Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2010 o drugi reviziji sporazuma o partnerstvu AKP-ES (sporazum iz Cotonouja) (2009/2165(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov od 208 do 211 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega dne 23. junija 2000 v Cotonouju(1) in revidiranega v Luxembourgu dne 25. junija 2005, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2006 Sveta ministrov AKP–EU(2) (v nadaljevanju sporazum iz Cotonouja),
– ob upoštevanju člena 95 sporazuma iz Cotonouja s klavzulo o reviziji, ki omogoča prilagoditev sporazuma vsakih pet let,
– ob upoštevanju uradnega obvestila Sveta predsedniku Sveta ministrov AKP, sprejetega na seji Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose dne 23. februarja 2009,
– ob upoštevanju Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči z dne 2. marca 2005, cilj katere je spodbujanje modela za izboljšanje preglednosti in nadzora sredstev za razvoj,
– ob upoštevanju členov 90(5) in 48 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0086/2009),
A. ker so osnovni cilji sporazuma iz Cotonouja izkoreninjenje revščine, trajnostni razvoj in postopna vključitev držav AKP v svetovno gospodarstvo,
B. ker so se od zadnje revizije sporazuma iz Cotonouja leta 2005 na mednarodnem prizorišču zgodile številne spremembe, na primer hitro naraščajoče cene hrane in energije, svetovna finančna kriza, kakršne še ni bilo, posledice podnebnih sprememb, ki so najhuje vplivale na države v razvoju,
C. ker lahko novi razvoj dogodkov na svetovnem prizorišču, če ga ne bomo ustrezno obravnavali, ogrozi cilje sporazuma iz Cotonouja in izniči možnosti za dosego razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015,
D. ker je sklepanje in izvajanje regionalnih sporazumov o gospodarskem partnerstvu oslabilo kohezijo držav AKP in postopek regionalnega povezovanja v teku; ker je potrebno ohraniti enotnost in povezanost skupine držav AKP ter stabilnost institucij AKP-EU,
E. ker je druga revizija sporazuma iz Cotonouja priložnost ob ravno pravem času, da se prilagodijo določbe glede na navedeno stvarnost; ker pa je bila večina vprašanj samo mimogrede obravnavana v mandatu za revizijo sporazuma iz Cotonouja,
F. ker področja za revizijo, ki sta jih objavila EU in skupina držav AKP, med drugim obsegajo:
–
regionalno razsežnost
–
politično razsežnost, vključno z migracijami in dobrim upravljanjem na davčnem področju
–
institucionalno razsežnost
–
spodbujanje razvojnih ciljev tisočletja in skladnost politike za razvoj
–
humanitarno in nujno pomoč, vključno s pojasnitvijo postopkov, ki se uporabljajo v kriznih razmerah
–
načrtovanje in izvajanje pomoči, tudi načrtovanje sredstev, ki se dodelijo med državami AKP
–
podnebne spremembe in varnost preskrbe s hrano kot medsektorski vprašanji (ki jih je prijavila skupina držav AKP),
G. ker se z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe spreminja institucionalna struktura EU in njeno ravnovesje v smislu sprejemanja odločitev,
1. meni, da bi moral biti drugi pregled sporazuma iz Cotonouja priložnost za njegovo prilagoditev ob upoštevanju nedavnih in sedanjih kriz, tudi podnebnih sprememb, naraščajočih cen hrane in nafte, finančne krize in skrajne revščine v Afriki; meni, da obravnava temeljnih vzrokov teh kriz ni predmet izbire, ampak je nujno potrebna;
2. obžaluje, da Evropski parlament, Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU in nacionalni parlamenti držav AKP ter civilna družba in nedržavni akterji zopet niso sodelovali v postopku odločanja, v katerem so bili opredeljeni področja in členi sporazuma iz Cotonouja, ki jih je potrebno revidirati, ter določeni pogajalski mandati, ki so jih sprejeli Svet EU in svet ministrov držav AKP;
3. spodbuja večjo vlogo nacionalnih parlamentov v tekočem procesu revizije in pri nadaljnjih revizijah, da bi izboljšali demokratično legitimnost in odgovornost;
4. poudarja, da ta izostanek slabo vpliva na preglednost in verodostojnost postopka revizije in še bolj odtujuje prebivalce EU in držav AKP od njihovih vlad in institucij;
5. poudarja, da je treba države AKP obravnavati kot enakopravne pogajalske partnerice EU, da bi dosegli resnični sporazum o partnerstvu;
6. poudarja, da je treba utrditi politično razsežnost sporazuma iz Cotonouja, zlasti glede zaveze strani za izvajanje obvez iz Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča;
7. poziva Komisijo, EU in Svet AKP, naj upoštevajo načela in rezultate mednarodne pobude za pregledno pomoč;
8. obžaluje, da se Komisija, EU in Svet AKP niso uspešno posvetovali z nedržavnimi akterji v mesecih pred podpisom revidiranega sporazuma iz Cotonouja ter zagotovili upoštevanja njihovih stališč; poziva organe EU in AKP, da začnejo razpravo o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020 in da v ta postopek vključijo nedržavne akterje;
9. meni, da bi morala biti skladnost politike za razvoj, zlasti trgovinske, razvojne, kmetijske in ribiške politike, vodilno načelo razvojnega sodelovanja EU in da mora biti v revidiranem sporazumu jasno obravnavana; spodbuja Skupno parlamentarno skupščino, da pogosteje uporablja člen 12 sporazuma iz Cotonouja, da se tako ohrani skladnost med politikami EU in politikami držav AKP;
10. v povezavi s členom 12 sporazuma iz Cotonouja poziva Komisijo, naj sistematično obvešča sekretariat držav AKP in Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU o vseh evropskih ukrepih, ki bi lahko vplivali na interese držav AKP; glede tega poziva Komisijo, naj bolje izkoristi posvetovanja med službami svojih generalnih direktoratov in presoje vpliva političnih ukrepov, ki bi lahko izboljšali skladnost politike za razvoj;
11. meni, da je treba ob upoštevanju začetka veljavnosti sporazumov o gospodarskem partnerstvu samo za nekatere države AKP in zastarelosti različnih določb člena 37 sporazuma iz Cotonouja pregledati del sporazuma AKP-EU, ki se nanaša na trgovinske sporazume, da se tako v sporazum vključijo vsi že obstoječi trgovinski režimi AKP-EU (splošni sistem preferencialov (GSP), splošni sistem preferencialov plus (GSP plus), začasni sporazumi o gospodarskem partnerstvu (EPA), sporazumi o gospodarskem partnerstvu (EPA) s karibskim forumom držav AKP (Cariforum)) ter zagotovi ohranitev številnih načel in obvez, ki ne bi smeli biti opuščeni v sporazumu, in sicer:
–
skladnost med vsemi trgovinskimi okviri, ki urejajo odnose med državami AKP in EU, ter razvojnimi cilji, ki so temelj sodelovanja AKP-EU;
–
jamstvo, da bodo vse države AKP imele trgovinski okvir, ki bo vsaj enakovreden njihovim predhodnim razmeram, zlasti za države, ki ne sodijo med najmanj razvite države, ki niso podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu;
–
jamstvo, da bo za vse države AKP novi trgovinski okvir pri določanju prehodnih obdobij in končnega seznama proizvodov upošteval občutljive sektorje, zlasti kmetijsko proizvodnjo hrane, ter omogočil izboljšanje dostopa držav AKP na trg, zlasti s ponovnim pregledom pravil o poreklu;
12. ugotavlja, da so pogodbenice sporazuma iz Cotonouja v uradnih obvestilih izrecno zaprosile za revizijo številnih trgovinskih določb; poudarja, da je treba dodati nove določbe za nova področja, kot je pomoč za trgovino, da se zagotovi razvojna razsežnost na trgovinskih področjih iz tega sporazuma;
13. pozdravlja zahtevo držav AKP za nove določbe o sodelovanju na področjih trgovine in razvoja, trgovine in financ ter pravične trgovine; je seznanjen z zahtevo glede trgovine z orožjem;
14. poziva Evropsko investicijsko banko (EIB), naj revidira svojo politiko o finančnih središčih z ugodnim davčnim sistemom na podlagi meril, ki so strožja od seznama Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za opredelitev prepovedanih in nadzorovanih jurisdikcij, ter zagotovi njeno izvajanje in letna poročila o napredku;
15. meni, da so strukturne spremembe v organizacijski in upravni strukturi EIB potrebne za zagotovitev izpolnjevanja njenih razvojnih obveznosti v okviru tekoče revizije sporazuma iz Cotonouja in tekočega vmesnega pregleda ter obnovitve mandata EIB za zunanja posojila;
16. poziva Komisijo in vlade držav AKP, naj boj proti zlorabi davčnih oaz, davčnim utajam in nezakonitemu begu kapitala vključijo kot prednostna vprašanja v sporazum iz Cotonouja; zato poziva k mednarodno zavezujočemu mehanizmu, ki bo prisilil vse nadnacionalne gospodarske družbe, da samodejno razkrijejo dobičke in plačane davke za vsako državo, v kateri poslujejo;
17. poziva pogajalce, naj obravnavajo vidik razvoja, povezan z davki, in v državah AKP vzpostavijo učinkovit in izvedljiv davčni sistem, da bi zagotovili trajnosten vir razvojnega financiranja z dolgoročnim ciljem nadomeščanja odvisnosti od tuje pomoči; s tem v zvezi poziva pogajalce, da v člen 9.3 sporazuma AKP-EU o odgovornem javnem vodenju vključijo načelo dobrega fiskalnega upravljanja;
18. glede na to, da je v skladu s sporazumom iz Cotonouja Evropski razvojni sklad (EDF) glavni finančni vir za financiranje politike razvojnega sodelovanja, poziva k njegovi vključitvi med proračunske pristojnosti Evropskega parlamenta, da bo omogočen strožji demokratični nadzor;
19. poziva, da se izdela in sprejme nova svetovna finančna arhitektura, ki bo državam v razvoju omogočila zastopanje prek njihovih regionalnih organizacij in obravnavo njihovih upravičenih skrbi v zvezi z vprašanji trajnostnega razvoja, ki se porajajo iz njihovih specifičnih razmer;
20. poudarja pomen spodbujanja mikrokreditov, da se omogočijo naložbe in razvoj malih podjetij;
21. poziva Komisijo in vlade držav AKP, naj obravnavajo strukturne vzroke podnebnih sprememb, tako da uvedejo samodejno ocenjevanje nevarnosti podnebnih sprememb v nacionalni razvojni strategiji in načrtih ter v državnih in regionalnih strateških dokumentih;
22. meni, da je obnovljiva energija nujno potrebna za gospodarski in socialni razvoj držav AKP, saj so obdarjene s precejšnjimi viri obnovljive energije (energija sonca in vetra, geotermalna energija in biomasa); poziva pogajalce, naj bodo še posebej pozorni na zmanjšanje odvisnosti držav AKP od fosilnih goriv in njihove občutljivosti na povišanje cen, tako da v sporazumu iz Cotonouja namenijo prednost obnovljivi energiji;
23. poziva Komisijo in države AKP, da spodbujajo pravičen in trajnosten razvoj, ki vključuje socialno razsežnost, s podporo novim oblikam podjetij, tudi neprofitnim oziroma podjetjem, ustanovljenim s pomočjo programov mikrokreditov v skladu z etičnimi in ekonomskimi načeli in modeli socialnega tržnega gospodarstva;
24. obžaluje, da je kmetijstvo v odnosih AKP-EU še vedno zanemarjeno področje, čeprav večina prebivalcev držav AKP živi na podeželskih območjih in je odprava revščine temeljni cilj sporazuma iz Cotonouja;
25. poziva Komisijo, da se pri izvajanju razvojne politike EU posveti težavam varne preskrbe s hrano, nameni celovito pozornost vprašanju varne preskrbe s hrano v dialogu o nacionalnih in regionalnih razvojnih politikah ter spodbuja razvoj regionalnih kmetijskih trgov v državah v razvoju;
26. poziva države AKP in Komisijo, naj se osredotočijo na kmetijski razvoj, da bi zagotovile varnost preskrbe s hrano, ter zahteva, da postaneta kmetijstvo in razvoj podeželja prednostni temi sporazuma ter državnih in regionalnih strateških dokumentov; poudarja, da potrebujejo kmetje držav AKP podporo in dostojno plačilo, da bi lahko proizvajali za lokalne trge, ter da potrebujejo infrastrukturo, ki bi lahko podprla trgovino in pretok blaga;
27. poziva Komisijo, naj se pri kmetijski politiki redno posvetuje in učinkovito vključi organizacije za ženske pravice in potrošniške organizacije; meni, da morajo biti združenja za ženske pravice glede na njihovo osrednjo vlogo v družbi dejavno vključena v postopke sprejemanja odločitev;
28. izraža globoko zaskrbljenost, ker (zlasti v Afriki) tuji vlagatelji, ki jih podpirajo vlade, sedaj kupujejo kmetijska zemljišča, kar utegne ob neustreznem izvajanju ogroziti lokalno varnost preskrbe s hrano in povzročiti hude in daljnosežne posledice v državah AKP;
29. poziva pogajalce, naj preprečijo škodljive učinke kupovanja kmetijskih zemljišč (na primer razlaščanje malih kmetov in netrajnostno rabo zemljišč in vode), tako da priznajo, da imajo ljudje pravico do lastništva nad kmetijskimi zemljišči in drugimi življenjsko pomembnimi naravnimi viri ter da v skladu s tem sprejmejo vodilna načela;
30. poziva države AKP, naj uvedejo politike, ki bodo temeljile na spoštovanju človekovih pravic, demokratičnih načel, pravne države, zdravem gospodarskem razvoju in dostojnem delu, da bi ustavili beg možganov in omogočili državam AKP, da uporabijo svojo usposobljeno delovno silo za lasten razvoj;
31. poziva Evropsko komisijo in države AKP, da v člen 13 sporazuma AKP-EU o migracijah vključijo načelo krožne migracije in njeno spodbujanje z dodeljevanjem krožnih vizumov; vztraja, da ta člen poudarja spoštovanje človekovih pravic in pravično obravnavanje državljanov držav AKP, vendar pa meni, da je obseg teh načel resno ogrožen zaradi dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu, ki so sklenjeni z državami tranzita v okviru eksternalizacije upravljanja migracijskih tokov, ki jo je uvedla Evropa, kar pa ne zagotavlja spoštovanja pravic migrantov in lahko vodi k zaporednim ponovnim sprejemom, ki ogrožajo njihovo varnost in njihova življenja;
32. poziva k pogajanjem za okrepitev klavzul o brezpogojnih človekovih pravicah in sankcijah za njihovo nespoštovanje, med drugim v zvezi z diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti in oseb, ki imajo HIV/AIDS;
33. je zelo zaskrbljen zaradi omejenega števila obstoječih zmogljivosti, ki lahko nudijo specializirano zdravstveno oskrbo, kljub vse večjemu številu nujnih primerov in ljudi s kroničnimi obolenji; poudarja, da je treba zdravstveno infrastrukturo in sisteme javnega zdravja spodbuditi z razvojnimi strategijami;
34. opominja, da je zmogljivost sistemov javnega zdravja AKP za zagotavljanje zdravstvene pomoči državljanom in žrtvam po humanitarnih krizah, konfliktih ali naravnih katastrofah ena izmed njihovih glavnih nalog ter stalna skrb, zato jo je treba ustrezno spodbujati s sodelovanjem AKP-EU;
35. je zaskrbljen, da bi lahko vse večja regionalizacija odnosov AKP-EU ogrozila skladnost in moč skupine AKP ter ovirala delovanje skupnih institucij AKP-EU v skladu s sporazumom iz Cotonouja;
36. meni, da bi bilo treba pri drugi reviziji posodobiti tudi besedilo sporazuma, da bi izrecno odražalo ustanovitev novih institucij iz sporazumov o gospodarskem sodelovanju (npr. skupni sveti, odbori za trgovino in razvoj ter parlamentarni odbori) ter zagotavljalo sinergije in skladnost s cotonoujskimi institucijami;
37. poudarja, kako pomembna je parlamentarna razsežnost sporazuma iz Cotonouja, ki je utelešena v Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU; izraža trdno zavezanost temu, da ta skupščina popolnoma izpolni svojo vlogo v dejavnostih in procesih v okviru sporazuma iz Cotonouja; poudarja, da brezpogojno nasprotuje vsakemu poskusu zmanjševanja vloge Skupne parlamentarne skupščine, zlasti s predlogi, ki vplivajo na njene delovne metode in pogostost njenih zasedanj, ki bi jih morala skupščina določati sama;
38. poziva, da bi okrepili parlamentarni, predstavniški in demokratični značaj Skupne parlamentarne skupščine, naj v prihodnje vse države AKP v tej skupščini učinkovito zastopajo poslanci in ne predstavniki vlad, kot se včasih zgodi, in da se na podlagi tega ustrezno spremeni člen 17 sporazuma AKP-EU;
39. trdno meni, da lahko nacionalni parlamenti držav AKP odigrajo osrednjo vlogo pri vseh vidikih ukrepov razvojnega sodelovanja, tudi pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju; poziva k reviziji sporazuma iz Cotonouja, da bi bili ti parlamenti uradno priznani kot udeleženci v sodelovanju, ki ga financira Evropski razvojni sklad;
40. poziva k okrepitvi in nadgradnji Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vztraja, da se v sporazum iz Cotonouja vključijo določbe, ki bodo tej skupščini in parlamentom držav AKP omogočile temeljit pregled državnih in regionalnih strateških dokumentov, sporazumov o gospodarskem partnerstvu AKP-ES in Evropskega razvojnega sklada; poziva k oblikovanju učinkovite sinergije med novimi parlamentarnimi odbori, ustanovljenimi na podlagi sporazumov o gospodarskem partnerstvu, in Skupno parlamentarno skupščino;
41. pozdravlja prihodnje sinergije med parlamentarnimi odbori, ustanovljenimi na podlagi sporazumov o gospodarskem sodelovanju, in Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU, in sicer s predstavitvami predsednika in poročevalcev ter sodelovanjem članov parlamentarnih odborov v tej skupščini in organizacijo vzporednih srečanj, kadar je mogoče, itd., kar bo skupščini prispevalo specializirano strokovno znanje ter obogatilo izmenjavo in sodelovanje;
42. opominja, da so bili parlamentarni odbori, ki jih uvajajo sporazumi o gospodarskem sodelovanju, pobuda Evropskega parlamenta, da bi zagotovil primerno udeležbo poslancev, specializiranih za trgovinska in razvojna vprašanja, pri spremljanju izvajanja teh zapletenih in tehničnih trgovinskih sporazumov;
43. poziva Komisijo in države AKP, naj obdržijo opredelitev uradne razvojne pomoči Odbora za razvojno pomoč organizacije OECD, ko bodo pripravljale državne in regionalne strateške dokumente za financiranje iz desetega Evropskega razvojnega sklada;
44. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic EU in držav AKP.