Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih za obdobje 2009–2010 (KOM(2009)0533) in poročila za leto 2009 o napredku držav,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. marca 2006 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2005(1), z dne 13. decembra 2006 o sporočilu Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih 2006-2007(2) in z dne 10. julija 2008 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi 2007(3),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o državah zahodnega Balkana in Turčiji,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2009 z naslovom Kosovo(4) – Uresničevanje evropske perspektive (KOM(2009)0534),

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega Poslovnika,

A.   ker na podlagi člena 49 Pogodbe EU lahko vsaka evropska država zaprosi za članstvo v Skupnosti,

B.   ker je prihodnost zahodnega Balkana v EU, kot je bilo potrjeno na Evropskem svetu v Solunu 19. in 20. junija 2003, na Evropskem svetu v Bruslju 15. in 16. junija 2006 in na poznejših vrhunskih srečanjih; ker je treba spoštovati vse zaveze, sklenjene z južno-vzhodnimi evropskimi državami,

C.   ker je Turčija država kandidatka že od leta 1999, Hrvaška od leta 2004, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa od leta 2005; ker so Albanija, Črna gora in Islandija zaprosile za članstvo Unije, Komisija pa ocenjuje vlogi Črne gore in Islandije; ker sta Bosna in Hercegovina ter Srbija podpisali stabilizacijsko-pridružitveni sporazum; ker je Komisija naznanila, da namerava v srednjeročnem obdobju za Kosovo predlagati trgovinske sporazume in liberalizacijo vizumske ureditve,

D.   ker so bile prejšnje širitve pravi uspeh tako za EU kot za na novo pridružene države članice, ki so prispevale k stabilnosti, razvoju in blaginji Evrope kot celote, je treba nujno ustvariti pogoje, da bodo tudi prihodnje širitve uspešne,

E.   ker mora biti širitvena strategija veliko več kot le pogajalska metodologija, saj izraža temeljno prepričanje, da je EU skupnost s skupnimi vrednotami, ter je neločljivo vezana na razpravo o ciljih, učinkovitosti in prihodnosti EU, pa tudi o njeni vlogi v soseščini in svetu,

F.   ker imajo številne kandidatke in morebitne kandidatke za članstvo v EU še vedno nerešena vprašanja s svojimi sosedi; ker so regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi še vedno bistveni dejavniki v procesu povezovanja,

1.   je še vedno močno zavezan k politiki širitve, ki se je izkazala za eno od najbolj uspešnih politik EU in je koristila starejšim in novim državam članicam; spominja, da so prejšnje širitve prispevale k širitvi območja miru, varnosti in blaginje v Evropi kot nikoli prej, ter potrjuje zavezo EU do nadaljevanja širitvenega procesa;

2.   meni, da se je iz prejšnjih širitev mogoče veliko naučiti in da mora dodatno izboljšanje kakovosti širitvenega procesa temeljiti na do sedaj zbranih pozitivnih izkušnjah; prav tako kot v prejšnjih resolucijah poudarja, da je treba med izvajanjem širitvenega procesa omogočiti ustrezno institucionalno, finančno in politično utrditev;

3.   poudarja, da morajo načela iz sklepov predsedstva s srečanja Evropskega sveta v Bruslju dne 14. in 15. decembra 2006 v zvezi z obnovljenim soglasjem o širitvi, zlasti glede zmožnosti učinkovitega delovanja in razvoja EU, ostati nepogrešljiv del politike širitve EU;

4.   ponovno poudarja, da je zavezanost držav kandidatk in EU celovitemu in doslednemu spoštovanju vseh meril, ki jih je Evropski svet dne 21. in 22. junija 1993 določil v Københavnu, nujna, kar velja tudi za integracijsko sposobnost EU;

5.   poziva institucije EU, naj preučijo in povečajo sposobnost povezovanja EU;

6.   poudarja, da je pravna država bistveno načelo demokratičnega, gospodarskega in družbenega razvoja ter eno glavnih pogojev za pristop k EU; pozdravlja prizadevanja v regiji za izvajanje ustreznih reform, vendar ugotavlja, da se nekatere države še vedno soočajo z velikimi izzivi, zlasti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu; poziva te države članice, naj si še bolj prizadevajo na tem področju;

7.   poudarja, da je svoboda izražanja eno od temeljnih demokratičnih načel, ter zaskrbljeno ugotavlja, da se v nekaterih državah članicah še ne spoštuje v celoti; meni, da je prednostna naloga zahodnega Balkana in Turčije zagotoviti svobodo medijev brez političnega vmešavanja ter neodvisnost izvršilnih organov; poziva zadevne države, naj vzpostavijo ustrezne pravne okvire in zagotovijo spoštovanje zakonodaje;

8.   poudarja, da je polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) temeljni pogoj za napredovanje držav zahodnega Balkana na poti k članstvu Unije, a hkrati poudarja pomembnost dejstva, da morajo družbe v teh državah razumeti, da je poprava krivic, ki so nastale zaradi vojnih zločinov, bistveni korak, s katerim bo žrtvam zagotovljena pravica in olajšana regionalna sprava;

9.   poudarja pomembnost dobrih sosedskih odnosov, ki so pogoj za regionalno stabilnost in sodelovanje ter za neoviran potek širitvenega procesa; zato poziva vse zadevne države, naj si na vse načine prizadevajo za rešitev svojih nesoglasij s sosednjimi državami v zgodnjih fazah širitvenega procesa; vendar poudarja, da morata dvostranske spore rešiti vpleteni strani; če vpleteni strani ne uspeta rešiti takšnih sporov, predlaga, da EU naredi vse, kar je v njeni moči, za doseg rešitve; poudarja, da takšni spori ne bi smeli sami po sebi ovirati napredka k pristopu, a EU ne sme biti obremenjena z nerešenimi dvostranskimi spori in si mora prizadevati za njihovo rešitev pred pristopom;

10.   je zaskrbljen zaradi gospodarskih težav v regiji zahodnega Balkana, ki so posledica finančne krize; pozdravlja pripravljenost Komisije za zagotovitev izredne finančne pomoči, kot je makroekonomska pomoč in neposredna proračunska podpora; poudarja, da so razmere težke predvsem zaradi visoke stopnje revščine in nezaposlenosti v nekaterih zadevnih državah; poziva Komisijo in države, naj si na vse možne načine prizadevajo za zmanjšanje posledic krize, predvsem pri najbolj ranljivih članih družbe;

11.   poudarja pomembnost regionalnega sodelovanja na zahodnem Balkanu, ki je pomemben dejavnik za širitveni proces in hkrati bistven del spravnega procesa ter izboljšanja medosebnih stikov; poleg tega spominja na koristi takšnega sodelovanja glede povečanega trgovinskega obsega, energetske varnosti, ki jo izboljšuje raznovrstnost energetskih ponudnikov, virov in poti za dostavo energije, okoljskih politik ter boja proti organiziranemu kriminalu in tihotapljenju; v zvezi s tem pozdravlja delo sveta za regionalno sodelovanje; poziva k večji politični volji in boljšemu usklajevanju pri izvajanju strategije za preprečevanje nedovoljene trgovine, zlasti v povezavi z zaščito prič; poudarja, da mora regionalno politično in gospodarsko sodelovanje vključevati vse politične akterje in civilno družbo, zlasti organizacije za pravice žensk, ter da ga ne smejo ovirati dvostranske politične težave; glede tega poziva vse vpletene strani k iskanju pragmatičnih rešitev, da bo zagotovljeno vsestransko regionalno sodelovanje brez poseganja v različna stališča o statusu Kosova;

12.   poziva vse zadevne države k večjemu prizadevanju na področju pravic žensk in enakosti med spoloma, zlasti kar zadeva boj proti spolnemu nasilju, spodbujanje dostopa do pravnih sredstev v zvezi s spolno diskriminacijo ter izboljšanje politične udeležbe žensk;

13.   meni, da je treba spodbujati večjo udeležbo civilne družbe in nevladnih organizacij na centralni in lokalni ravni ter izboljšati podporo in financiranje nevladnih organizacij, spodbujati njihovo udeležbo pri načrtovanju in uporabi instrumenta za civilno družbo v okviru Predpristopnega instrumenta (IPA), kot tudi izboljšati socialni dialog na trgu dela;

14.   poziva države v regiji, naj si še bolj prizadevajo za izboljšanje razmer etničnih manjšin, zlasti Romov; poudarja, da so Romi pogosto žrtve diskriminacije, izboljšati pa je treba predvsem njihovo udeležbo v procesu odločanja, na delovnem trgu in v državnem izobraževalnem sistemu; glede tega je seznanjen z dvostranskimi sporazumi o ponovnem sprejemu oseb, ki so jih države zahodnega Balkana sklenile z državami članicami, ter zadevne države poziva, naj si še bolj prizadevajo za ustrezne socialne pogoje, infrastrukturo in dostop do javnih storitev, da se zagotovijo temeljne pravice Romov in olajša ponovno vključevanje po njihovi vrnitvi; poziva države zahodnega Balkana in države članice, naj tesno spremljajo ponovno vključevanje Romov, ki so bili vrnjeni v domovino, ter naj Komisiji vsako leto poročajo o doseženih ciljih, da se omogoči ocenjevanje politik za ponovno vključevanje in izmenjava najboljših praks;

15.   poudarja pomembnost procesa liberalizacije vizumske ureditve za države zahodnega Balkana; pozdravlja, da so Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija izpolnile merila za liberalizacijo vizumske ureditve, tako da naj bi režim brez vizumov za njihove državljane začel veljati 19. decembra 2009; pozdravlja ukrepe organov Bosne in Hercegovine ter Albanije za hitro izpolnjevanje pogojev načrta za odpravo vizumov in jih poziva k pospešitvi priprav, da bi izpolnile vsa pomembna merila, s čimer bi režim brez vizumov za državljane teh držav začel veljati julija leta 2010; meni, da bi morala Komisija za pospešitev izvajanja solunske agende in kot del njenega regionalnega pristopa v okviru svojih pristojnosti in v povezavi z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1244 z dne 10. junija 1999, s Kosovom čim prej začeti dialog o vizumih za pripravo načrta za vizumsko olajšavo in liberalizacijo, ki bo podoben tistim, pripravljenim z državami zahodnega Balkana;

16.   poziva vse države v regiji, naj čim prej sprejmejo ali začnejo učinkovito izvajati zakone o prepovedi diskriminacije, zlasti zato, ker veliko primerov groženj, napadov, zastraševanja ali diskriminacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev še vedno ostaja neprijavljenih in nepreganjanih;

17.   poziva mednarodne in kosovske organe, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, za takojšnje zaprtje s svincem onesnaženih taborišč za notranje razseljene osebe Çesmin Llugë/Česmin Lug, Osterode in Leposaviq/Leposavić, ki so postavljena na visoko strupeni kamniti prsti nad rudniki svinca v Trepči, ter naj tam bivajočim družinam zagotovijo spoštovanje najosnovnejših človekovih pravic, tako da jih preselijo na varna mesta z dostojnimi sanitarnimi razmerami;

18.   meni, da je treba državljanom nujno posredovati jasne in izčrpne informacije o koristih in posledicah te politike, da bodo državljani EU še naprej podpirali prihodnje širitve, državljani držav kandidatk pa podpirali nadaljnje reforme; poziva Komisijo in države članice, naj si za to prizadevajo; meni, da je enako pomembno poslušati in obravnavati pomisleke in vprašanja državljanov;

19.   želi pohvaliti Hrvaško za njen neprestan napredek pri izpolnjevanju meril za pristop k EU in obvez za članstvo; pozdravlja dvostranski sporazum o reševanju mejnega spora s Slovenijo, ki je sprožil odprtje dodatnih poglavij v pristopnem procesu; meni, da se lahko pristopna pogajanja končajo do sredine leta 2010, če bo Hrvaška pospešila svoja prizadevanja in izpolnila vsa potrebna merila, vključno s polnim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije;

20.   čestita Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za napredek, ki ga je dosegla od zadnjega poročila o napredku, zlasti v zadnjih mesecih; je zadovoljen, da je ta napredek priznala tudi Komisija, ki je priporočila začetek pristopnih pogajanj s to državo; poziva Svet, naj na vrhunskem srečanju decembra 2009 ravna v skladu s priporočilom Komisije; pričakuje, da se bodo pogajanja začela v bližnji prihodnosti in upa, da bodo odprta vprašanja rešena na način, ki bo zadovoljiv za vse sosedske države, vključno s vprašanjem imena med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo; poziva vladi obeh držav, naj si še bolj prizadevata za rešitev tega vprašanja; poudarja pomen dobrih sosedskih odnosov in poziva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, naj bo pozorna do vprašanj, ki zadevajo njene sosede; je seznanjen z nedavno vzpostavitvijo diplomatskih odnosov s Kosovom ter s sklenitvijo sporazuma o fizični razmejitvi meje, ki bistveno prispeva k regionalni stabilnosti;

21.   poziva organe Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj si še naprej prizadevajo za reformni proces, zlasti na področju reforme javne uprave in sodstva, protikorupcijske policije, ženskih pravic in odnosov med etičnimi skupinami, s spoštovanjem pravic oseb vseh narodnosti in z večjim sodelovanjem manjšin v javnem življenju in upravi;

22.   pozdravlja napredek Turčije kot države kandidatke za izpolnitev københavnskih političnih meril; poziva turško vlado in vse parlamentarne stranke v Turčiji, naj dosežejo soglasje o pripravi in izvajanju bistvenih reform; pozdravlja, da je vlada odobrila strategijo za reformo sodstva, in poudarja, da je njeno hitro izvajanje nujno potrebno za delovanje turške države in družbe; je zaskrbljen zaradi razmer na področju svobode izražanja in svobode tiska, predvsem zaradi nezaslišane globe, izrečene medijski skupini; zadovoljen ugotavlja vse bolj odprto javno razpravo v Turčiji o prejšnjih tabujih; obžaluje omejen obseg napredka na področju svobode veroizpovedi in poziva vlado, naj vzpostavi pravni okvir v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin, ki bo vsem nemuslimanskim verskim skupnostim in skupnosti alevitov omogočil delovanje brez nepotrebnih ovir; obžaluje, da se še vedno ne izpolnjujejo zaveze iz dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo, ter poziva Turčijo k polnemu in nediskriminacijskemu izvajanju tega sporazuma; poziva turško vlado in vse zadevne strani, naj dejavno prispevajo k hitri celoviti rešitvi ciprskega vprašanja, ki bo temeljila na resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov in na načelih, na katerih temelji EU; pozdravlja prizadevanja za razrešitev kurdskega vprašanja v okviru projekta demokratičnega odpiranja, spodbuja turško vlado, naj sprejme konkretne ukrepe za obravnavo položaja državljanov kurdskega porekla in poziva vse politične sile, naj podprejo ta proces; pozdravlja diplomatska prizadevanja za izboljšanje odnosov z Armenijo ter poziva turški in armenski parlament, naj ratificirata ustrezne protokole; pozdravlja, da je Turčija podpisala mednarodni sporazum o plinovodu Nabucco, saj je njegovo izvajanje še vedno ena od najpomembnejših prednostnih nalog EU na področju energetske varnosti, in poziva k odprtju energetskega poglavja v pristopnih pogajanjih; pozdravlja ponoven začetek pogajanj o sporazumu med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu oseb ter poziva Turčijo, naj medtem v celoti izvaja veljavne dvostranske sporazume z državami članicami o ponovnem sprejemu; poziva turško vlado, naj okrepi usklajevanje zunanje politike z EU, zlasti glede Irana; vseeno obžaluje, da strateško sodelovanje med Natom in EU, ki presega sporazum Berlin plus, še naprej zadržujejo pomisleki Turčije, kar ima negativne posledice za varnost razmeščenega osebja EU, in poziva Turčijo, naj čim prej opusti te pomisleke;

23.   je zadovoljen z napredkom Srbije, zlasti njenega enostranskega izvajanja začasnega sporazuma; meni, da to enostransko izvajanje v času finančne krize dokazuje zavezo države k poti do članstva Unije; zato poziva Svet, naj se nemudoma odloči o ratifikaciji začasnega sporazuma; zahteva, da Srbija polno sodeluje z MKSJ; s tem v zvezi pozdravlja poročilo z dne 4. junija 2009, ki ga je predložil glavni tožilec MKSJ, v katerem je navedeno, da je Srbija še dodatno napredovala pri svojem sodelovanju z MKSJ; meni, da je pomembno, da se v senatu za vojne zločine na okrožnem beograjskem sodišču še vedno nadaljujejo sodni postopki; pozdravlja, da so srbske oblasti podpisale policijski protokol z misijo EULEX KOSOVO in poziva Srbijo, naj še okrepi svoje sodelovanje z misijo EULEX KOSOVO, zlasti glede njenih operacij na severnem Kosovu; obžaluje poziv srbskih oblasti kosovskim Srbom k bojkotu lokalnih volitev 15. novembra 2009 in jih poziva, naj sprejmejo konstruktiven pristop, usmerjen v spodbujanje dejavne udeležbe skupnosti kosovskih Srbov v kosovskih ustanovah;

24.   priznava, da je bil v Bosni in Hercegovini dosežen napredek na področju varnosti in upravljanja meja; vendar je nezadovoljen zaradi omejenega napredka, ki ga je dosegla Bosna in Hercegovina kot morebitna država kandidatka na poti k članstvu Unije; je vse bolj zaskrbljen zaradi nestabilne politične atmosfere in pomanjkanja skupne vizije obeh strani ter obsoja uporabo podžigajočega govora, ki bi lahko spodkopal dosežke v procesu sprave med etničnimi skupinami ter delovanje državnih struktur; poziva Svet, naj si s podporo mednarodne skupnosti še naprej prizadeva za dialog s političnimi voditelji v Bosni in Hercegovini, da bi pomagal tej državi in njenim državljanom ostati na poti k evropskemu povezovanju; poudarja pomen oblikovanja trajnejšega ustavnega okvira, ki bi državnim ustanovam omogočil učinkovitejše delovanje; je seznanjen z nedavnimi skupnimi diplomatskimi prizadevanji predsedstva Sveta, Komisije in ameriške vlade ter priporoča nadaljnja pogajanja ob upoštevanju predhodnih sporazumov med politiki v BiH; opozarja, da je treba pri vzdrževanju države bolje vključiti poslance in civilno družbo;

25.   pozdravlja namen Komisije, da okrepi odnose s Kosovom(5), vključno s preučitvijo možnosti udeležbe Kosova v programih Skupnosti; pričakuje, da bo proces decentralizacije dokončan pred koncem leta, s čimer bodo izpolnjene osnovne zahteve Ahtisaarijevega načrta in zagotovljeno politično zastopanje vseh prebivalcev Kosova, še posebej srbske manjšine; poziva kosovske oblasti, naj nadaljujejo svoja prizadevanja za izboljšanje in zagotavljanje spoštovanja pravic manjšin; pozdravlja na splošno miren in tekoč potek lokalnih volitev 15. novembra 2009 in je seznanjen z prizadevanji osrednje volilne komisije za njihovo pripravo; poleg tega pozdravlja sodelovanje kosovskih Srbov, kakršnega doslej še ni bilo, in meni, da je to opogumljajoč znak, da je skupnost kosovskih Srbov pripravljena prevzeti svoje odgovornosti v kosovskih ustanovah; pozdravlja, da je misija EULEX KOSOVO dosegla polno operativno zmogljivost, ki bo omogočila izpolnitev mandata za spodbujanje pravne države, javnega redu in varnosti, preglednosti in odgovornosti na celotnem Kosovu ter mu odprla pot k vključevanju v Unijo, če bo izpolnil potrebne pogoje in zahteve;

26.   je seznanjen z napredkom Črne gore od zadnjega poročila o napredku; je seznanjen, da je država zaprosila za članstvo Unije ter da je Svet sklenil povabiti Komisijo, naj pripravi svoje mnenje o vlogi Črne gore; želi pohvaliti Črno goro glede njenega dosežka, zlasti za nemoteno izvedbo nedavnih volitev in njen trden gospodarski uspeh kljub svetovni gospodarski krizi; spodbuja državo, naj si še naprej prizadeva za reforme;

27.   je seznanjen z napredkom Albanije od zadnjega poročila o napredku, zlasti pri izdajanju osebnih izkaznic in izboljšanju pravnega in upravnega okvira volilnega postopka, kot so pokazale zadnje državne volitve; poziva opozicijo, naj neha bojkotirati parlament in opravlja dolžnost zastopanja svojih volivcev v parlamentu; poziva vlado in opozicijo, naj poiščeta skupno podlago za nadaljnje delo v parlamentu po zadnjih volitvah; je seznanjen, da je Albanija zaprosila za članstvo Unije ter da je Svet sklenil povabiti Komisijo, naj pripravi svoje mnenje o njeni prošnji; spodbuja albanske oblasti, naj si še naprej prizadevajo za reforme v prid gospodarskemu in družbenemu napredku svojih državljanov, da bo lahko država napredovala na poti do članstva v EU;

28.   pozdravlja prošnjo Islandije za članstvo in pričakuje, da bo Komisija kmalu oblikovala mnenje in priporočilo o tej vlogi ter da bo glede na dobro uveljavljeno demokratično tradicijo in visoko usklajenost države s pravnim redom Skupnosti Islandija kmalu dobila status kandidatke; vendar meni, da bi morale biti reference Islandije glede izvajanja njenih obveznosti v skladu s sporazumom o evropskem gospodarskem prostoru upoštevane kot bistveni del ocene Komisije; ponovno poziva Komisijo, naj odpre urad delegacije v Reykjaviku že v prvi polovici leta 2010;

29.   poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta uporaben in skladen model za nove delegacije EU na področju širitve ter tako ohranita enotnost ukrepov EU po ustanovitvi Evropske službe za zunanjepolitično delovanje, zlasti če ta služba ne bo imela pristojnosti za politiko širitve.

30.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in zadevnih držav.

(1) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 402. (2) UL C 317 E, 23.12.2006, str. 480. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0363. (4) V skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244/1999. (5) Kosovo je priznalo 22 držav članic, pet pa ne.