Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 192 in člena 265(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 3. decembra 2009 o evropski strategiji za Podonavje (O-0150/2009 – B7-0240/2009),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. in 19. junija 2009, v katerih je pozval Komisijo, naj do konca leta 2010 pripravi evropsko strategijo za Podonavje,

–   ob upoštevanju strategije Evropske unije za regijo Baltskega morja,

–   ob upoštevanju programa Sveta, ki so ga pripravili špansko, belgijsko in madžarsko predsedstvo,

–   ob upoštevanju donavskega foruma pri Evropskem parlamentu in njegovega dela,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o Zeleni knjigi o teritorialni koheziji in napredku razprave o prihodnji reformi kohezijske politike,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z naslovom Strategija EU za Podonavje iz oktobra 2009,

–   ob upoštevanju konvencij iz Espooja, Aarhusa in Berna o varstvu okolja,

–   ob upoštevanju okvirne direktive o vodah in helsinške konvencije,

–   ob upoštevanju beograjske konvencije, ki ureja plovbo po Donavi,

–   ob upoštevanju skupne izjave o razvoju plovbe po celinskih plovnih poteh in varstvu okolja v porečju Donave, ki so je sprejele Komisija za Donavo, Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (ICPDR) in Mednarodna komisija za porečje Save (ISRBC),

–   ob upoštevanju stockholmske konference o makroregionalni strategiji, ki jo je pripravilo švedsko predsedstvo,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker Lizbonska pogodba priznava teritorialno kohezijo kot cilj Evropske unije (člen 3 PEU),

B.   ker je cilj makroregijskih strategij bolje izkoristiti obstoječe vire za reševanje vprašanj teritorialnega razvoja in oblikovati skupne odzive na skupne izzive;

C.   ker je v strategiji za Baltsko morje že predlagan model za usklajevanje politik in sredstev EU v geopolitičnih teritorialnih enotah (makroregijah), določenih na podlagi posebnih meril, in ker ima strategija EU za Podonavje, ki sledi modelu strategije za Baltsko morje, potencial za spodbujanje regionalnega in čezmejnega sodelovanja za nadaljnjo gospodarsko rast in oblikovanje skupnih odzivov na skupne izzive,

D.   ker reka Donava povezuje deset evropskih držav – Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo, Moldavijo in Ukrajino, od katerih je šest držav članic EU, v širšem ozemeljskem kontekstu pa regija zajema tudi Češko, Slovenijo, Bosno in Hercegovino ter Črno Goro,

E.   ker je Podonavje pomembno stičišče med programi kohezijske politike EU ter programi za države, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, in za morebitne kandidatke za pristop in zato predstavlja območje, kjer se lahko razvije okrepljeno medsebojno dopolnjevanje med različnimi politikami EU: kohezija, promet, turizem, kmetijstvo, ribištvo, gospodarski in družbeni razvoj, energija, okolje, širitev in sosedska politika,

F.   ker je treba strategijo EU za Podonavje razvijati na naslednjih področjih sodelovanja: družbeni razvoj in socialno varstvo, trajnostni gospodarski razvoj, promet in energetska infrastruktura, varstvo okolja, kultura in izobraževanje,

G.   ker bi strategija EU za Podonavje lahko pomembno prispevala k boljšemu usklajevanju med regionalnimi in lokalnimi organi ter organizacijami, ki delujejo v Podonavju, in bi zagotovila blaginjo, trajnostni razvoj, nova delovna mesta ter varnost na tem območju,

H.   ker ima sodelovanje v Podonavju dolgo zgodovino: Evropska komisija za Donavo, ustanovljena dne 30. marca 1856 s sedežem v Galaţih (Romunija), je bila ena prvih evropskih institucij, danes pa ima sedež v Budimpešti,

I.   ker je po širitvi leta 2007 Donava skoraj postala celinska plovna pot Evropske unije in ker bi Podonavje lahko pomembno prispevalo k pospeševanju razvoja od takratne širitve,

J.   ker je Donava učinkovita plovna pot tudi zunaj držav članic ter skupaj s kanalom Majne in Renom povezuje Severno morje s Črnim morjem in ima potencial za okrepitev geostrateškega položaja črnomorske regije,

K.   ker je Podonavje medsebojno povezana območje z raznovrstnimi gospodarskimi zmogljivostmi in ker bi obravnava Podonavja kot enotne makroregije pripomogla k premostitvi regionalnih razlik v gospodarski uspešnosti in podkrepila integriran razvoj,

L.   ker je delta Donave od leta 1991 območje svetovne dediščine Unesca in je v Podonavju več posebnih varstvenih območij ter posebnih ohranitvenih območij v okviru Nature 2000; ker sta Donava in njena delta edinstven in občutljiv ekosistem, v katerem domujejo redke rastlinske vrste, ki jih ogroža onesnaževanje,

1.   poziva Komisijo naj nemudoma začne obsežna posvetovanja z vsemi državami ob Donavi, da se vključijo različni vidiki regionalnega sodelovanja, in najkasneje do konca leta 2010 predloži strategijo EU za Podonavje;

2.   meni, da je evropska strategija za Podonavje ustrezen instrument za krepitev teritorialnega razvoja z okrepljenim sodelovanjem na jasno opredeljenih političnih področjih, na katerih so vsi vladni partnerji prepoznali resnično evropsko dodano vrednost, in poziva k razvoju strategije v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja;

3.   poudarja, da mora biti vsaka makroregionalna strategija nujno vključena v regionalno politiko EU kot usklajena politika za celotno ozemlje EU; poleg tega poudarja, da je treba analizirati dodano vrednost te strategije za uresničevanje cilja teritorialne kohezije na ozemlju Unije;

4.   poudarja, da je treba v priprave vključiti ustrezne regionalne in lokalne zainteresirane strani v Podonavju, da bi jasno opredelili potrebe po uravnoteženem trajnostnem razvoju območij in krepitvi zmogljivosti, da bi poiskali rešitve za skupne izzive, učinkovito izvedli dejanske projekte in vzpostavili mehanizem dobrega upravljanja, ter poziva vlade, da podprejo in olajšajo informiranje nevladnih organizacij, trgovinskih združenj in civilne družbe ter posvetovanje z njimi, kar velja tako pri vzpostavljanju strategije kot pri njenem nadaljnjem izvajanju;

5.   poziva Komisijo, naj jasno opredeli "upravno strukturo" prihodnje politike za Podonavje; meni, da izvajanje te strategije ne sme posegati v odgovornost regionalnih in lokalnih vlad;

6.   podpira gospodarski in družbeni razvoj Podonavja kot prednostnega območja EU ter spodbujanje močnejšega regionalnega povezovanja v Podonavju kot dinamičen sestavni del širšega evropskega gospodarskega in političnega prostora;

7.   poziva k izboljšanju ekološkega stanja Donave, ki je trenutno onesnažena, ter k ukrepom za zmanjšanje onesnaženosti in preprečevanje nadaljnjih izpustov nafte ter drugih strupenih in škodljivih snovi;

8.   ugotavlja, da so za onesnaževanje Podonavja odgovorne tako države članice kot tudi druge obrežne države, skozi katere reče Donava; poudarja, da je varstvo okolja v porečju Donave pomemben vidik, ki bo vplival na razvoj kmetijstva in podeželja v regiji, in poziva obrežne države, naj dajo prednost ustanovitvi skupnih hidroloških obratov in obratov za testiranje kakovosti vode;

9.   spodbuja Komisijo in države članice, naj bodo v okviru boja proti podnebnim spremembam posebej pozorne na zaščito lokalnih ekosistemov in pri tem sodelujejo, ter poziva Komisijo, naj podpre raziskave in razvoj, osredotočene na nove tehnologije, katerih cilj je povečanje zmogljivosti za napovedovanje in ukrepanje v primeru poplav, hude suše in onesnaženja zaradi nesreč;

10.   poudarja, da je treba zaščititi in povečati ribje staleže v Donavi; poziva Komisijo, naj pripravi celovit načrt za ohranjanje in obnovitev naravnih staležev jesetra v Donavi;

11.   poziva Komisijo, naj se opre na operativne izkušnje, pridobljene s strategijo za Baltsko morje; v zvezi s tem jo poziva, naj pripravi akcijski načrt, ki bo dopolnil ta dokument; meni, da bi moral akcijski načrt vključevati naslednje: okolju prijazno uporabo Donave kot celinske plovne poti, intermodalnost z drugimi vrstami prometa ob Donavi z izboljšavami vseh infrastruktur (prednostna naloga pri tem je boljši izkoristek obstoječe infrastrukture) in oblikovanjem večmodalnega prometnega sistema ob vsej dolžini reke, okolju prijazno uporabo vodne energije na Donavi, ohranitev in izboljšanje kakovosti vode v Donavi v skladu z okvirno direktivo o vodah, stroge varnostne zahteve za plovila, razvoj okolju prijaznega turizma in izboljšave na področju izobraževanja, raziskav in socialne kohezije;

12.   poudarja, da je treba povečati raznovrstnost energetskih virov, ter poziva Komisijo in vse obrežne države, naj okrepijo sodelovanje na področju energije, spodbujajo in izvajajo skupne projekte o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije, saj je regija potencialni vir bioenergije, in spodbujajo uporabo biomase, sončne, vetrne in vodne energije;

13.   poudarja, da bi morale biti ustrezne strateške presoje in presoje vplivov na okolje, vključno s presojami vplivov na celotni rečni ekosistem, pogoj za vse projekte, povezane s prometno in energetsko infrastrukturo, da bi zagotovili izpolnjevanje mednarodnih okoljevarstvenih standardov, po posvetovanju s partnerji, ki bi jih te odločitve lahko prizadele;

14.   poudarja izjemno gospodarsko soodvisnost držav v Podonavju in podpira vzpostavitev mrež za podjetniški razvoj in nevladnih organov za spodbujanje trgovine, ki lahko usklajujejo in spodbujajo prihodnje razvojne priložnosti, posebej za majhna in srednja podjetja, za zagotavljanje trajnostne in učinkovite rasti in spodbujanje rasti zelenega gospodarstva v vsej makro regiji Donave;

15.   predlaga povezovanje prometnih sistemov držav članic EU s sistemi sosednjih držav v Podonavju ter poudarja, kako pomembno je sprejeti določbe za projekte intermodalnosti;

16.   meni, da je sistem plovbe po celinskih plovnih poteh pomemben vidik za razvoj prometa v regiji, čeprav priznava, da je zaradi močne gospodarske recesije prišlo do upada plovbe po celinskih plovnih poteh, in poudarja, da je treba na plovni osi Ren/Meuse–Majna–Donava odstraniti ozka grla in izboljšati celoten intermodalni prometni sistem ob Donavi, pri čemer se je treba osredotočiti na kombinacijo izboljšanih celinskih pristanišč in logistike, celinske plovbe in železniškega prometa ter upoštevati dodatne možnosti, ki jih nudi prevoz po morju na kratkih razdaljah;

17.   predlaga nadgraditev vseevropskega omrežja, izboljšanje intermodalnosti v vsej regiji ter povečanje povezanosti s Črnim morjem prek cestnih in železniških poti (tovorni koridorji in železniške proge za velike hitrosti);

18.   poziva Komisijo, naj spodbuja širšo uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter sprejme vse potrebne ukrepe, da bi čim hitreje dobili učinkovit enoten sistem predpisov za plovbo po Donavi;

19.   meni, da je trajnostni turizem pomemben instrument za spodbujanje gospodarske rasti v regiji, pri čemer opozarja na možnosti, ki jih npr. nudita ekološki turizem in ekonomski potencial kolesarskih poti ob skoraj vsej Donavi;

20.   podpira programe, katerih namen je izboljšanje medkulturnega okolja Podonavja s spodbujanjem večnacionalne mobilnosti in kulturnega dialoga, z ustvarjanjem različnih oblik umetnosti in komunikacije ter z usposabljanjem, s podjetniškimi inkubatorji v teh sektorjih in z varovanjem kulturne in zgodovinske dediščine, pa tudi s spodbujanjem novih kulturnih panog;

21.   podpira programe za izmenjave med univerzami v regiji in predlaga, da bi se univerze v regiji lahko povezale v mreže, kar bi spodbudilo oblikovanje centrov odličnosti, ki bi lahko konkurirali na mednarodni ravni;

22.   poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo upravno ureditev, da bi zmanjšali obstoječe upravne obremenitve, povezane z učinkovitejšim razvojem in izvajanjem strategije EU za Podonavje;

23.   poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z Evropskim parlamentom pri določanju prednostnih nalog za razvoj strategije EU za Podonavje ter ga redno obvešča o napredku pri izvajanju te strategije in se z njim o tem posvetuje;

24.   poudarja, da je za uresničitev ciljev strategije potreben usklajen pristop, usmerjen k učinkovitejši in večji absorpciji vseh razpoložljivih sredstev EU v državah ob Donavi;

25.   spodbuja uporabo obstoječih operativnih programov za financiranje projektov v okviru strategije; poziva vse udeležene strani, naj raziščejo tudi druge nefinančne instrumente, ki bi olajšali izvajanje strategije in neposredno pozitivno učinkovali na to območje;

26.   predlaga, naj se po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi vsaki dve leti pripravi vrhunsko srečanje EU za Podonavje, sklepi srečanja pa predstavijo Evropskemu svetu in Parlamentu;

27.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in drugim zadevnim institucijam.