Agent

Hitrost delovanja

Učinkovitost

Preprostost

uporabe

Varnost

udeleženca

Estetska

vrednost

Skupna

ocena

(1–5)

Opombe

Prevelik odmerek anestetika

++

++

++

++

++

5

Lahko se uporablja po predhodnemu dajanju pomirjevala živali.

Udarec po glavi

++

++

+

++

3

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Nevromuskularna snov, ki povzroči blokado/anestezijske zmesi*)

+

++

+

+

3

Vbrizga se intravenozno, zato zahteva strokovno znanje.

Mikrovalovno obsevanje

++

++

+

++

3

Potrebna je posebna oprema.

Za majhne dvoživke.

Električno omamljanje

+

+

+

2

Potrebna je posebna oprema.

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

*) Nevromuskularna snov, ki povzroči blokado

Na nezavestnih dvoživkah se lahko uporabijo druge metode, če se žival pred smrtjo ne zbudi iz nezavesti.

Hitrost delovanja: ++ zelo hitro, + hitro, - počasno. Učinkovitost: ++ zelo učinkovito, + učinkovito, – neučinkovito. Preprostost uporabe: ++ preprosta uporaba, + zahteva strokovno znanje, – zahteva specialistično usposabljanje. Varnost uporabnika: ++ ni nevarnosti, + majhna nevarnost, – nevarno. Estetska vrednost: ++ estetsko dobro, + sprejemljivo za večino ljudi, – nesprejemljivo za veliko ljudi. Ocena: 1–5, pri čemer je 5 opredeljena kot najbolj zadovoljiva.

Tabela 3 – Humane metode ubijanja plazilcev

Agent

Hitrost delovanja

Učinkovitost

Preprostost

uporabe

Varnost

udeleženca

Estetska

vrednost

Skupna

ocena

(1–5)

Opombe

Prevelik odmerek anestetika

++

++

++

+

++

5

Lahko se uporablja po predhodnemu dajanju pomirjevala živali.

Penetrantni klin

++

++

++

+

+

5

Za velike plazilce.

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Streljanje

++

++

++

+

4

Metodo lahko uporabijo samo izkušeni strelci. Morda je potrebna metoda za zagotovitev smrti. Za uporabo na terenu.

Udarec po glavi

+

+

+

++

3

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Na nezavestnih plazilcih se lahko uporabijo druge metode, če se žival pred smrtjo ne zbudi iz nezavesti.

Hitrost delovanja: ++ zelo hitro, + hitro, - počasno. Učinkovitost: ++ zelo učinkovito, + učinkovito, – neučinkovito. Preprostost uporabe: ++ preprosta uporaba, + zahteva strokovno znanje, – zahteva specialistično usposabljanje. Varnost uporabnika: ++ ni nevarnosti, + majhna nevarnost, – nevarno. Estetska vrednost: ++ estetsko dobro, + sprejemljivo za večino ljudi, – nesprejemljivo za veliko ljudi. Ocena: 1–5, pri čemer je 5 opredeljena kot najbolj zadovoljiva.

Tabela 4 – Humane metode ubijanja ptic

Agent

Hitrost delovanja

Učinkovitost

Preprostost

uporabe

Varnost

udeleženca

Estetska

vrednost

Skupna

ocena

(1–5)

Opombe

Nevromuskularna snov, ki povzroči blokado/anestezijske zmesi

++

++

+

+

++

4

Vbrizga se intravenozno, zato zahteva strokovno znanje.

Inertni plini (Ar, N2)

++

++

++

++

+

4

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Maceracija

++

++

++

++

4

Za piščance, stare do 72 h.

Izpah vratu

++

++

++

1/3 – če je žival pri zavesti

5 – če je žival nezavestna

Za majhne in mlade ptice (< 250 g).

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Mikrovalovno obsevanje

++

++

++

+

3

Potrebna je posebna oprema.

Udarec po glavi

++

++

++

3

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Električno omamljanje

++

++

+

3

Potrebna je posebna oprema.

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Ogljikov monoksid

+

+

++

1

Nevarnost za udeleženca.

Na nezavestnih pticah se lahko uporabijo druge metode, če se žival pred smrtjo ne zbudi iz nezavesti.

Hitrost delovanja: ++ zelo hitro, + hitro, – počasno. Učinkovitost: ++ zelo učinkovito, + učinkovito, – neučinkovito. Preprostost uporabe: ++ preprosta uporaba, + zahteva strokovno znanje, – zahteva specialistično usposabljanje. Varnost uporabnika: ++ ni nevarnosti, + majhna nevarnost, – nevarno. Estetska vrednost: ++ estetsko dobro, + sprejemljivo za večino ljudi, – nesprejemljivo za veliko ljudi. Ocena: 1–5, pri čemer je 5 opredeljena kot najbolj zadovoljiva.

Tabela 5 – Humane metode ubijanja glodavcev

Agent

Hitrost delovanja

Učinkovitost

Preprostost

uporabe

Varnost

udeleženca

Estetska

vrednost

Skupna

ocena

(1–5)

Opombe

Prevelik odmerek anestetika

++

++

++

+

++

5

Lahko se uporablja po predhodnemu dajanju pomirjevala živali.

Nevromuskularna snov, ki povzroči blokado/anestezijske zmesi

++

++

+

++

4

Vbrizga se intravenozno, zato zahteva strokovno znanje.

Inertni plini (Ar)

++

+

++

+

+

4

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo navedeno metodo.

Udarec po glavi

++

++

+

++

3

Za glodavce s težo pod 1 kg. Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Izpah vratu

++

++

+

++

2/3 – če je žival pri zavesti

5 – če je žival nezavestna

Za glodavce s težo pod 150 g.

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Mikrovalovno obsevanje

++

++

++

+

3

Potrebna je posebna oprema.

Obglavljenje

+

+

+

++

1/2 – če je žival pri zavesti

5 – če je žival nezavestna

Ogljikov dioksid

+

++

++

+

++

5

Samo za uporabo s postopnim nasičenjem.

Ogljikov monoksid

+

+

+

++

1

Nevarnost za udeleženca.

Na nezavestnih glodavcih se lahko uporabijo druge metode, če se žival pred smrtjo ne zbudi iz nezavesti.

Hitrost delovanja: ++ zelo hitro, + hitro, – počasno. Učinkovitost: ++ zelo učinkovito, + učinkovito, – neučinkovito. Preprostost uporabe: ++ preprosta uporaba, + zahteva strokovno znanje, – zahteva specialistično usposabljanje. Varnost uporabnika: ++ ni nevarnosti, + majhna nevarnost, – nevarno. Estetska vrednost: ++ estetsko dobro, + sprejemljivo za večino ljudi, – nesprejemljivo za veliko ljudi. Ocena: 1–5, pri čemer je 5 opredeljena kot najbolj zadovoljiva.

Tabela 6 – Humane metode ubijanja kuncev

Agent

Hitrost delovanja

Učinkovitost

Preprostost

uporabe

Varnost

udeleženca

Estetska

vrednost

Skupna

ocena

(1–5)

Opombe

Prevelik odmerek anestetika

++

++

++

+

++

5

Lahko se uporablja po predhodnemu dajanju pomirjevala živali.

Nevromuskularna snov, ki povzroči blokado/anestezijske zmesi

++

++

+

++

4

Vbrizga se intravenozno, zato zahteva strokovno znanje.

Penetrantni klin

++

++

+

+

4

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Izpah vratu

++

++

++

3 – če je žival pri zavesti

5 – če je žival nezavestna

Sprejemljivo za kunce s težo pod 1 kg.

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Udarec po glavi

++

+

++

3

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Električno omamljanje

++

+

++

+

3

Potrebna je posebna oprema.

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Mikrovalovno obsevanje

++

++

++

+

3

Potrebna je posebna oprema.

Obglavljenje

+

+

+

1 – če je žival pri zavesti

5 – če je žival nezavestna

Za kunce s težo pod 1 kg.

Ogljikov monoksid

+

+

++

++

1

Nevarnost za udeleženca.

Hitro zamrzovanje

+

+

++

++

+

1

Za uporabo pri fetusih s težo pod 4 g.

Na nezavestnih kuncih se lahko uporabijo druge metode, če se žival pred smrtjo ne zbudi iz nezavesti.

Hitrost delovanja: ++ zelo hitro, + hitro, – počasno. Učinkovitost: ++ zelo učinkovito, + učinkovito, – neučinkovito. Preprostost uporabe: ++ preprosta uporaba, + zahteva strokovno znanje, – zahteva specialistično usposabljanje. Varnost uporabnika: ++ ni nevarnosti, + majhna nevarnost, – nevarno. Estetska vrednost: ++ estetsko dobro, + sprejemljivo za večino ljudi, – nesprejemljivo za veliko ljudi. Ocena: 1–5, pri čemer je 5 opredeljena kot najbolj zadovoljiva.

Tabela 7 – Humane metode ubijanja psov, mačk, belih dihurjev in lisic

Agent

Hitrost delovanja

Učinkovitost

Preprostost

uporabe

Varnost

udeleženca

Estetska

vrednost

Skupna

ocena

(1–5)

Opombe

Prevelik odmerek anestetika

++

++

+

++

5

Lahko se uporablja po predhodnemu dajanju pomirjevala živali.

Nevromuskularna snov, ki povzroči blokado/anestezijske zmesi

++

++

+

+

4

Vbrizga se intravenozno, zato zahteva strokovno znanje.

Streljanje s prostim projektilom s primernimi puškami, pištolami in strelivom

++

++

-

4

Metodo lahko uporabijo samo izkušeni strelci. Morda je potrebna metoda za zagotovitev smrti.

Penetrantni klin

++

++

++

+

3

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Električno omamljanje

++

++

3

Potrebna je posebna oprema.

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Udarec po glavi

++

++

+

++

2

Za uporabo na novorojencih.

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Na nezavestnih psih, mačkah, belih dihurjih ali lisicah se lahko uporabijo druge metode, če se žival pred smrtjo ne zbudi iz nezavesti.

Hitrost delovanja: ++ zelo hitro, + hitro, – počasno. Učinkovitost: ++ zelo učinkovito, + učinkovito, – neučinkovito. Preprostost uporabe: ++ preprosta uporaba, + zahteva strokovno znanje, – zahteva specialistično usposabljanje. Varnost uporabnika: ++ ni nevarnosti, + majhna nevarnost, – nevarno. Estetska vrednost: ++ estetsko dobro, + sprejemljivo za večino ljudi, – nesprejemljivo za veliko ljudi. Ocena: 1–5, pri čemer je 5 opredeljena kot najbolj zadovoljiva.

Tabela 8 -–Humane metode ubijanja večjih sesalcev

Agent

Hitrost delovanja

Učinkovitost

Preprostost

uporabe

Varnost

udeleženca

Estetska

vrednost

Skupna

ocena

(1–5)

Opombe

Prevelik odmerek anestetika

++

++

+

++

5

Lahko se uporablja po predhodnemu dajanju pomirjevala živali.

Penetrantni klin

++

++

+

+

+

5

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Streljanje s prostim projektilom s primernimi puškami, pištolami in strelivom.

++

++

+

+

4

Metodo lahko uporabijo samo izkušeni strelci. Morda je potrebna metoda za zagotovitev smrti. Za uporabo na terenu.

Nevromuskularna snov, ki povzroči blokado/anestezijske zmesi

++

++

+

++

4

Vbrizga se intravenozno, zato zahteva strokovno znanje.

Inertni plini (Ar)

++

++

+

+

+

4

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Sprejemljivo za prašiče.

Električno omamljanje

++

++

+

3

Potrebna je posebna oprema.

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Udarec po glavi

++

+

+

+

3 – če je žival pri zavesti

5 – če je žival nezavestna

Slediti mora takojšnja eksangvinacija ali takojšnje uničenje možganov, ali pa se smrt zagotovi z drugo metodo.

Na drugih večjih nezavestnih sesalcih se lahko uporabijo druge metode, če se žival pred smrtjo ne zbudi iz nezavesti.

Hitrost delovanja: ++ zelo hitro, + hitro, – počasno. Učinkovitost: ++ zelo učinkovito, + učinkovito, – neučinkovito. Preprostost uporabe: ++ preprosta uporaba, + zahteva strokovno znanje, – zahteva specialistično usposabljanje. Varnost uporabnika: ++ ni nevarnosti, + majhna nevarnost, – nevarno. Estetska vrednost: ++ estetsko dobro, + sprejemljivo za večino ljudi, – nesprejemljivo za veliko ljudi. Ocena: 1–5, pri čemer je 5 opredeljena kot najbolj zadovoljiva.

Tabela 9 – Humane metode ubijanja primatov razen človeka

Agent

Hitrost delovanja

Učinkovitost

Preprostost

uporabe

Varnost

udeleženca

Estetska

vrednost

Skupna

ocena

(1–5)

Opombe

Prevelik odmerek anestetika

++

++

-

+

++

5

Lahko se uporablja po predhodnemu dajanju pomirjevala živali.

Na nezavestnih primatih razen človeka se lahko uporabijo druge metode, če se žival pred smrtjo ne zbudi iz nezavesti.

Hitrost delovanja: ++ zelo hitro, + hitro, – počasno. Učinkovitost: ++ zelo učinkovito, + učinkovito, – neučinkovito. Preprostost uporabe: ++ preprosta uporaba, + zahteva strokovno znanje, – zahteva specialistično usposabljanje. Varnost uporabnika: ++ ni nevarnosti, + majhna nevarnost, – nevarno. Estetska vrednost: ++ estetsko dobro, + sprejemljivo za večino ljudi, – nesprejemljivo za veliko ljudi. Ocena: 1–5, pri čemer je 5 opredeljena kot najbolj zadovoljiva.

PRILOGA VII

Seznam elementov iz člena 22(4)

1.  Veljavna nacionalna zakonodaja, ki je pomembna za pridobivanje,vzrejo in uporabo živali v znanstvenih postopkih.

2.  Etika v zvezi z odnosom med človekom in živalmi, pomenom življenja in argumenti za uporabo živali v znanstvenih postopkih in proti njej.

3.  Osnovna biologija v zvezi z anatomijo, fiziološkimi lastnostmi, parjenjem, genetiko in genetskim spreminjanjem.

4.  Obnašanje živali, vzreja in oprema.

5.  Upravljanje zdravja živali in higiena.

6.  Prepoznavanje stiske, bolečine in trpljenja, posebnih za vrsto, pri večini običajnih laboratorijskih živali.

7.  Anestezija, metode za lajšanje bolečin in evtanazija.

8.  Uporaba humanih rezultatov.

9.  Zahteve za nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje.

PRILOGA VIII

Seznam elementov iz člena 38(1)(c)

1.  Pomen in utemeljitev:

   (a) uporabe živali, vključno z njihovim izvorom, ocenjenim številom, vrstami in razvojnimi stopnjami;
   (b) postopkov.

2.  Dokaz, da so bile uporabljene obstoječe metode za nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje uporabe živali v postopkih.

3.  Dokazovanje usposobljenosti oseb, ki so vključene v projekt.

4.  Načrtovana uporaba anestezije, analgetikov in drugih metod za lajšanje bolečin.

5.  Zmanjšanje, izogibanje in lajšanje vseh oblik trpljenja živali od rojstva do smrti.

6.  Okoliščine nastanitve, vzreje in oskrbe živali.

7.  Uporaba zgodnjih in humanih rezultatov.

8.  Poskusna in opazovalna strategija ter statistični načrt za zmanjšanje števila živali, trpljenja in vpliva na okolje.

9.  Življenjska izkustva in vnovična uporaba živali.

10.  Izogibanje nepotrebnemu podvajanju postopkov.

PRILOGA IX

Splošne opredelitve stopenj glede na težo posledic iz člena 17(1)

Splošno:

Predpostavlja se, da postopki, ki povzročajo bolečine ljudem, povzročajo bolečine tudi živalim, razen če je znano ali ugotovljeno drugače.

Brez bolečin ali blaga bolečina: stopnja teže posledic 1

Posegi na živalih in ravnanje z njimi za namene poskusa, zaradi katerih živali ne izkusijo bolečine ali za kratek čas izkusijo blago bolečino, trpljenje, poškodbo ali blago stisko, njihovo splošno stanje pa se bistveno ne poslabša.

Primeri:

   študije z različno sestavo krme ali nefiziološko prehrano z blagimi kliničnimi znaki ali simptomi;
   odvzem vzorcev krvi ali injekcija zdravila (s.c., i.m., i.p. i.v.);
   biopsija površinskega tkiva v anesteziji;
   nevsiljive tehnike slikanja, z uporabo pomirjeval ali anestezije pri živalih ali brez njih;
   študije tolerance, ki pričakovano povzročijo kratkotrajne, blage, lokalne ali sistemske reakcije;
   snemanje elektrokardiograma (EKG) pri živalih pri zavesti;
   opazovalne študije, kot so test odprtega polja, testi z labirinti ali test stopnic;
   poskusi v splošni anesteziji brez okrevanja.

Zmerna: stopnja teže posledic 2

Posegi na živalih in ravnanje z njimi za namene poskusa, pri katerih živali za kratek čas izkusijo zmerno stisko ali srednje dolgo ali dolgo izkusijo blago stisko, bolečino, trpljenje ali poškodbo ali bistveno poslabšanje splošnega stanja.

Primeri:

   operacija v splošni anesteziji in z ustrezno analgezijo;
   vstavljanje naprav, kot so katetri, telemetrijski oddajniki in miničrpalke v splošni anesteziji;
   študije z nefiziološko prehrano s kliničnimi znaki ali simptomi nezdravljenega diabetes mellitus
   pogosti ponovljeni odvzemi vzorcev krvi ali dajanje snovi;
   povzročanje strahu pri živalskih modelih;
   testi akutne strupenosti, študije akutne tolerance; študije za ugotavljanje odmerkov, testi kronične strupenosti/kancerogenosti brez smrtnega izida;
   modeli krčev, npr. študije epilepsije;
   živalski modeli nesmrtonosnih oblik raka, npr. študije ksenograftov;

Huda: stopnja teže posledic 3

Posegi na živalih in ravnanje z njimi za namene poskusa, ki živalim povzročijo hudo do zelo hudo stisko ali pri katerih živali srednje dolgo do dolgo občutijo zmerno stisko, hudo bolečino, dolgotrajno trpljenje ali hudo poškodbo ali bistveno in trajno poslabšanje splošnega stanja.

Primeri:

   smrtne bakterijske ali virusne okužbe;
   kronični modeli revmatoidnega artritisa;
   gensko spremenjene živali s smrtnimi fenotipi (npr. onkogeni), brez zgodnje prekinitve poskusa;
   presaditev organov (npr. ledvic, trebušne slinavke);
   kronični modeli hudih nevroloških bolezni, npr. Parkinsonove bolezni.

(1) Mnenje z dne 13. maja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009.
(3) UL L 222, 24.8.1999, str. 29.
(4) UL L 358, 18.12.1986, str. 1. ║
(5) UL L 197, 30.7.2007, str. 1.
(6) UL L 50, 20.2.2004, str. 44.
(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ║
(8) UL L 262, 27.9.1976, str. 169.
(9) UL L 61, 3.3.1997, str. 1.
(10)* Dve leti po začetku veljave te direktive.
(11)** Pet let po začetku veljavnosti te direktive.
(12) UL L ...
(13)* 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive.
(14)** 18 mesecev od začetka veljavnosti te direktive.
(15)* Eno leto po začetku veljavnosti te direktive.
(16)* Najpozneje šest let po datumu prenosa v zakonodajo.
(17)** Tri leta po dnevu prenosa v zakonodajo.
(18)*** Najpozneje 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
(19)* Najpozneje sedem let po datumu prenosa v zakonodajo.
(20)** Pet let po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(21)* Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(22)** Tri mesece po začetku veljavnosti te direktive.
(23)* Datum iz prvega pododstavka člena 60(1).
(24)** 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
(25)*** 1. januar leta po datumu prenosa, kakor je določeno v prvem pododstavku člena 60(1).
(26)* Datum iz drugega pododstavka člena 60(1).


Onesnaževanje morja z ladij in uvedba kazni za kršitve ***I
PDF 265kWORD 33k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (KOM(2008)0134 – C6-0142/2008 – 2008/0055(COD))
P6_TA(2009)0344A6-0080/2009

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0134),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0142/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za pravne zadeve (A6-0080/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve

P6_TC1-COD(2008)0055


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/123/ES.)


Navajanje porabe energije s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev) ***I
PDF 500kWORD 252k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Priloga
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev) (KOM(2008)0778 – C6-0412/2008 – 2008/0222(COD))
P6_TA(2009)0345A6-0146/2009

(Postopek soodločanja – prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0778),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0412/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–   ob upoštevanju pisma z dne 11. marca 2009 Odbora za pravne zadeve Odboru za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 80a(3) Poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 80a in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0146/2009),

A.   ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne delovne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije in kakor je bil spremenjen v nadaljevanju;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev)

P6_TC1-COD(2008)0222


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske ║skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)   ║ Direktiva Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku(5)je bila bistveno spremenjena(6). Ker so potrebne nadaljnje bistvene spremembe, bi ║ bilo treba navedeno direktivo zaradi jasnosti prenoviti.

(2)  Področje uporabe Direktive ║ 92/75/EGS je omejeno na gospodinjske aparate. Sporočilo Komisije z dne 16. julija 2008 o akcijskem načrtu za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko pa je pokazal, da bi razširitev področja uporabe Direktive 92/75/EGS na izdelke, ki pomembno neposredno ali posredno vplivajo na rabo energije, vključno z gradbenimi proizvodi, lahko okrepila morebitne sinergije med obstoječimi zakonodajnimi ukrepi, predvsem z Direktivo║ 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo(7)║. Ta direktiva bi morala dopolnjevati Direktivo 2005/32/ES in nikakor ne bi smela posegati v njeno uporabo. To direktivo z njenim holističnim pristopom ter doseganjem dodatnih prihrankov energije in okoljskih koristi bi bilo treba obravnavati kot del širšega pravnega okvira, ki vključuje Uredbo (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje(8) ter Direktivo 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb(9).

(3)  Predsedstvo Evropskega sveta je v svojih sklepih z dne 8. in 9. marca 2007 poudarilo potrebo po večji energetski učinkovitosti v Skupnosti, da bi dosegli ciljno zmanjšanje porabe energije v Skupnosti za 20 odstotkov do leta 2020, ter pozvalo k temeljitemu in hitremu izvajanju na ključnih področjih, ki jih je opredelila Komisija v svojem sporočilu z dne 19. oktobra 2006 z naslovom Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti. Akcijski načrt je izpostavil velike možnosti za prihranek energije v sektorju izdelkov.

(4)  Za spodbujanje energetske učinkovitosti in prihrankov energije je prav tako bistveno, da EU in države članice določijo pravno zavezujoč cilj 20 % prihranka energije do leta 2020 ter predlagajo in izvajajo usklajene ukrepe za njegovo uresničevanje.

(5)  Povečevanje učinkovitosti izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, bi s premišljeno izbiro potrošnikov koristilo tako celotnemu gospodarstvu EU kot proizvodni industriji, saj bo zmanjšalo ceno emisij ogljika v sistemu za trgovanje z emisijami.

(6)  ▌ Zagotavljanje točnih, ustreznih in primerljivih podatkov o specifični porabi energije izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, bi moralo vplivati na končne uporabnike, da se odločijo za izdelke, ki med uporabo porabijo ali posredno porabijo manj energije in drugih bistvenih virov, kar spodbuja proizvajalce, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje porabe energije in drugih bistvenih virov izdelkov, ki jih izdelujejo.To bi moralo posredno spodbujati tudi učinkovito uporabo teh izdelkov, da bi tako prispevali k doseganju 20 % energetske učinkovitosti, kar je cilj EU. Samo delovanje tržnih sil brez teh podatkov ne bo spodbudilo smotrne porabe energije in drugih bistvenih virov za te izdelke.

(7)  Glede na to, da stavbe predstavljajo 40 % skupne porabe energije v EU in ker je revizija Direktive 2002/91/ES namenjena spodbujanju stroškovno učinkovitega izboljšanja splošne energetske učinkovitosti stavb, bi morala vključitev nekaterih gradbenih proizvodov, ki vplivajo na rabo energije, v področje uporabe te direktive gospodinjstvom pri obnovi njihovih stavb omogočiti lažjo izbiro energetsko in stroškovno najučinkovitejšega proizvoda.

(8)  Komisija bi morala, da bi se proizvajalcem zagotovila predvidljivost, končnim porabnikom pa jasnost, pripraviti prednostni seznam z energijo povezanih izdelkov, tudi gradbenih, ki sodijo na področje uporabe te direktive ter bodo zato vključeni v izvedbene ukrepe držav članic in Komisije.

(9)  Podatki imajo ključno vlogo pri delovanju tržnih sil in je zato treba uvesti enotno nalepko za vse izdelke istega tipa, da bi se morebitnim kupcem zagotovili dodatni standardizirani podatki o stroških teh izdelkov, kar zadeva energijo in porabo drugih bistvenih virov, in da bi se sprejeli ukrepi, da bi se morebitnim končnim uporabnikom, ki ne vidijo razstavljenega izdelka in tako nimajo priložnosti, da bi videli nalepko, prav tako zagotovili ti podatki. Zaradi učinkovitosti in uporabnosti bi morala biti nalepka preprosta, jedrnata in lahko prepoznavna za končne uporabnike. ▌ V ta namen bi bilo treba obdržati obstoječo obliko nalepke kot osnovo za obveščanje končnih uporabnikov o energetski učinkovitosti izdelkov. Porabo energije in druge podatke v zvezi z izdelki bi bilo treba izmeriti v skladu z usklajenimi standardi in metodami.

(10)  Komisija je v oceni učinka, priloženi predlogu te direktive, poudarila, da so prvotno, uspešno nalepko z lestvico od A do G kot model uporabile tudi druge države po vsem svetu, na primer Argentina, Brazilija, Čile, Iran, Izrael, Južna Afrika in Kitajska.

(11)  Države članice bi moraleredno spremljati upoštevanje te direktive in ustrezne podatke vključiti v dvoletno poročilo, ki so ga obvezane predložiti Komisiji v skladu s to direktivo, s posebnim poudarkom na odgovornosti dobaviteljev in trgovcev.

(12)  Popolnoma neobvezen sistem bi povzročil, da se samo nekateri izdelki označujejo ali opremijo s standardnimi podatki o izdelku, pri čemer bi obstajala nevarnost, da bi to pri nekaterih končnih uporabnikih povzročilo zmedo ali jim celo posredovalo napačne informacije.Zato bi moral pričujoči sistem zagotoviti, da je z obvezno nalepko in standardnimi podatki za izdelke navedena poraba energije in drugih bistvenih virov za vse zadevne izdelke.

(13)  Izdelki, ki vplivajo na rabo energije, med uporabo neposredno ali posredno vplivajo na rabo veliko oblik energije, od katerih sta najpomembnejši elektrika in plin. Ta direktiva bi zato morala zajemati izdelke, ki vplivajo na rabo energije in med uporabo neposredno ali posredno vplivajo na rabo katere koli oblike energije, v skladu s cilji EU za izboljšave energetske učinkovitosti, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(14)  V izvedbeni ukrep bi bilo treba vključiti ▌ izdelke, ki vplivajo na rabo energije in med uporabo znatno neposredno ali posredno vplivajo na porabo energije ali, kjer je ustrezno, bistvenih virov ▌, če lahko zagotovitev podatkov z nalepkami spodbudi končne uporabnike k nakupu učinkovitejših izdelkov.

(15)  Glede na to, da stavbe predstavljajo 40 % skupne porabe energije v EU in ker si je EU v okviru svojih zavez iz Kjotskega protokola zastavila cilj, da do leta 2020 izboljša svojo energetsko učinkovitost za 20 %, je nujno dati prednost oblikovanju izvedbenih ukrepov za gradbene proizvode, kot so npr. okna.

(16)  Število držav članic, v katerih veljajo pravila o javnih naročilih, ki naročnike obvezujejo k zagotovitvi energetsko učinkovitih izdelkov, bi bilo treba stalno povečevati, dokler ne bo pokrito celotno ozemlje Evropske unije. Enako bi moralo veljati tudi za število držav članic, ki so ▌ uvedle ukrepe za spodbujanje energetsko učinkovitih izdelkov. Da bi se izognili izkrivljanju trga in čeprav se lahkomerila za določitev, ali so izdelki upravičeni do javnega naročila ali spodbud, ▌ med državami članicami zelo razlikujejo, bi morala biti skladna s strateškimi cilji Evropske unije glede energetske učinkovitosti. Sklicevanje na razrede ali ravni učinkovitosti za določene izdelke v skladu z izvedbenimi ukrepi te direktive bi lahko zmanjšalo fragmentacijo javnih naročil in spodbud ter olajšalo sprejetje učinkovitih izdelkov.

(17)  Pri oblikovanju določb o javnih naročilih iz izvedbenih ukrepov te direktive bi bilo treba določiti sorazmeren prag za vrednost in količino javnih naročil z upoštevanjem upravnega bremena in sposobnosti v državah članicah za izvajanje pravil v zvezi z javnimi naročili.

(18)  Spodbude, ki jih morda zagotovijo države članice za uveljavljanje učinkovitih izdelkov, bi lahko predstavljale državno pomoč. Ta direktiva ne vpliva na izid prihodnjih postopkov glede državnih pomoči, ki bi se lahko začeli v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe. Vendar je državna pomoč za varstvo okolja, zlasti za prihranke energije, ki je v skupnem evropskem interesu, izvzeta v skladu z različnimi instrumenti Skupnosti in pod pogoji iz navedenih instrumentov, kakor je določeno v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja(10).

(19)  Spodbujanje energetsko učinkovitih izdelkov z označevanjem z nalepkami, javnimi naročili in spodbudami, ne bi smelo škoditi njihovi splošni okoljski učinkovitosti takšnih izdelkov.

(20)  Določbe te direktive glede vsebine oglasov bi bilo treba upoštevati zgolj kot izredni ukrep. Te določbe zato ne bi smele kako drugače omejevati oglaševanja v skladu s katerim koli drugim delom zakonodaje Skupnosti.

(21)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(11).

(22)  Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje izvedbenih ukrepov v zvezi z navajanjem porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku med njihovo uporabo. Da bo mogoče vzpostaviti sistem, ki bo predvidljiv za proizvajalce in razumljiv potrošnikom, bi morala Komisija določiti fiksno obdobje trajanja za energetske nalepke ter v rednih intervalih posodabljati pragove za indeks razvrstitve glede na energetsko učinkovitost. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.Komisija bi morala vsaki dve leti Evropskemu parlamentu predložiti poročilo, ki ločeno obravnava EU in posamezne države članice ter vsebuje podrobne podatke o sprejetju izvedbenih ukrepov in standardizirane podatke o izdelkih.

(23)  Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, v katere so bile vnesene velike spremembe v primerjavi s prejšnjo direktivo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz prejšne direktive.

(24)  Države članice bi se morale pri izvajanju ustreznih določb te direktive vzdržati ukrepov, ki bi lahko malim in srednje velikim podjetjem (MSP) po nepotrebnem naložili birokratske in toge obveznosti, ter, kolikor je mogoče, upoštevati posebne potrebe ter finančne in upravne omejitve MSP.

(25)  Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje te direktive, ki so določeni v delu B Priloge I –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Področje uporabe

1.  Ta direktiva določa okvir za uskladitev nacionalnih ukrepov v zvezi z informacijami za končnega uporabnika, zlasti z nalepkami in podatki o izdelku, porabo energije ter drugih bistvenih virov med uporabo in dodatnih podatkov v zvezi z izdelki, ki vplivajo na rabo energije, s čimer se končnim uporabnikom omogoči, da izberejo učinkovitejše izdelke.

2.  Ta direktiva se uporablja za izdelke, vključno z gradbenimi proizvodi, ki vplivajo na rabo energije in med uporabo znatno neposredno ali posredno vplivajo na porabo energije, in kjer je to ustrezno, na druge bistvene vire.

3.  Ta direktiva se ne uporablja za:

   (a) rabljene izdelke;
   (b) potniška ali tovorna prevozna sredstva;
   (c) opozorilno tablico ali njej ustrezno tablico, ki je pritrjena na izdelke zaradi varnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namen te direktive:

   "izdelek, ki vpliva na rabo energije(izdelek)" pomeni vsak izdelek, ki med uporabo vpliva na rabo energije in je dan v promet ter/ali se uporablja v Skupnosti, vključno z deli, namenjenimi vključitvi v izdelke, ki vplivajo na rabo energije in ki jih zajema ta direktiva ter so dani v promet in/ali se uporabljajo kot posamezni deli, namenjeni končnim uporabnikom, in katerih okoljsko učinkovitost se lahko oceni neodvisno,
   "gradbeni proizvod" pomeni proizvod, ki vpliva na rabo energije in se uporablja pri gradnji ali obnovi stavb,
   "standardni podatki o izdelku" pomenijo standardno preglednico podatkov v zvezi z izdelkom,
   "drugi bistveni viri" pomenijo vodo, surovine, ali katero koli drugo snov, ki jo izdelek porabi pri normalnem delovanju,
   "dodatne informacije" pomenijo druge podatke o učinkovitosti in lastnostih izdelka v zvezi z njegovo porabo energije na časovno enoto ali drugih bistvenih virov ali tistih, ki pomagajo oceniti njegovo porabo energije na časovno enoto ali drugih bistvenih virov, na podlagi izmerljivih podatkov, vključno s tistimi v zvezi z izdelavo izdelka ali drugimi pomembnimi okoljskimi vidiki te izdelave,
   "pomembni okoljski vidiki" pomenijo tiste vidike, ki so opredeljeni kot pomembni za izdelek, ki vpliva na rabo energije, v izvedbenem ukrepu, sprejetem v skladu z Direktivo 2005/32/ES v zvezi z navedenim izdelkom,
   "neposredni vpliv" pomeni vpliv izdelkov, ki dejansko porabljajo energijo,
   "posredni vpliv" pomeni vpliv izdelkov, ki ne porabljajo energije, ampak prispevajo k porabi energije, pri čemer ocena učinkovitosti teh izdelkov temelji na objektivnih in neodvisnih parametrih, ki niso odvisni od podnebja,
   "trgovec" pomeni prodajalca na drobno ali drugo osebo, ki izdelke prodaja, oddaja v najem, ponuja na obroke ali razstavlja za končnega uporabnika,
   "dobavitelj" pomeni proizvajalca, uvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika v Skupnosti, ali osebo, ki prodaja izdelek na trgu Skupnosti,
   "končni uporabnik" pomeni pravno ali fizično osebo, ki uporablja izdelek v poklicne ali zasebne namene. Ta oseba je končni potrošnik izdelka, zlasti oseba, za katero je bil izdelek oblikovan, in ni nujno oseba, ki je izdelek kupila. Ta opredelitev obsega zasebne potrošnike in skupine potrošnikov. Za namene te direktive so "končni uporabniki" tudi javni organi, kadar kupujejo izdelke, ki vplivajo na rabo energije.

Člen3

Odgovornosti držav članic

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile, da:

   (a) vsi dobavitelji in trgovci, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, izpolnjujejo svoje obveznosti iz členov 5 in 6 ter člena 10(3) in (4) te direktive;
   (b) za izdelke, ki jih zajema ta direktiva, je prepovedano prikazovanje drugih nalepk, znakov, simbolov ali napisov, ki niso skladni z zahtevami te direktive in ustreznih izvedbenih ukrepov, če tako prikazovanje lahko zmede končne uporabnike v zvezi s porabo energije in, kjer je ustrezno, drugih bistvenih virov med uporabo;
   (c) uvedbo sistema nalepk in standardnih podatkov o izdelku, ki zadevajo porabo energije, spremljajo izobraževalne in promocijske informativne akcije, katerih cilj je podpirati energetsko učinkovitost in spodbuditi končne uporabnike, da odgovorneje porabljajo energijo;
   (d) se sprejmejo primerni ukrepi za spodbuditev organov Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za izvajanje te direktive, da ║sodelujejo in drug drugemu zagotovijo podatke, s čimer bodo pomagali pri uporabi te direktive;

Pri upravnem sodelovanju in izmenjavi podatkov se v čim večji meri uporabljajo elektronska sredstva za komuniciranje in zadevni programi Skupnosti. Takšno sodelovanje zagotavlja varnost in zaupnost obdelovanja in zaščite občutljivih podatkov, zagotovljenih v okviru navedenega postopka, kjer je potrebno. Komisija sprejme primerne ukrepe, s katerimi bo spodbudila sodelovanje med državami članicami ║ in k njemu prispevala.

2.  Če država članica ugotovi, da izdelek ne izpolnjuje vseh zadevnih zahtev iz te direktive in njenih izvedbenih ukrepov v zvezi z nalepkami in standardnimi podatki o izdelku, ║dobavitelj zagotovi skladnost izdelka z navedenimi zahtevami ter z učinkovitimi in sorazmernimi pogoji, ki jih določi država članica. V zvezi z že kupljenimi izdelki imajo potrošniki pravice, ki so že določene v zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji o varstvu potrošnikov, vključno z nadomestilom za izdelek ali zamenjavo izdelka.

Če so dokazi, da izdelek ni v skladu z zahtevami, zadostni, ║zadevne države članice v določenem časovnem okvirusprejmejo potrebne preventivne ukrepe, da bi zagotovile skladnost z zahtevami te direktive, ob upoštevanju škode, povzročene zaradi neskladnosti.

V primeru trajne neskladnosti država članica sprejme odločitev o omejitvi ali prepovedi dajanja v promet in/ali v uporabo zadevnega izdelka, ali zagotovi, da se ga umakne s trga. V primeru, da se izdelek umakne s trga ali da se omeji ali prepove uvajanje izdelka na trg, se o tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

3.  Države članice Komisiji vsaki dve leti predložijo poročilo, v katerem podrobno navedejo izvajalne dejavnosti in raven upoštevanja ║na njihovem ozemlju.

Komisija lahko prek določitve minimalnih zahtev za usklajeno predlogo določi podrobnosti o skupni vsebini teh poročil. Ti ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2).

Člen4

Zahteve v zvezi s podatki

Države članice zagotovijo, da:

   (1) so končni uporabniki o podatkih v zvezi s porabo električne energije, drugih oblik energije in drugih bistvenih virov med uporabo ter o dodatnih podatkih v skladu z izvedbenimi ukrepi v skladu s to direktivo║ obveščeni s standardnimi podatki o izdelku in z nalepko, ki se nanaša na izdelke, ki se dajo v prodajo, najem, nakup s posojilom ali se razstavijo za končne uporabnike neposredno ali posredno prek sredstev za prodajo na daljavo, vključno z internetom;
   (2) podatki iz točke 1 se zagotovijo za vgrajene izdelke ▌, če tako zahteva veljavni izvedbeni ukrep;
   (3) vsi oglasi za specifičen model izdelkov, ki vplivajo na rabo energije in jih zajema izvedbeni ukrep v skladu s to direktivo ter pri katerih so objavljene tehnične specifikacije, končnim uporabnikom zagotovijo potrebne podatke o porabi energije ali prihrankih energije ali pa vključujejo sklic na energijski razred izdelka;
   (4) vsa tehnična promocijska literatura o izdelkih, ki vplivajo na rabo energije, v kateri so opisani specifični tehnični parametri izdelka, kot so tehnični priročniki in prospekti proizvajalcev v tiskani obliki ali dostopni na spletu, končnim uporabnikom zagotovi potrebne podatke o energetski porabi ali vključuje sklic na energijsko nalepko izdelka.

Člen5

Odgovornost dobaviteljev

Države članice zagotovijo, da:

   (1) dobavitelji, ki dajejo v promet ali začnejo z uporabo izdelkov, ki jih zajema izvedbeni ukrep, zagotovijo nalepko in standardne podatke o izdelku v skladu s to direktivo in takim izvedbenim ukrepom;
  (2) dobavitelji pripravijo tehnično dokumentacijo, ki zadostuje za oceno točnosti podatkov, ki jih vsebujeta nalepka in standardni podatki o izdelku. Navedena tehnična dokumentacija vsebuje:
   (a) splošen opis izdelka,
   (b) kadar je ustrezno, rezultate opravljenih projektnih izračunov, ║
   (c) poročila o preskusih, kadar so razpoložljiva, skupaj s preskusi, ki jih opravijo ustrezne priglašene organizacije, kakor je določeno z drugo zakonodajo Skupnosti,
   (d) sklice, ki omogočajo identifikacijo modelov, kadar se uporabijo vrednosti za podobne modele.

V ta namen lahko dobavitelji uporabijo dokumentacijo, ki je že pripravljena v skladu z zahtevami iz ustrezne zakonodaje Skupnosti;

   (3) dobavitelji dajo v petih letih po izdelavi zadnjega zadevnega izdelka to tehnično dokumentacijo na razpolago za pregledovanje.

Na zahtevo dajo dobavitelji organom tržnega nadzora držav članic in Komisiji na razpolago elektronsko različico tehnične dokumentacije;

   (4) v zvezi z označevanjem z nalepkami in podatki o izdelku dobavitelji trgovcem brezplačno zagotovijo potrebne nalepke. Brez poseganja v izbiro sistema za dobavo nalepk dobaviteljev, ti na zahtevo trgovcev pravočasno dobavijo nalepke;
   (5) razen nalepk dobavitelji ▌ zagotovijo tudi standardne podatke o izdelku;
   (6) dobavitelji vključijo standardne podatke o izdelku v vse prospekte o izdelkih. Kadar dobavitelj ne zagotovi prospektov o izdelku, zagotovi standardne podatke o izdelku z drugo literaturo, ki je priložena izdelku;
   (7) dobavitelji so odgovorni za točnost nalepke in standardnih podatkov o izdelku, ki jih zagotavljajo;
   (8) za dobavitelje velja, da so odobrili objavo podatkov, ki jih vsebujejo nalepka ali standardni podatki o izdelku.

Člen6

Odgovornosti trgovcev

Države članice zagotovijo, da:

   (1) trgovci jasno, na viden in čitljiv način prikažejo nalepke in standardne podatke o izdelku vključijo v prospekt o izdelku ali drugo literaturo, ki je priložena izdelku in se proda končnemu uporabniku;
   (2) v zvezi z označevanjem in podatki o izdelkih, kadarkoli je izdelek, določen v izvedbenem ukrepu, razstavljen, trgovci ob izteku obdobja veljavnosti stare nalepke pritrdijo najnovejšo različico ustrezne nalepke v ustrezni jezikovni različici na jasno vidno mesto, ki je določeno v ustreznem izvedbenem ukrepu.

Člen7

Prodaja na daljavo

Kadar so izdelki ponujeni v prodajo, najem ali nakup na obroke po pošti, s kataloško prodajo, prek interneta, telefonske prodaje ali na kak drug način, kar pomeni, da se od morebitnega končnega uporabnika ne more pričakovati, da vidi razstavljen izdelek, se v izvedbenih ukrepih poskrbi za zagotovitev, da imajo morebitni končni uporabniki na razpolago podatke, navedene na najnovejši različici nalepke izdelka in v standardnih podatkih o izdelku, preden izdelek kupijo. Pri prodaji na daljavo je način prikaza nalepke in standardnih podatkov o izdelku določen v izvedbenih ukrepih.

Člen 8

Prosti pretok

1.  Države članice ne prepovejo, omejijo ali ovirajo dajanja na trg izdelkov, ki jih zajemajo ta direktiva in veljavni izvedbeni ukrepi in ki so popolnoma v skladu z njimi.

2.  Če države članice redno nadzirajo trg in dokler nimajo dokaza o nasprotnem, velja, da nalepke in standardni podatki o izdelku ustrezajo določbam te direktive in izvedbenih ukrepov ▌. Države članice lahko od dobavitelja zahtevajo, da zagotovi dokazila v skladu s členom 5 v zvezi s točnostjo podatkov, ki jih vsebujejo njegove nalepke ali standardni podatki o izdelku, kadar upravičeno dvomijo ║točnosti teh podatkov.

Člen 9

Javna naročila in spodbude

1.  Naročniki, ki sklenejo javna naročila gradnje, blaga ali storitve iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12), ki niso izvzeta v skladu s členoma 12 in 18 navedene direktive, ne smejo nabaviti izdelkov, ki ne dosegajo minimalnih ravni zmogljivosti, določenih z veljavnim izvedbenim ukrepom, in ne ustrezajo merilom, kot so določena v odstavku 2, da bi zagotovili najvišji razred učinkovitosti.

2.  Merila za določitev minimalnih ravni zmogljivosti za javna naročila v izvedbenih ukrepih so naslednja:

   (a) stroškovna učinkovitost v zvezi z javnimi financami;
   (b) primernost izdelkov za javna naročila;
   (c) možnosti varčevanja z energijo;
   (d) spodbujanje inovativnosti v skladu z lizbonsko strategijo;
   (e) sposobnost za spodbuditev preobrazbe trga tako, da bo vključeval učinkovitejše izdelke;
   (f) potreba po zagotovitvi zadovoljive ravni konkurence.

3.  Odstavek 1 velja za pogodbe, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) znaša 15 000 EUR ali več. Izvedbeni ukrepi lahko določijo prag z ║vrednostjo višjo od 15 000 EUR brez DDV z upoštevanjem običajnih nakupnih cen in količine.

4.  Države članice ne zagotovijo ukrepov za spodbude v zvezi z izdelki, ki ne dosegajo minimalnih ravni učinkovitosti, določenih v veljavnem izvedbenem ukrepu.

5.  Ko države članice javno zagotovijo spodbude v zvezi z izdelki, določijo ravni učinkovitosti z razredi, kot so določeni v veljavnem izvedbenem ukrepu.

Spodbude lahko med drugim vključujejo davčne kredite tako za končne uporabnike, ki uporabljajo visoko energetsko učinkovite izdelke, kot za industrijske sektorje, ki podpirajo in proizvajajo takšne izdelke, ter znižani DDV za materiale in sestavne dele, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost. Spodbude držav članic morajo biti uspešne in učinkovite.

Člen 10

Revizija razvrstitve energetskih nalepk

1.  Komisija v rednih intervalih opravlja revizije razvrstitve energetskih nalepk v skladu s fiksnim trajanjem razvrstitve, kakor je določeno z izvedbenimi ukrepi iz člena 12.

2.  Komisija pri reviziji pragov za indeks razvrstitve glede na energetsko učinkovitost uporabi najnovejše podatke, pri tem pa upošteva hitrost tehnološkega razvoja za zadevni izdelek in se bistveno prej, preden opravi revizijo, ustrezno posvetuje z zainteresiranimi skupinami v skladu s členom 12(3).

3.  Dobavitelji so trgovcem dolžni dostaviti najnovejšo različico nalepke najpozneje ob izteku obdobja veljavnosti stare nalepke.

4.  Trgovci so dolžni staro nalepko zamenjati z energetsko nalepko s popravljeno razvrstitvijo za zadevni izdelek na dan, ko se izteče obdobje veljavnosti stare nalepke v skladu s členom 6(2).

Člen 11

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen12

Izvedbeni ukrepi

1.  Podrobnosti o nalepki in standardnih podatkih o izdelku so določene v izvedbenih ukrepih. Navedeni izvedbeni ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2) za vsak tip izdelka v skladu s tem členom.

Če izdelek izpolnjuje merila, navedena v odstavku 2, se vključi v izvedbeni ukrep v skladu z odstavkom 4.

Na podlagi določb izvedbenih ukrepov v zvezi s podatki na nalepki in standardnimi podatki o izdelku glede porabe energije in drugih bistvenih virov med uporabo se lahko končni uporabniki odločajo o nakupu na podlagi zadovoljivih podatkov, organi tržnega nadzora pa preverijo, ali so izdelki v skladu z zagotovljenimi podatki.

Če izvedbeni ukrep vsebuje določbe v zvezi z energetsko učinkovitostjo in porabo bistvenih virov izdelka, mora biti z obliko in vsebino nalepke poudarjena energetska učinkovitost izdelka.

Veljavni izvedbeni ukrepi, sprejeti pred začetkom veljavnosti te direktive, se najpozneje ...(13)uskladijo z določbami te direktive, zlasti kar zadeva postavitev, obliko, razrede in druge lastnosti energetske nalepke.

2.  Merila iz odstavka 1 so naslednja:

   (a) ob upoštevanju večine najnovejših podatkov, ki so na voljo, in količine izdelkov, danih na trg, imajo izdelki veliko zmožnost za prihranek energije in, kjer je primerno, drugih bistvenih virov;
   (b) znatne razlike med zadevnimi ravnmi učinkovitosti teh izdelkov v primerjavi z izdelki, ki so na trgu in so enakovredni po učinkovitosti;
   (c) Komisija upošteva zadevno zakonodajo in samourejevalne ukrepe Skupnosti, kot so neobvezni dogovori, ko naj bi cilje politike izpolnili hitreje in z manjšimi stroški kot obvezujoče zahteve.

3.  Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega ukrepa:

   (a) upošteva okoljske parametre iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2005/32/ES, ki so opredeljeni kot pomembni v zadevnem izvedbenem ukrepu iz Direktive 2005/32/ES in bi jih moral končni uporabnik poznati, ko izdelek uporablja;
   (b) oceni vpliv ukrepa na okolje, končne uporabnike in proizvajalce ter MSP na področju konkurenčnosti, tudi zunaj Skupnosti, inovacije, dostop do trga ter stroške in koristi;
   (c) organizira posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, vključno s proizvajalci in njihovimi dobavitelji;
   (d) določi datum(-e) uveljavitve, morebitne postopne ali prehodne ukrepe ali obdobja in pri tem posebej upošteva možne vplive na MSP ali na določene skupine izdelkov, ki jih izdelujejo predvsem MSP.

4.  Izvedbeni ukrepi podrobno določajo predvsem :

   (a) natančno definicijo obravnavanih tipov izdelkov;
   (b) merilne standarde in postopke, ki jih je treba uporabiti za pridobitev podatkov, navedenih v členu 1(1);
   (c) podrobnosti o tehnični dokumentaciji, ki jo zahteva člen 5;
   (d) obliko in vsebino nalepke, navedene v členu 4, ki mora imeti, kolikor je mogoče, enotne oblikovne značilnosti za vse skupine izdelkov in je v vsakem primeru jasno vidna in čitljiva, hkrati pa kot osnovo ohrani glavne elemente sedanje nalepke (razvrstitev z zaprto lestvico od A do G), ki so preprosti in prepoznavni; na nalepki se navede tudi obdobje veljavnosti;
   (e) mesto, kamor se nalepka pritrdi na razstavljen izdelek ter podatki in način, kako se zagotovijo nalepka in/ali podatki v primeru ponudb za prodajo, kot določa člen 7. Kadar je primerno, lahko izvedbeni ukrepi določajo, da se nalepka pritrdi na izdelek ali natisne na embalažo, ali podrobnosti zahtev za tiskanje nalepk v katalogih ter njihovo uporabo pri prodaji na daljavo in prek interneta;
   (f) vsebino, in po potrebi, velikost ter druge podrobnosti v zvezi s standardnimi podatki o izdelku ali drugimi podatki, določenimi v členih 4 in 5(3). Podatke z nalepke morajo zajemati tudi standardni podatki o izdelku;
   (g) za zadevne izdelke minimalne ravni učinkovitosti in, kadar je primerno, prag, ki je višji od 15 000 EUR brez DDV za namene člena 9(1) in (3);
   (h) za zadevne izdelke minimalne ravni učinkovitosti za namene člena 9(4);
   (i) določeno vsebino nalepke za oglaševanje, ki mora biti čitljiva in vidna, vključno z, kadar je primerno, energijskim razredom in drugimi zadevnimi ravnmi učinkovitosti zadevnega izdelka;
   (j) fiksno trajanje razvrstitve nalepk, in sicer obdobje najmanj treh let in največ petih let, pri čemer se upošteva hitrost razvoja inovacij v zvezi z izdelkom, in datum naslednje revizije navedene razvrstitve nalepk na podlagi fiksnega obdobja trajanja;
   (k) raven točnosti podatkov na nalepki in standardnih podatkov o izdelku;
   (l) datum za ocenitev in morebitno revizijo izvedbenega ukrepa z upoštevanjem hitrosti tehnološkega napredka.

Člen 13

Prednostni seznam izvajanja

Komisija najpozneje ...(14)Evropskemu parlamentu in državam članicam pošlje seznam prednostnih izdelkov, vključno z gradbenimi proizvodi, za katere se predlaga označevanje z nalepkami na podlagi njihovih možnosti varčevanja z energijo.

Člen 14

Izvedljivost razširitve področja uporabe

Komisija najpozneje do leta 2010 opravi študijo o izvedljivosti, s katero prouči, ali naj nalepka prek sprejetja izvedbenih ukrepov končnim uporabnikom zagotavlja tudi informacije o vplivu izdelka na pomembne vire energije in druge bistvene vire v njegovem celotnem življenjskem ciklusu.

Člen 15

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo in izvedbenimi ukrepi, ter sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako predpisane kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe za krepitev pravne zaščite proti nedovoljeni rabi nalepk. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh določbah najpozneje do datuma iz člena 16(1) ter jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen16

Prenos

1.  Države članice ║sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ...(15). Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene določbe se začnejo uporabljati od […].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključiti morajo tudi izjavo, da se sklicevanja na direktivo, ki se razveljavi s to direktivo, v obstoječih zakonih in drugih predpisih štejejo za sklicevanja na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in obliko izjave.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17

Razveljavitev

Direktiva Sveta 92/75/EGS, kakor je bila spremenjena z Uredbo ║(ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(16), navedeno v delu A ║Priloge I, se razveljavi z učinkom od ...(17) brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje direktive, navedene v delu B ║Priloge I.

Sklicevanja na razveljavljeno Direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi ...(18) se uporabljajo od ...*.

Člen19

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Del A

Razveljavljena direktiva in njena zaporedna sprememba

(iz člena 17)

Direktiva Sveta 92/75/EGS

(UL L 297, 13.10.1992, str. 16)

Uredba (ES) št. 1882/2003

(UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

Samo točka (32) v Prilogi III

Del B

║Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 17)

Direktiva

Rok za prenos

92/75/EGS

1. januar 1994

PRILOGA II

Korelacijska tabela

Direktiva 92/75/EGS

ta direktiva

Člen 1(1), uvodno besedilo, prvi stavek

Člen 1(1)

Člen 1(1), uvodno besedilo, drugi stavek

Člen 1(2)

Člen 1(1), prva do sedma alinea

-

Člen 1(2)

-

-

Člen 1(3)(a) in (b)

Člen 1(3)

Člen 1(3)(c)

-

Člen 2, prva in tretja alinea

Člen 1(4), prva in druga alinea

Člen 2, šesta in deseta alinea

-

Člen 2, prva alinea

Člen 1(4), tretja alinea

-

Člen 1(4), četrta alinea

Člen 2, četrta alinea

Člen 1(4), peta alinea

Člen 2, peta alinea

Člen 1(5)

-

Člen 2(1)

Člen 4(1)

Člen 2(2)

-

Člen 2(3)

Člen 5(2)

Člen 2(4)

Člen 5(2) in (3)

Člen 3(1)

Člen 5(1)

Člen 3(2)

Člen 5(5) in (6)

Člen 3(3)

Člen 5(7)

Člen 3(4)

Člen 5(8)

Člen 4(a)

Člen 5(4) in člen 6(2)

Člen 4(b)

-

Člen 5

Člen 7

Člen 6

-

Člen 7(a)

Člen 3(1)(a)

Člen 7(b)

Člen 3(1)(b)

Člen 7(c)

Člen 3(1)(c)

Člen 8(1)

Člen 8(1)

Člen 8(2)

Člen 8(2)

Člen 9(a)

-

Člen 9(b)

-

Člen 10(1)

Člen 11(1)

Člen 10(2)

Člen 11(2)

Člen 10(3)

-

Člen 11

-

Člen 12(a)

Člen 12(4)(a)

Člen 12(b)

Člen 12(4)(b)

Člen 12(c)

Člen 12(4)(c)

Člen 12(d)

Člen 12(4)(d)

Člen 12(e)

Člen 12(4)(e)

Člen 12(f)

Člen 12(4)(f)

Člen 12(g)

-

Člen 13

Člen 17

Člen 14

Člen 16

Člen 15

Člen 19

-

Člen 3(1)(d)

-

Člen 3(2)

-

Člen 3(3)

-

Člen 4(2)

-

Člen 6(1)

-

Člen 9

-

Člen 12(1) do (3)

-

Člen 12(4)(g) do (l)

-

Člen 15

-

Člen 18

-

Priloga I

-

Priloga II

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(2) Mnenje z dne 24. marca 2009.
(3) UL C ...
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009.
(5) UL L 297, 13.10.1992, str. 16.
(6) Glej del A Priloge I.
(7) UL L 191, 22.7.2005, str. 29.
(8) UL L 237, 21.9.2000, str. 1.
(9) UL L 1, 4.1.2003, str. 65.
(10) UL C 82, 1.4.2008, str. 1.
(11) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(12) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
(13)* Šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
(14)* Šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive
(15)* 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
(16) UL L 284, 31.10.2003, str. 1.
(17)* Dan po datumu, določenem v drugem pododstavku člena 16(1) te direktive.
(18) Členi, za katere velja, da se s prenovitvijo v končni različici ne spremenijo.


Načrt prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010
PDF 358kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010 (2009/2006(BUD))
P6_TA(2009)0346A6-0275/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti člena 31,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek za leto 2010 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX(3),

–   ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010,

–   ob upoštevanju predhodnega predloga načrta odhodkov, ki ga je pripravilo predsedstvo dne 21. aprila 2009 v skladu s členoma 22(6) in 73(1) Poslovnika Parlamenta,

–   ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 73(2) Poslovnika Parlamenta,

–   ob upoštevanju člena 73 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0275/2009),

A.   ker je bil lani sprejet dogovor o poskusnem procesu, po katerem bo v celotnem proračunskem postopku za leto 2010 uporabljeno okrepljeno sodelovanje med predsedstvom in Odborom za proračun ter zgodnje sodelovanje v vseh zadevah s proračunskimi posledicami,

B.   ker bodo pristojnosti plenarnega zasedanja pri sprejemu načrta prihodkov in odhodkov ter proračuna v skladu z določbami Pogodbe in Poslovnika v celoti ohranjene,

C.   ker sta 25. marca 2009 in 16. aprila 2009 potekali predhodni usklajevalni srečanji delegacij predsedstva in Odbora za proračun, na katerih so bila obravnavana številna bistvena vprašanja,

1.   opozarja, da je v omenjeni resoluciji o smernicah za proračunski postopek z dne 10. marca 2009 očrtal splošne smernice za proračun 2010 in izzive, na katere mora ta odgovoriti; poudarja, da bodo zlasti enak dostop do jezikovnih storitev za poslance in ukrepi v zvezi s povečano zakonodajno vlogo Parlamenta temeljni elementi proračuna 2010;

Splošni okvir

2.   ugotavlja, da skupni proračun Parlamenta za leto 2010, kot ga je predlagalo predsedstvo, ne bo presegel običajnega deleža, ki znaša 20 % razdelka 5 (upravni odhodki) večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da stopnja povečanja znaša 3,98 % in da bo zato skupni delež nekoliko višji kot v letu 2009, in sicer bo znašal 19,67 % sredstev v tem razdelku;

3.   je sklenil, da v tej fazi skupni proračun znaša 1 590 012 726 EUR, kar je 3,92 % več v primerjavi s preteklim letom, da bo imela nova sestava Parlamenta jeseni večji manevrski prostor, hkrati pa si bo prizadeval za čim večje prihranke; je sklenil, da ohrani enako rezervo za nepredvidene izdatke kot v letu 2009 (10 milijonov EUR);

4.   meni, da je treba zaradi večletnega značaja večine odhodkov in glavnih projektov v institucijah razmisliti o boljšem srednjeročnem načrtovanju proračuna Parlamenta, ki mora biti preglednejši; meni, da je zelo pomembno, da se v fazi načrta prihodkov in odhodkov spomladi predstavi predlog za celoten proračun oziroma vsaj njegovo večino, ter da je treba tako imenovane pisne predloge sprememb v jeseni omejiti na resnično nepredvidene dogodke in/ali tehnične posodobitve;

5.   poudarja, da bi moralo biti pravočasno sodelovanje med predsedstvom in Odborom za proračun pri skupnem pojasnjevanju proračunskih posledic odločitev, ki bodo sprejete, temeljni način obravnavanja glavnih vprašanj, ob ohranjanju formalnih pristojnosti obeh organov;

6.   pozdravlja nadaljevanje poskusnega projekta o okrepljenem sodelovanju med predsedstvom in Odborom za proračun tudi v drugem letu ter opominja, da sta načeli zaupanja in preglednosti bistveni; svari pred težnjami, da takšno sodelovanje postane zgolj formalnost, ne resničen dialog, in da se temeljne odločitve sprejemajo prenagljeno; vztraja, da se duh vzajemnega sodelovanja ohrani in v prihodnje okrepi, pri čemer se spoštuje pristojnosti obeh organov; ponavlja, da je predhodno posvetovanje o vprašanjih, ki bi lahko imela občutne finančne posledice, ključni vidik poskusnega projekta;

7.   meni, da je raven finančnih sredstev, potrebnih za osrednja vprašanja, vključno z razmerjem med notranjimi in zunanjimi sredstvi za glavne službe in projekte, ključni element, ki ga je treba pozorno pretehtati iz proračunskega vidika; poziva svoje izvršilne organe, naj to upoštevajo in ustrezno ukrepajo, da bodo poiskali stroškovno učinkovite rešitve, se izognili podvajanju dela in elemente politike utemeljili na predhodni analizi;

Posebna vprašanja
Delovna mesta in prestrukturiranje

8.   ob upoštevanju precejšnjega povečanja, ki je bilo odobreno za leto 2009, je seznanjen s predlogi predsedstva za prestrukturiranje služb in spremembo kadrovskega načrta; poudarja, da želi razmisliti o proračunskih sredstvih za ta namen, ko bodo popolnoma znane vse zahteve, vključno z zahtevami političnih skupin, in da bo pripravljen paket pozorno proučiti takrat, ob upoštevanju potrebe po okrepitvi zakonodajne vloge Parlamenta; zato je sklenil, da zaenkrat ne bo odobril odprtja 30 novih delovnih mest; ugotavlja, da je predlagana stopnja prerazporeditev zelo nizka, in spodbuja nadaljnje ukrepe v zvezi s tem vprašanjem;

9.   v zvezi s tem je seznanjen, da je predsedstvo na seji 1. aprila 2009 soglasno potrdilo načrt prestrukturiranja GD INLO v povezavi z vzdrževanjem in upravljanjem stavb Parlamenta ter oblikovanje posebne centralne službe za izboljšanje kakovosti proračunskega nadzora in postopkov javnih naročil; poudarja, da so končne odločitve o primernih sredstvih za GD INLO ter druge službe del prve obravnave proračuna jeseni v skladu z običajnimi postopki; poudarja, da je tudi s proračunskega vidika potrebna odločitev, koliko strokovnjakov za nepremičnine naj politični organ, kot je Parlament, zaposli, da bo lahko ustrezno opredeljeval naloge, zaupane zunanjim izvajalcem, in nadziral njihovo izvajanje; v zvezi s tem ugotavlja, da se edino citirano zunanje poročilo ukvarja zlasti z varnostjo, pa tudi z vzdrževanjem in upravljanjem stavb ter možnostmi za njihovo izboljšanje;

10.   meni, da je nujno, da se srednje- in dolgoročni nepremičninski strateški načrt predstavi pravočasno za prvo jesensko obravnavo, da bo mogoče sprejemati proračunske odločitve; zato pozdravlja zavezo generalnega sekretarja, da predsedstvu v novem obdobju čim prej predstavi osnutek; soglaša s predsedstvom glede zmanjšanja rezerve za nepremičnine v tej fazi proračunskega postopka na 18 500 000 EUR, dokler ne bodo predvidena ustrezna proračunska sredstva, ko bo strategija na tem področju jasneje opredeljena;

11.   pripisuje precejšen pomen novi varnostni politiki, ki jo je treba oblikovati, in ciljem, ki jih je treba uresničevati, v tem sektorju, pri tem pa seveda upošteva poseben značaj Parlamenta kot institucije in potrebo po njegovi odprtosti, ne samo varnosti; meni, da je mogoče v proračunskem postopku za leto 2010 razmisliti o ustreznih proračunskih sredstvih za te strateške in operativne potrebe; pozdravlja izjavo predsedstva o optimalni uporabi sredstev in zlasti njegove namige o stroškovno učinkovitem ravnotežju med zaposlenimi uslužbenci in zunanjim osebjem; je kljub temu v skrbeh, da operativne in finančne srednje- in dolgoročne posledice ustanovitve novega direktorata s štirimi oddelki niso jasno predstavljene;

12.   hkrati pričakuje načrt zmanjšanja stroškov, ki ga je pripravil direktorat predsedstva, kot je bilo zahtevano leta 2008, in je še vedno zaskrbljen zaradi naraščanja stroškov v operativnih proračunskih vrsticah za varnost in varnostno opremo;

13.   pozdravlja predlog za reorganizacijo kadrovske službe in izraža zadovoljstvo, ker bodo vodilna načela pri tem večja jasnost, prepoznavno poslanstvo in ustvarjanje kohezij; toplo pozdravlja dejstvo, da naj bi bilo to doseženo z obstoječimi sredstvi, vključno z notranjo prerazporeditvijo, vendar si želi nadaljnja zagotovila glede srednje- in dolgoročnih posledic;

Večjezičnost

14.   ponavlja željo, da bi bil enak dostop do jezikovnih storitev za poslance eden osrednjih elementov proračuna za leto 2010; je zadovoljen, ker si je uprava prizadevala ustreči tej želji, vendar ocenjuje, da je treba hkrati zagotoviti najboljšo možno uporabo sredstev;

15.   poziva predsedstvo in Odbor za proračun, naj se takoj obrneta na medinstitucionalno delovno skupino za večjezičnost, da se pripravi predlog (tehnična raven) o boljšem medinstitucionalnem sodelovanju na tem področju, zlasti kar zadeva uporabo razpoložljivih zmogljivosti; je denimo razočaran, da obstoječega sistema za boljšo skupno rabo storitev prevajanja med institucijami skoraj nihče ne uporablja; pričakuje predlog o možnostih za izboljšanje še pred prvo obravnavo; se tudi zelo zanima za nova tehnična prevajalska orodja za svoje prevajalske službe in prosi za informacije o njihovem razvoju ter s tem povezanih finančnih posledicah v letu 2010, vključno s študijo o prevajalskem orodju Euramis; v okviru te študije bi pozdravil pripravo ocene o tem, ali lahko Euramis izboljša medinstitucionalno sodelovanje na področju prevajanja ter kako lahko prispeva k povečanju učinkovitosti in zmanjšanju stroškov, kar bi lahko zmanjšalo odvisnost od zunanjih ponudnikov prevajalskih storitev;

16.   poziva generalnega sekretarja, naj opravi analizo stroškov in koristi prevajanja v času najhujših obremenitev, vključno z zunanjih prevajanjem in analizo možnosti za uvedbo alternativnih načinov dela;

17.   zahteva najnovejše podatke o tem, kako bi bilo mogoče podobno souporabo virov izvesti na vseh področjih, kjer imajo institucije začasno neizrabljene zmogljivosti (tolmačenje, oddaja prostorov v najem, storitve kopiranja itd.), ne da bi s tem zmanjšali njihovo neodvisnost in operativne zmogljivosti;

Zakonodaja

18.   pozdravlja dejstvo, da predlog predsedstva sloni na lanski prednostni nalogi, namreč zakonodajnem delu, vendar meni, da je treba predlagana delovna mesta nadalje preučiti in, kot je navedeno že zgoraj, pretehtati v okviru celotnega kadrovskega paketa; pozdravlja dejstvo, da so bile postavke, povezane z zakonodajo, zlasti postopkom soodločanja, v letu 2009 med postavkami, ki so se najbolj povečale;

Informacijske in komunikacijske tehnologije

19.   opominja, da je zahteval pojasnila glede področja informacijske tehnologije, in pričakuje načrt za celovito informacijsko in komunikacijsko strategijo Parlamenta, ki je izjemnega pomena za čim boljšo izrabo razpoložljivih virov; je trdno prepričan, da mora biti ta načrt jasen in da mora skrbno predvideti ravnotežje med potrebno centralizacijo in ekonomijo obsega, ki jo že implicira ustanovitev ločenega generalnega direktorata na tem področju, pa tudi ohraniti potrebno prilagodljivost na ravni drugih generalnih direktoratov; želi, da predsedstvo prepreči podvajanje dela in izdatkov; poziva predsedstvo, naj zagotovi, da bo ta načrt vključeval varnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter potrebe političnih skupin;

20.   je seznanjen s predlogom o zadnji fazi triletnega načrta za pridobivanje strokovnega znanja na tem področju, s čimer bi zmanjšali odvisnost od zunanjih svetovalcev, in s predlogom o povečanju števila delovnih mest v tem sektorju; znova poudarja, da bi moralo občutno povečanje števila zaposlenih voditi k zmanjšanju stroškov za svetovanje, ter pričakuje triletni pregled teh stroškov in odobrenih in/ali predlaganih novih delovnih mest;

21.   je dobro seznanjen z načrtom upravljanja informacijske tehnologije, ki ga je sprejelo predsedstvo, in poudarja, da pripisuje velik pomen dejstvu, da je treba zagotoviti jasno in korektno opredeljevanje prednostnih nalog, da se Parlamentu kot celoti omogoči uporaba omejenih finančnih sredstev na najboljši možen način; v zvezi s tem zahteva tudi pojasnilo, kakšni so odnosi med ponudnikom in stranko na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij in do katere mere lahko stranke opredelijo, katere projekte bi rade izvedle, kako se zagotovi financiranje za izvedbo teh projektov ter navsezadnje kako je zagotovljeno, da so ti projekti usklajeni s skupno strategijo;

Večletni projekti

22.   ponavlja, da so mnoge pomembne pobude in projekti na področju informiranja in analize v korist poslancev in zaposlenih, na primer nova analitična služba v knjižnici ali oddelki odborov za politike, skupaj s številnimi drugimi razpoložljivimi informativnimi viri oziroma sistemi pomemben korak pri parlamentarnem delu in zahtevajo tudi vse večja proračunska sredstva; zato meni, da je proračunski pregled in pregled delovanja, da se zagotovi jasnost in dobra uporaba virov, lahko edino koristen, in v zvezi s tem ponavlja svojo predhodno odločitev v zvezi s predstavitvijo tega vprašanja; pozdravlja prizadevanja uprave za uvedbo sistema za upravljanje znanja;

23.   je seznanjen z dejstvom, da je projekt spletne televizije v predlogu predsedstva vključen v že predvidena sredstva; kljub temu želi nadaljnje informacije o "donosnosti" te naložbe, zlasti kar zadeva statistične podatke o gledanosti in obete za prihodnost; cenil bi tudi okvirne podatke o tem, ali so oziroma bodo zaradi spletne televizije potrebne manjše količine tiskanih informacij;

24.   je seznanjen s predlogom predsedstva, da predvidi posebna sredstva za izvedenske študije o hiši evropske zgodovine; pričakuje jasen pregled stroškov, predvidenih za celoten projekt, vključno z upravnimi stroški, najkasneje v predhodnem osnutku načrta prihodkov in odhodkov za proračunski postopek za leto 2011;

25.   želi centru za obiskovalce resnično omogočiti, da nadaljuje delo in čim prej odpre svoja vrata, nikakor pa ne pozneje kot v začetku leta 2010; zato pričakuje dokončno odločitev o konceptu upravljanja, da se izpolnijo navedeni cilji, temelječo na dejanski analizi stroškov in koristi obstoječih možnosti, kar je zelo pomembno; poudarja, da bi morala imeti na primer rešitev, temelječa na zunanjem izvajanju, zelo omejen učinek – ali sploh nobenega – na interni kadrovski načrt in obratno;

Končne ugotovitve

26.   poudarja, da je treba pred prvo jesensko obravnavo podrobneje preučiti posamezne proračunske postavke; zato bo opravil ta pregled in takrat sprejel dokončne proračunske odločitve;

27.   na podlagi tega sprejema načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto in opominja, da bo predlog proračuna sprejet na prvi obravnavi oktobra 2009, v skladu s postopkom glasovanja, ki ga določa Pogodba;

o
o   o

28.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in načrt odhodkov posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(2) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0096.


Posebne olimpijske igre
PDF 132kWORD 62k
Izjava Evropskega parlamenta o podpori posebnih olimpijskih iger v Evropski uniji
P6_TA(2009)0347P6_DCL(2009)0001

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 116 svojega Poslovnika,

A.   ker "posebne olimpijske igre za Evropo" ("Special Olympics Europe") odraslim in otrokom z motnjami v duševnem razvoju omogočajo športne in družbene priložnosti,

B.   ker so programi posebnih olimpijskih iger vzpostavljeni v vseh državah članicah in v njih sodeluje pol milijona športnikov,

C.   ker posebne olimpijske igre vsakodnevno izvajajo politiko EU, saj promovirajo šport in prostovoljstvo preko državnih meja ter podirajo stereotipe o invalidnosti z zagotavljanjem javnega zdravja in vključevanjem marginalnih oseb v družbene dejavnosti,

D.   ker bodo "posebne olimpijske igre za Evropo" gostile dva velika športna dogodka: evropske poletne posebne olimpijske igre leta 2010 v Varšavi na Poljskem in svetovne poletne posebne olimpijske igre leta 2011 v Atenah v Grčiji,

E.   ker je EU finančno podprla svetovne poletne posebne olimpijske igre leta 2003 na Irskem,

1.   meni, da zagotavljanje storitev za posebne olimpijske igre na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni zahteva veliko finančnih sredstev;

2.   ugotavlja, da so "posebne olimpijske igre za Evropo" Komisijo zaprosile za finančno pomoč pri izvedbi evropskih poletnih olimpijskih iger v Varšavi leta 2010 in svetovnih poletnih olimpijskih iger v Atenah leta 2011;

3.   priznava koristi, ki jih bodo deležni športniki, družine in širša skupnost, ker bosta ti dve prireditvi potekali v Evropi,

4.   poziva Komisijo, naj podpre igre v Varšavi leta 2010 in v Atenah leta 2011,

5.   naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

Podpisniki

Adamos Adamou, Jim Allister, Alexander Alvaro, Jan Andersson, Georgs Andrejevs, Emmanouil Angelakas, Roberta Angelilli, Stavros Arnaoutakis, Robert Atkins, John Attard-Montalto, Elspeth Attwooll, Jean-Pierre Audy, Margrete Auken, Inés Ayala Sender, Liam Aylward, Pilar Ayuso, Peter Baco, Mariela Velichkova Baeva, Enrique Barón Crespo, Etelka Barsi-Pataky, Domenico Antonio Basile, Alessandro Battilocchio, Katerina Batzeli, Edit Bauer, Jean Marie Beaupuy, Zsolt László Becsey, Glenn Bedingfield, Angelika Beer, Ivo Belet, Irena Belohorská, Jean-Luc Bennahmias, Monika Beňová, Rolf Berend, Maria Berger, Sergio Berlato, Giovanni Berlinguer, Thijs Berman, Adam Bielan, Slavi Binev, Jana Bobošíková, Sebastian Valentin Bodu, Herbert Bösch, Guy Bono, Mario Borghezio, Erminio Enzo Boso, Costas Botopoulos, Catherine Boursier, John Bowis, Sharon Bowles, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Mihael Brejc, Frieda Brepoels, Elmar Brok, Danutė Budreikaitė, Wolfgang Bulfon, Nicodim Bulzesc, Colm Burke, Niels Busk, Cristian Silviu Buşoi, Philippe Busquin, Simon Busuttil, Jerzy Buzek, Maddalena Calia, Mogens Camre, Carlos Carnero González, David Casa, Paulo Casaca, Michael Cashman, Carlo Casini, Pilar del Castillo Vera, Jean-Marie Cavada, Jorgo Chatzimarkakis, Călin Cătălin Chiriţă, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Ole Christensen, Sylwester Chruszcz, Luigi Cocilovo, Carlos Coelho, Richard Corbett, Giovanna Corda, Michael Cramer, Jan Cremers, Gabriela Creţu, Brian Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Joseph Daul, Dragoş Florin David, Bairbre de Brún, Arūnas Degutis, Jean-Luc Dehaene, Véronique De Keyser, Panayiotis Demetriou, Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, Proinsias De Rossa, Marielle De Sarnez, Marie-Hélène Descamps, Harlem Désir, Mia De Vits, Jolanta Dičkutė, Giorgos Dimitrakopoulos, Alexandra Dobolyi, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Bárbara Dührkop Dührkop, Andrew Duff, Árpád Duka-Zólyomi, Christian Ehler, Lena Ek, James Elles, Harald Ettl, Jill Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Roberto Fiore, Věra Flasarová, Alessandro Foglietta, Hanna Foltyn-Kubicka, Glyn Ford, Brigitte Fouré, Janelly Fourtou, Juan Fraile Cantón, Armando França, Monica Frassoni, Ingo Friedrich, Daniel Petru Funeriu, Urszula Gacek, Kinga Gál, Milan Gaľa, Vicente Miguel Garcés Ramón, José Manuel García-Margallo y Marfil, Iratxe García Pérez, Salvador Garriga Polledo, Jean-Paul Gauzès, Jas Gawronski, Eugenijus Gentvilas, Georgios Georgiou, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Claire Gibault, Adam Gierek, Monica Giuntini, Ioannis Gklavakis, Robert Goebbels, Ana Maria Gomes, Donata Gottardi, Genowefa Grabowska, Vasco Graça Moura, Luis de Grandes Pascual, Martí Grau i Segú, Louis Grech, Lissy Gröner, Elly de Groen-Kouwenhoven, Mathieu Grosch, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Catherine Guy-Quint, Fiona Hall, David Hammerstein, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Marian Harkin, Rebecca Harms, Satu Hassi, Christopher Heaton-Harris, Erna Hennicot-Schoepges, Esther Herranz García, Jim Higgins, Krzysztof Hołowczyc, Milan Horáček, Richard Howitt, Ján Hudacký, Ian Hudghton, Stephen Hughes, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Mikel Irujo Amezaga, Marie Anne Isler Béguin, Carlos José Iturgaiz Angulo, Anneli Jäätteenmäki, Stanisław Jałowiecki, Mieczysław Edmund Janowski, Lívia Járóka, Georg Jarzembowski, Elisabeth Jeggle, Rumiana Jeleva, Anne E. Jensen, Dan Jørgensen, Pierre Jonckheer, Romana Jordan Cizelj, Aurelio Juri, Jelko Kacin, Filip Kaczmarek, Gisela Kallenbach, Othmar Karas, Sajjad Karim, Ioannis Kasoulides, Martin Kastler, Metin Kazak, Tunne Kelam, Glenys Kinnock, Evgeni Kirilov, Wolf Klinz, Dieter-Lebrecht Koch, Silvana Koch-Mehrin, Maria Eleni Koppa, Magda Kósáné Kovács, Miloš Koterec, Sergej Kozlík, Guntars Krasts, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Ģirts Valdis Kristovskis, Urszula Krupa, Wiesław Stefan Kuc, Aldis Kušķis, Sepp Kusstatscher, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Jean Lambert, Stavros Lambrinidis, Vytautas Landsbergis, Anne Laperrouze, Vincenzo Lavarra, Henrik Lax, Johannes Lebech, Stéphane Le Foll, Bernard Lehideux, Lasse Lehtinen, Jo Leinen, Janusz Lewandowski, Bogusław Liberadzki, Marcin Libicki, Alain Lipietz, Eleonora Lo Curto, Antonio López-Istúriz White, Andrea Losco, Patrick Louis, Sarah Ludford, Astrid Lulling, Florencio Luque Aguilar, Elizabeth Lynne, Marusya Ivanova Lyubcheva, Jules Maaten, Linda McAvan, Arlene McCarthy, Mary Lou McDonald, Mairead McGuinness, Edward McMillan-Scott, Eugenijus Maldeikis, Toine Manders, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Marian-Jean Marinescu, Catiuscia Marini, David Martin, Jan Tadeusz Masiel, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Véronique Mathieu, Marios Matsakis, Yiannakis Matsis, Maria Matsouka, Iosif Matula, Manolis Mavrommatis, Manuel Medina Ortega, Erik Meijer, Íñigo Méndez de Vigo, Emilio Menéndez del Valle, Rosa Miguélez Ramos, Miroslav Mikolášik, Francisco José Millán Mon, Gay Mitchell, Andreas Mölzer, Claude Moraes, Eluned Morgan, Luisa Morgantini, Elisabeth Morin, Jan Mulder, Cristiana Muscardini, Antonio Mussa, Sebastiano (Nello) Musumeci, Riitta Myller, Juan Andrés Naranjo Escobar, Catherine Neris, Bill Newton Dunn, James Nicholson, null Nicholson of Winterbourne, Angelika Niebler, Ljudmila Novak, Cem Özdemir, Péter Olajos, Jan Olbrycht, Seán Ó Neachtain, Gérard Onesta, Janusz Onyszkiewicz, Miroslav Ouzký, Siiri Oviir, Doris Pack, Justas Vincas Paleckis, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Dimitrios Papadimoulis, Atanas Paparizov, Georgios Papastamkos, Neil Parish, Vincent Peillon, Bogdan Pęk, Alojz Peterle, Maria Petre, Rihards Pīks, Józef Pinior, Umberto Pirilli, Hubert Pirker, Paweł Bartłomiej Piskorski, Gianni Pittella, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Zdzisław Zbigniew Podkański, Lydie Polfer, Christa Prets, Vittorio Prodi, Jacek Protasiewicz, Luís Queiró, Reinhard Rack, Poul Nyrup Rasmussen, Vladimír Remek, Karin Resetarits, José Ribeiro e Castro, Karin Riis-Jørgensen, Giovanni Rivera, Bogusław Rogalski, Zuzana Roithová, Raül Romeva i Rueda, Dariusz Rosati, Wojciech Roszkowski, Mechtild Rothe, Libor Rouček, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Eoin Ryan, Tokia Saïfi, Aloyzas Sakalas, María Isabel Salinas García, Manuel António dos Santos, Sebastiano Sanzarello, Salvador Domingo Sanz Palacio, Daciana Octavia Sârbu, Jacek Saryusz-Wolski, Toomas Savi, Christel Schaldemose, Agnes Schierhuber, Margaritis Schinas, Olle Schmidt, Pál Schmitt, Horst Schnellhardt, Elisabeth Schroedter, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Eva-Riitta Siitonen, José Albino Silva Peneda, Brian Simpson, Kathy Sinnott, Marek Siwiec, Peter Skinner, Nina Škottová, Alyn Smith, Csaba Sógor, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Jean Spautz, Bart Staes, Grażyna Staniszewska, Peter Šťastný, Petya Stavreva, Dirk Sterckx, Struan Stevenson, Catherine Stihler, Theodor Dumitru Stolojan, Dimitar Stoyanov, Margie Sudre, László Surján, Eva-Britt Svensson, Hannes Swoboda, József Szájer, Andrzej Jan Szejna, István Szent-Iványi, Konrad Szymański, Csaba Sándor Tabajdi, Hannu Takkula, Charles Tannock, Salvatore Tatarella, Britta Thomsen, Marianne Thyssen, Silvia-Adriana Ţicău, Gary Titley, Ewa Tomaszewska, Witold Tomczak, Jacques Toubon, Antonios Trakatellis, Catherine Trautmann, Kyriacos Triantaphyllides, Claude Turmes, Evangelia Tzampazi, Feleknas Uca, Vladimir Urutchev, Inese Vaidere, Nikolaos Vakalis, Anne Van Lancker, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Ioannis Varvitsiotis, Ari Vatanen, Yannick Vaugrenard, Donato Tommaso Veraldi, Philippe de Villiers, Oldřich Vlasák, Dominique Vlasto, Diana Wallis, Henri Weber, Renate Weber, Andrzej Wielowieyski, Glenis Willmott, Iuliu Winkler, Janusz Wojciechowski, Anna Záborská, Jan Zahradil, Zbigniew Zaleski, Mauro Zani, Andrzej Tomasz Zapałowski, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka, Dushana Zdravkova, Vladimír Železný, Roberts Zīle, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov