Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2010 o preprečevanju trgovine z ljudmi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 1, 3, 4, 5 in 6,
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, zlasti njenih členov 4 in 5, ki določata, da je trgovina s sužnji v kakršni koli obliki prepovedana,
– ob upoštevanju konvencije Združenih narodov za preprečevanje in odpravljanje trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih iz leta 1949,
– ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, zlasti njenih členov 1, 7, 32, 34 in 35, in Izbirnega protokola h konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije iz leta 2000, zlasti njegovega člena 3,
– ob upoštevanju konvencije ZN iz leta 1979 o odpravi vseh vrst diskriminacije žensk, zlasti njenih členov 5 in 6,
– ob upoštevanju protokola Združenih narodov iz Palerma o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, iz leta 2000, ki dopolnjuje konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu,
– ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 29 o prisilnem ali obveznem delu iz leta 1930 in št. 182 o prepovedi in takojšnjem ukrepanju za odpravo najhujših oblik otroškega dela, ki jo je sprejela generalna konferenca Mednarodne organizacije dela na svojem 87. zasedanju leta 1999,
– ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah septembra 1995 v Pekingu, izjave in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Organizacije združenih narodov Peking +5 in Peking +10 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000 oziroma 11. marca 2005,
– ob upoštevanju evropske konvencije o človekovih pravicah in biomedicini iz leta 1997 ter člena 22 dodatnega protokola o presaditvi organov in tkiv človeškega izvora iz leta 2002,
– ob upoštevanju smernic Unicefa za zaščito pravic otrok, žrtev trgovanja (2006) in priročnika o zaščiti pravic otrok, ki so žrtve trgovanja v Evropi (2006),
– ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi iz leta 2005,
– ob upoštevanju poročila Sveta Evrope o stanju na področju organiziranega kriminala iz leta 2005,
– ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope 1611 (2003) o trgovini z organi v Evropi,
– ob upoštevanju bruseljske deklaracije o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej, sprejete 20. septembra 2002,
– ob upoštevanju okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovanju z ljudmi,
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi(1),
– ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu na podlagi člena 10 Okvirnega sklepa Sveta z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovini z ljudmi (KOM(2006)0187),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2005 z naslovom "Boj proti trgovini z ljudmi – integrirani pristop in predlogi za akcijski načrt" (KOM(2005)0514),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom "Vrednotenje in spremljanje izvajanja načrta EU o najboljših praksah, standardih in postopkih za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi" (KOM(2008)0657 končno),
– ob upoštevanju predloga Komisije za okvirni sklep Sveta o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter o varstvu žrtev, ki razveljavlja okvirni sklep 2002/629/PNZ (KOM(2009)0136 končno),
– ob upoštevanju načrta za enakost med moškimi in ženskami: 2006-2010 (KOM(2006)0092), zlasti prednostnega področja za izkoreninjenje vseh oblik nasilja na podlagi spola in trgovine z ljudmi,
– ob upoštevanju stockholmskega programa o območju svobode, varnosti in pravice za državljane,
– ob upoštevanju bruseljske deklaracije iz oktobra 2009 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej,
– ob upoštevanju poročil Europola o trgovini z ljudmi za leto 2009,
– ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o trgovini z otroki v Evropski uniji iz julija 2009,
– ob upoštevanju globalnega poročila Urada Združenih narodov za droge in kriminal o trgovanju z ljudmi iz februarja 2009,
– ob upoštevanju poročila in priporočil posebnega poročevalca OZN z dne 6. februarja 2009 o človekovih pravicah v trgovini z ljudmi, zlasti pravicah žensk in otrok,
– ob upoštevanju poročila Ministrstva za zunanje zadeve ZDA o trgovini z ljudmi iz junija 2009,
– ob upoštevanju vprašanj Komisiji glede preprečevanja in boja proti trgovanju z ljudmi in varstva žrtev (O-0148/09 – B7-0341/2009, O-0149/09 – B7-0342/2009),
– ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je trgovina z ljudmi sodobna oblika suženjstva, resen zločin in huda kršitev temeljnih človekovih pravic, saj spravlja ljudi v podrejen položaj s pomočjo groženj, nasilja in poniževanja,
B. ker je trgovina z ljudmi izjemno dobičkonosen posel za organizirani kriminal, ki nudi možnost velikega zaslužka z zmernim tveganjem,
C. ker ima trgovina veliko oblik, povezanih na primer s spolnim izkoriščanjem, prisilnim delom, nezakonito trgovino s človeškimi organi, beračenjem, nezakonitimi posvojitvami in delom na domu,
D. ker Europol ocenjuje, da v letu 2009 trgovina z ženskami za namene spolnega izkoriščanja ni upadla in da trgovina za namene prisilnega dela narašča,
E. ker je Urad Združenih narodov za droge in kriminal v svojem globalnem poročilu o trgovini z ljudmi zabeležil, da je spolno izkoriščanje najpogosteje navajana oblika trgovine z ljudmi, ki ji sledi prisilno delo, ter da je 79 % identificiranih žrtev žensk in deklet,
F. ker neveste, naročene po pošti, lahko pristanejo v suženjstvu, postanejo žrtev spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, dela na domu in drugih oblik trgovine z ljudmi,
G. ker so otroci še posebej ranljivi in je zanje tveganje, da postanejo žrtev trgovine z ljudmi, še večje,
H. ker bi lahko finančna in ekonomska kriza z izkoriščanjem potrebe potencialnih žrtev po spodobni službi in begu iz revščine še dodatno okrepila trgovino z ljudmi,
I. ker sta razsežnost in resnost tega pojava skrb vzbujajoči:
–
poročilo Europola iz leta 2009 o trgovini z ljudmi v EU priča, da gre za posel, ki prinaša več milijonov eurov/dolarjev na leto;
–
iz razpoložljivih podatkov lahko /sklepamo, da je vsako leto več sto tisoč ljudi žrtev trgovine, ki poteka v Evropo ali v njej;
–
v letu 2008 je Eurojust obravnaval 83 primerov trgovine z ljudmi, kar je za 10 % več kot v letu 2007 (71 primerov),
J. ker pravni okvir EU o trgovini z ljudmi trenutno temelji predvsem na:
–
Okvirnem sklepu Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovanju z ljudmi, katerega namen je doseči minimalno stopnjo uskladitve nacionalnih zakonodaj;
–
Direktivi Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi,
K. ker izkušnje kažejo, da ta pravni okvir ni dovolj učinkovit in se ne izvaja ustrezno ter mora EU zato odločneje ukrepati,
L. ker je Komisija marca 2009 predstavila predlog okvirnega sklepa o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter o varstvu žrtev, ki razveljavlja Okvirni sklep 2002/629/PNZ KOM(2009)0136 končno, da bi okrepila obstoječi okvirni sklep s pomočjo strožjih sankcij, boljše zaščite žrtev in aktivnih preventivnih ukrepov,
M. ker besedilo kljub prizadevanjem švedskega predsedstva ni bilo sprejeto in ker bo predlog novega zakonodajnega besedila v skladu z Lizbonsko pogodbo najverjetneje predložen v bližnji prihodnosti,
N. ker Lizbonska pogodba daje večji poudarek dejavnostim EU na področju sodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, vključno z bojem proti trgovini z ljudmi, in bo Parlament, kot sozakonodajalec, pri tem imel pomembno vlogo,
O. ker ukrepi proti trgovini z ljudmi ne morejo biti omejeni samo na zakonodajne instrumente, temveč so zato potrebna tudi nezakonodajna prizadevanja, zlasti ocena izvajanja sprejetih ukrepov, zbiranje in izmenjava podatkov, sodelovanje in oblikovanje partnerstev ter izmenjava najboljše prakse,
P. ker je ključnega pomena, da organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem področju, sodelujejo od samega začetka in nato na vseh stopnjah: od identifikacije do zagotavljanja pomoči žrtvam in tudi v zakonodajnem postopku,
Q. ker trenutno ni natančnih podatkov o tem pojavu in se zdi, da razpoložljive številke podcenjujejo njegove resnične razsežnosti, saj gre za tako obliko kriminala, ki se odvija v podzemlju in je pogosto ne odkrijejo ali napačno opredelijo; ker je potrebno dodatno raziskati, kako poteka trgovina z ljudmi, kdo jo vodi, kako povpraševanje spodbuja ponudbo storitev, ki jih opravljajo žrtve, kdo postane žrtev trgovine z ljudmi in zakaj ter kako je mogoče zmanjšati povpraševanje po tovrstnih storitvah,
R. ker morajo prihodnji ukrepi izhajati iz celostnega pristopa, ki bo združeval preprečevanje in zatiranje ter zaščito, podporo in pomoč žrtvam, vključno s poglobljenim sodelovanjem med vsemi interesnimi skupinami,
S. ker se bo, če se zmanjša povpraševanje potencialnih odjemalcev po storitvah in izdelkih žrtev trgovine z ljudmi, zmanjšal tudi dobiček iz te dejavnosti, s tem pa upadla ponudba tovrstnih storitev in izdelkov,
T. ker je vključevanje potencialnih žrtev v družbo posredni preventivni ukrep, s katerim je mogoče preprečiti, da bi znova postale žrtve ali celo potencialni trgovci z ljudmi,
U. ker je za zaščito temeljnih pravic in učinkovit boj proti trgovini z ljudmi bistveno sodelovanje in partnerstvo med EU, Svetom Evrope, Združenimi narodi in tretjimi državami, ter zlasti državami izvora ljudi, s katerimi se trguje, in Združenimi državami, ki so splošno znana namembna država,
V. ker je treba biti pri oblikovanju ter kasnejšem izvajanju politik in ukrepov v zvezi s trgovino z ljudmi pozoren tudi na to, da bodo ti cilji izpolnjeni brez diskriminacije na podlagi narodnosti, rase, barve, spola ter verskega, političnega ali drugih prepričanj, socialnega ozadja ali drugega statusa,
Splošno
1. poziva Komisijo in Svet, naj:
–
razvijeta ukrepe proti trgovini z ljudmi na podlagi celovitega pristopa, v središču katerega bodo človekove pravice in ki bo osredotočen na boj proti trgovini, njeno preprečevanje in zaščito žrtev;
–
se zavzameta za pristop, osredotočen na žrtve, kar pomeni, da je treba opredeliti, zajeti in zaščititi vse potencialne kategorije žrtev ter posvetiti posebno pozornost otrokom in drugim rizičnim skupinam;
–
pod nadzorom komisarja za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo uvedeta koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi, ki bo usklajeval ukrepe in politike EU na tem področju, vključno z dejavnostmi mreže nacionalnih poročevalcev, ter poročal EP in Stalnemu odboru za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI);
–
zagotovita, da bo boj proti trgovini z ljudmi med gospodarsko in finančno krizo ostal njuna prednostna tema, na primer pri oblikovanju obnovitvenih načrtov;
–
v politiko boja proti trgovini z ljudmi vključita tudi vidike, povezane s socialnimi zadevami in socialno vključenostjo, ter vztraja pri ustreznih programih in učinkovitih načinih socialne rehabilitacije žrtev, vključno z ukrepi na trgu dela in v sistemu socialne varnosti;
–
posvetita ustrezno pozornost zunanjepolitični razsežnosti trgovine z ljudmi in tudi njenemu vplivu na politiko priseljevanja, azila in reintegracije;
–
sprožita kampanje za obveščanje in večjo ozaveščenost v izobraževalnih in šolskih sistemih izvornih, tranzitnih in namembnih držav trgovine z ljudmi;
–
pri vseh ukrepih proti trgovini z ljudmi v prvi vrsti upoštevata interese otroka, skladno z konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989;
–
v vseh politikah, strategijah in ukrepih proti trgovini z ljudmi upoštevata vidik enakosti spolov;
–
okrepita usklajenost in sodelovanje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Evropskim inštitutom za enakost spolov;
–
vzpostavita in spodbujata redno sodelovanje z NVO, ki delujejo na tem področju;
–
vzpostavita stalen forum na ravni EU, ki bo združeval prizadevanja inštitucij, agencij in ustanov Evropske unije, policij, carinskih služb, nabavnih služb in organov pregona na regionalni in nacionalni ravni v državah članicah, ter mednarodnih in nevladnih organizacij;
2. poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo in izvajajo konvencijo Sveta Evrope o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi iz leta 2005;
Zbiranje podatkov
3. poziva Svet in Komisijo, naj v prizadevanjih, da bi pridobila čim več podatkov, ukrepata glede:
–
letne objave skupnega poročila Eurojusta, Europola in Frontexa, ki ga je treba predložiti Evropskemu parlamentu, nacionalnim parlamentom, Evropski komisiji in Svetu. Predložitvi skupnega poročila bi morala slediti javna razprava z NVO in civilno družbo, da bi lahko tudi oni prispevali svoje strokovno znanje, samo poročilo pa bi moralo spodbujati prizadevanja za boljše razumevanje:
–
poglavitnih vzrokov;
–
dejavnikov v izvornih in namembnih državah, ki omogočajo trgovino z ljudmi;
–
trenutnih trendov, povezanih z žrtvami, preprodajalci in kriminalnimi združbami ter njihovim načinom delovanja;
–
tihotapskih poti, lokalnih razmer v namembnih državah, ki spodbujajo uporabo storitev, zagotovljenih s trgovino z ljudmi, in različnih oblik izkoriščanja (spolno izkoriščanje, izkoriščanje delovne sile, trgovina z organi, trgovina z otroki, tudi v smislu izkoriščanja za potovanja spolnih prestopnikov, proizvodnja otroške pornografije in druge s tem povezane oblike izkoriščanja, ki niso izrecno vključene v opredelitev pojma trgovine z ljudmi, kot sta prosjačenje in lažja kazniva dejanja);
–
oblikovanja skupnega modela EU za zbiranje in primerjavo podatkov, povezanih z vsemi vidiki trgovine z ljudmi, vključno s starostjo in spolom, ki se bo uporabljal v državah članicah EU in v tretjih državah in bo skladen z ustrezno zakonodajo o zaščiti podatkov in pravicah posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo;
–
vzpostavitve, skladno z členom 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije, objektivnega in nepristranskega sistema letnega ocenjevanja, kjer bo posebna pozornost posvečena izvajanju politik EU proti trgovini z ljudmi, o katerem morajo biti EP in nacionalni parlamenti v celoti obveščeni;
–
ocene kampanj za obveščanje in večjo ozaveščenost, ki bodo potekale in se razvijale v državah članicah in tretjih državah;
Preprečevanje
4. pozdravlja predlog Komisije za določbo o preprečevanju in poziva, naj se sprejmejo nadaljnji ukrepi;
5. poudarja, da morajo države članice sprejeti in spodbujati dodatne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, vključno z izobraževalnimi, socialnimi in administrativnimi ukrepi ter kampanjami za večjo ozaveščenost, namenjenimi širši javnosti, da bi zmanjšali povpraševanje po storitvah, ki jih opravljajo žrtve trgovine z ljudmi;
6. poziva k izvajanju in oblikovanju obširnih kampanj za večjo ozaveščenost v državah članicah in v tretjih državah, za katere se je pokazalo, da so izhodišče ali vmesna postaja za trgovino s potencialnimi žrtvami trgovine z ljudmi in potencialnimi odjemalci storitev, ki jih te žrtve opravljajo;
7. poziva države članice, naj oblikujejo ciljne izobraževalne programe za večjo ozaveščenost otrok, s katerimi naj jih opozorijo na pasti, ki zlahka vodijo k trgovini z ljudmi;
Pregon
8. poziva k čimprejšnjemu oblikovanju obsežnega in celovitega pravnega okvira, vključno s strategijami za boj proti računalniškem kriminalu, povezanem s trgovino z ljudmi;
9. poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju vseh prihodnjih predlogov za zakonodajni instrument na tem področju upoštevajo naslednje:
a.
višina kazni in sankcij za tiste, ki imajo dobiček od trgovine z ljudmi, vključno s pravnimi osebami, mora odsevati resnost kaznivega dejanja in imeti preprečevalen učinek, pri čemer se še posebej strogo kaznuje trgovina z otroki;
b.
dodatni ukrepi morajo biti osredotočeni na varstvo žrtev, pri čemer je treba ustrezno upoštevati položaj otrok in žensk, med drugim tudi tako, da se pomoči žrtvam z ničemer ne pogojuje, da ni nikoli pomembno, ali je žrtev privolila v izkoriščanje, in da so žrtve vedno upravičene do pomoči, ne glede na njihovo pripravljenost sodelovati v sodnih postopkih;
c.
dodatno preprečevanje in ukrepi se morajo osredotočati tudi na uporabnike storitev, ki jih zagotavljajo žrtve trgovine z ljudmi;
d.
potrebno pozornost je treba posvetiti potrebi po zagotavljanju eksteritorialne pristojnosti za kazniva dejanja, povezana s trgovino z ljudmi, tako za državljane kot tudi za prebivalce EU;
e.
kakršne koli določbe o pristojnosti morajo biti usklajene z osnutkom okvirnega sklepa o preprečevanju in reševanju sporov o pristojnosti v kazenskih postopkih;
10. poziva države članice in nacionalne parlamente, naj na nacionalni ravni v celoti izvajajo politike EU, povezane s trgovino z ljudmi, in čim prej ratificirajo ter izvajajo preostale zakonodajne instrumente s tega področja, saj je zakonodaja, ki se ne izvaja pravilno, neučinkovita;
11. poziva Svet, Komisijo in države članice naj ukrepajo tako, da bodo izboljšali usklajenost na operativni ravni med organi EU, kot sta Eurojust ali Europol;
12. opozarja na pozitivne rezultate, ki so jih dosegle skupne preiskovalne ekipe, in poziva države članice, naj pogosteje uporabijo to možnost;
13. poudarja, da je pomembno žrtvam trgovine z ljudmi pomagati in jih podpirati, ter poziva Frontex in nacionalne organe za nadzor meja, naj pri svojem delu opredelijo skupne oblike ravnanja, da bi svoje osebje ozavestili o trgovini z ljudmi, prepoznali žrtve te trgovine in jih zaščitili;
14. poziva naj se glede na to, da represivni ukrepi ne morejo biti omejeni zgolj na EU, sklenejo s tretjimi državami celoviti sporazumi, ki bodo vključevali določbe o temeljnih pravicah, in naj se s temi državami vzpostavi tesno sodelovanje pod strogimi pravili;
Zaščita, podpora in pomoč za žrtve
15. poziva, naj postaneta zaščita žrtev in njihova podpora prednostni nalogi pri vseh ukrepih EU na tem področju in naj se žrtvam od prvega trenutka, ko so opredeljene kot take, zagotovi vsa možna pomoč, vključno z:
–
dostopom do vsaj začasnega dovoljenja za bivanje, ne glede na to, ali žrtev želi sodelovati v kazenskem postopku ali ne, ter olajšanim dostopom do trga dela, vključno z usposabljanjem in drugimi oblikami izpopolnjevanja, kot minimalne določbe na podlagi Direktive 2004/81/ES;
–
dostopom do ustreznega varnega bivališča in specialističnih podpornih storitev, tudi pomoči za stroške hrane/bivanja, dostopa do nujne zdravstvene oskrbe, svetovalnih storitev, prevajanja in tolmačenja, če je potrebno, pomoči pri navezovanju stika z družino in prijatelji ter dostopa do izobraževanja za otroke;
–
enostavnejšo politiko ponovnega združevanja družin za žrtve, zlasti kadar je to potrebno za njihovo zaščito;
16. opozarja na še posebej ranljive žrtve, kot so otroci in ženske, ter poziva k posebni pomoči in zaščitnih programih zanje;
17. poudarja, da bi morale žrtve trgovine z ljudmi uživati največjo možno zaščito, podporo in pomoč tudi takrat, ko niso bile predmet trgovine v EU ali znotraj, ampak tudi zunaj nje;
18. poziva, naj se žrtvam zagotovi strokovna pomoč, vključno z brezplačno pravno pomočjo (ki je ključna za to, da se rešijo iz položaja prisile, v katerem se nahajajo) glede na to, da so žrtve brez finančnih sredstev in si take pomoči ne morejo plačati same;
o o o
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2006 o strategijah za preprečevanje trgovanja z ženskami in otroki, ki so žrtve spolnega izkoriščanja; priporočila Evropskega parlamenta Svetu o boju proti trgovini z ljudmi – integrirani pristop in predlogi za akcijski načrt (2006/2078(INI)