Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2767(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0067/2010

Predložena besedila :

B7-0067/2010

Razprave :

PV 10/02/2010 - 8
CRE 10/02/2010 - 8

Glasovanja :

PV 10/02/2010 - 9.13
CRE 10/02/2010 - 9.13
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0023

Sprejeta besedila
PDF 294kWORD 74k
Sreda, 10. februar 2010 - Strasbourg
Poročilo o napredku Hrvaške za leto 2009
P7_TA(2010)0023B7-0067/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Hrvaške za leto 2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sklepa, ki ga je Svet sprejel dne 3. oktobra 2005, da s Hrvaško začne pristopna pogajanja,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Hrvaške za leto 2008(1),

–   ob upoštevanju poročila o napredku Hrvaške za leto 2009, ki ga je Komisija objavila dne 14. oktobra 2009 (SEK(2009)1333),

–   ob upoštevanju priporočil 10. skupnega parlamentarnega odbora EU-Hrvaška, ki so bila sprejeta dne 26. novembra 2009 v Strasbourgu,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A.   ker je novoizvoljeni Evropski parlament zavezan k spodbujanju pristopa Hrvaške k Evropski uniji,

B.   ker bi uspešen pristop Hrvaške pozitivno spodbudil proces evropskega povezovanja v preostalem delu regije zahodnega Balkana in ker je pričakovanje članstva v EU močna spodbuda za politične in gospodarske reforme ter krepitev miru in stabilnosti,

C.   ker je kljub devetmesečnemu zastoju v pristopnih pogajanjih in ne glede na svetovno gospodarsko krizo Hrvaška še nadalje napredovala na skoraj vseh področjih,

D.   ker je zaradi spora o meji s Slovenijo in ker ni bilo mogoče izpolniti okvirnega časovnega načrta Komisije za sklenitev tehničnih pogajanj do konca leta 2009 prišlo do zamude v pristopnih pogajanjih,

E.   ker je sporazum o načinu reševanja dvostranskega mejnega spora, ki sta ga 11. septembra 2009 dosegla predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, omogočil odprtje vseh preostalih poglavij in hiter napredek pristopnih pogajanj,

F.   ker so bili z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško, ki je bil podpisan 4. novembra 2009 ob navzočnosti predsedstva EU, položeni temelji za celovito rešitev mejnega spora med državama v ozračju medsebojnega zaupanja, potem ko bo postopek ratifikacije končan,

G.   ker bi se pristopna pogajanja s Hrvaško morala zaključiti v letu 2010, če bo Hrvaška držala svoje obljube in si prizadevala za, med drugim, okrepitev javne uprave, odločnejše izvajanje reforme sodstva, učinkovit boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, zagotovitev trajnostnega vračanja beguncev ter polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo in mu omogočila dostop do dokumentov, zahtevanih za uporabo v sojenjih o vojnih zločinih,

H.   ker je bila 7. julija 2009 imenovana nova predsednica vlade, ki je odločena ohraniti zavezanost Hrvaške za pristop k EU in načrtu reform, vključno z gospodarskimi reformami ter bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji; ker je odstopil podpredsednik vlade, pristojen za gospodarsko politiko; ker je bila odvzeta tudi imuniteta nekdanjemu obrambnemu ministru, kar je znak politične zavezanosti vlade, da se na pregleden način sooči z vsemi obtožbami o korupciji,

Splošne ugotovitve

1.   želi pohvaliti Hrvaško za njen nenehen napredek pri izpolnjevanju meril za pristop k EU, pa tudi obveznosti za članstvo; opaža usklajena prizadevanja Hrvaške pri sprejemanju potrebne zakonodaje, prenosu pravnega reda Skupnosti in izvajanju reform;

2.   pozdravlja ponovni začetek pogajanj med EU in Hrvaško 2. oktobra 2009 po več kot devetih mesecih zastoja; meni, da se morajo pogajanja nadaljevati nemoteno, da bi se končala v letu 2010, če bo Hrvaška izpolnjevala vsa merila za odprtje in zaprtje poglavij;

3.   je prepričan, da bo Hrvaška kos preostalim velikim izzivom in da jih bo presegla, in sicer tiste, povezane z merili, določenimi v pogajalskih poglavjih; opozarja, da država nadaljuje prizadevanja za reforme, zlasti sodstva in javne uprave, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, podpiranje pravic manjšin, vključno z vračanjem beguncev, prizadevanja za sojenja o vojnih zločinih in omogočanje dostopa do dokumentov Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo; meni, da mora Hrvaška okrepiti prizadevanja za dokončanje prestrukturiranja ladjedelnic;

4.   je zaskrbljen, ker se kljub široki podpori za pristop k EU med političnimi strankami podpora javnosti za članstvo v EU zmanjšuje; opaža, da javnomnenjske raziskave kažejo, da javnost na Hrvaškem sploh ni navdušena nad EU ter da le tretjina prebivalstva meni, da je pristop k EU koristen; spodbuja hrvaške oblasti in civilno družbo, naj sprožijo več javnih razprav o članstvu v EU in o posledicah pristopa k Uniji; poziva vlado in civilno družbo, naj združita moči za izboljšanje socialnih reform in pospešeno izvajanje reform na področjih sodstva, javne uprave, okolja in gospodarske politike;

5.   je seznanjen z delom odhajajočega predsednika, Stjepana Mesića, ter z izvolitvijo novega predsednika, Iva Josipovića;

Politična merila

6.   pozdravlja napredek, dosežen pri izvajanju programa reforme javne uprave za obdobje 2008–2011 in pri nadaljevanju prizadevanj z jasno zavezo vlade;

7.   pozdravlja sodelovanje Hrvaške v operacijah in misijah evropske varnostne in obrambne politike, pa tudi njeno usklajevanje z deklaracijami, skupnimi stališči in izjavami skupne zunanje in varnostne politike, kadar je povabljena, da se jim pridruži;

8.   vendar poudarja, da večje šibke točke ostajajo v upravnih postopkih, pa tudi v vodstvenih in upravnih zmogljivostih pomembnejših institucij; meni, da bi bilo treba več splošne politične pozornosti posvetiti krepitvi javne uprave; ugotavlja, da je proces depolitizacije javne uprave še vedno v zgodnji fazi ter da še ni dokončan pravni okvir za oblikovanje strokovne in učinkovite javne uprave; poudarja, da je potreben nov plačni sistem in da je treba več odgovornosti za sprejemanje odločitev prenesti z vodstvene ravni na raven javnih uslužbencev;

9.   ugotavlja, da kljub obstoju politične volje za boj proti korupciji na vseh ravneh in kljub temu, da je v veljavi pravni okvir za boj proti korupciji, ta ostaja splošno razširjen pojav, upravne zmogljivosti državnih organov, vključno s policijo in organi kazenskega pregona, pa še vedno niso zadostne; poziva ustrezne organe, naj se spoprimejo s primeri korupcije, saj so vanje vključene skoraj vse plasti družbe, gospodarstva in oblasti, vključno z verigo institucij, ki delujejo predvsem na področjih zdravstvenega varstva, sodstva, lokalnih oblasti, urbanističnega načrtovanja ter gradbenega sektorja in podjetništva; še posebej je zaskrbljen zaradi primerov neprimernega vpliva politike na sodstvo; z zadovoljstvom opaža, da so bila okrepljena prizadevanja vlade in njene predsednice za boj proti korupciji v podjetjih v državni lasti, vendar meni, da je treba storiti več, da bi se vzgojila kultura politične odgovornosti za korupcijo, v katero so vpleteni politiki;

10.   pozdravlja uvedbo pomembnih zakonodajnih in institucionalnih sprememb za boj proti organiziranemu kriminalu in je zadovoljen z novimi protimafijskimi ukrepi, ki krepijo sodelovanje med organi, odgovornimi za varnost; še posebej je zadovoljen zaradi zelo dobrega sodelovanja z organi kazenskega pregona v Bosni in Srbiji;

11.   je zadovoljen z zakonodajnimi ukrepi in ukrepi za vzpostavljanje institucij na bistvenem področju reforme sodstva ter z zadovoljstvom opaža izboljšanje učinkovitosti in preglednosti v sodstvu, pa tudi zmanjšanje sodnih zaostankov;

12.   vseeno opozarja, da so kljub napredku potrebni nadaljnji odločni ukrepi za reformiranje sodstva, ki ga med drugim še vedno bremenijo veliki sodni zaostanki in pretirano dolgi sodni postopki; poudarja, da je treba opraviti še veliko dela za krepitev neodvisnosti sodstva, oblikovanje preglednejših izbirnih postopkov za sodnike in tožilce ter učinkovitejšega izvrševanja sodnih odločb; meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za soočanje s temi izzivi, tudi zato, da se prepreči spodkopavanje zaupanja državljanov v delovanje sodstva in pravno državo; podpira zakonodajne pobude ministrstva za pravosodje, ki so usmerjene v izboljšanje postopkov imenovanja, izbiranja in napredovanja sodnikov v skladu z usposobljenostjo in zaslugami;

13.   je seznanjen z izjavo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo pred Varnostnim svetom Združenih narodov 3. decembra 2009 ter spodbuja Hrvaško, naj v polni meri sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo; poudarja, da je tožilec potrdil, da se Hrvaška še vedno ustrezno odziva na večino zahtev za pomoč Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, a je v svoji izjavi ponovno poudaril, da še vedno ostaja eno nerešeno vprašanje, in sicer napredek pri odkrivanju manjkajočih ključnih vojaških dokumentov o operaciji Nevihta iz leta 1995, potrebnih za sojenje nekaterim generalom; želi uspešno delo na novo ustanovljeni medagencijski delovni skupini, ki jo sestavljajo predstavniki različnih državnih institucij in agencij, pri njenem preiskovanju; meni, da če je treba, lahko da tretja stran preiskavam nov zagon; poziva Svet, naj čim prej sprejme sklep o odprtju 23. poglavja o sodstvu in temeljnih pravicah; spodbuja Hrvaško, naj začne reševati vprašanje nekaznovanosti storilcev vojnih zločinov in naj še bolj napreduje pri doseganju nepristranskosti v sojenjih zaradi vojnih zločinov, ki potekajo na Hrvaškem;

14.   z zadovoljstvom opaža, da Hrvaška še naprej izboljšuje svoje rezultate glede uravnoteženega in pravičnega kazenskega pregona vojnih zločinov in da je v zadnjem letu prišlo do vložitve več obtožnic in sojenj proti Hrvatom, ki so obtoženi vojnih zločinov; pozdravlja navodila glede vojnih zločinov, ki jih je vrhovni državni tožilec izdal za vse urade, in so namenjena zagotavljanju enotne prakse, ne glede na narodnost osumljencev; vendar ugotavlja, da so v tem letu sojenja številnim obtožencem potekala v njihovi odsotnosti ter da ostajajo pomisleki tudi o vodenju postopkov v posamičnih primerih; opozarja na primer, ko je znana osebnost, obsojeni vojni zločinec, tudi poslanec v hrvaškem parlamentu, lahko pobegnil in se zatekel v sosednjo državo;

15.   ugotavlja, da ostaja odprto vprašanje vračanja premoženja, ki je bilo zaseženo med drugo svetovno vojno in v času komunističnega režima, pri čemer priznava, da je bil dosežen napredek pri vračanju zasedenega zasebnega premoženja zakonitim lastnikom, zlasti zasedenih kmetijskih površin;

16.   je zadovoljen z razmerami na področju svobode tiska, vendar vseeno opaža, da se do neke mere še vedno izvaja politični in gospodarski vpliv na medije; poziva hrvaške oblasti, naj odločno ukrepajo proti grožnjam novinarjem, ki obravnavajo vojne zločine, korupcijo in organizirani kriminal, glede na to, da je prišlo do primerov ustrahovanja novinarjev;

17.   je zadovoljen, ker sta se zmanjšala pogostnost in resnost hudih napadov na pripadnike srbske narodnosti, izboljšale so se policijske preiskave, proces sprave med pripadniki hrvaške in srbske skupnosti pa se kaže kot uspešen; pozdravlja dejstvo, da naj bi bile s predlaganimi spremembami ustave priznane vse manjšinske skupnosti na Hrvaškem in da so se izboljšale manjšinske pravice na področju izobraževanja; še zlasti je zadovoljen zaradi opaženega napredka pri vključevanju Romov v izobraževalni proces; vseeno poziva hrvaške oblasti, naj nadaljujejo s svojimi prizadevanji v boju proti diskriminaciji Romov in pripadnikov srbske narodnosti, zlasti v sodnem sistemu ter pri dostopu do delovnih mest in stanovanj; spodbuja Hrvaško, naj tudi v prihodnje ravna v duhu strpnosti in sprejme ustrezne ukrepe za zaščito tistih, ki so še vedno lahko žrtve groženj ali ustrahovanj;

18.   spodbuja Hrvaško, naj si še nadalje prizadeva za spodbujanje kulturne raznolikosti;

19.   pozdravlja napredek, dosežen na področju vračanja beguncev, in poudarja velik pomen vračanja in ponovnega vključevanja beguncev, vključno z obnovo in vračanjem stanovanjske lastnine, zahtevnim izvajanjem stanovanjskih programov za nekdanje imetnike najemniške pravice in korakov za reševanje vprašanja priznavanja pokojninskih pravic; je seznanjen z dejstvom, da je zaradi učinkov svetovne gospodarske krize in proračunskih omejitev Hrvaška šele v začetni fazi izvajanja stanovanjskega programa iz leta 2009 ter da se bo moral program nadaljevati v letu 2010 in mogoče še dlje, kar bo zahtevalo trajna prizadevanja pristojnih organov; poudarja, da je bistvenega pomena ustvariti trajnostne razmere na območjih vračanja; poziva hrvaško vlado, naj svojo politiko priseljevanja in azilsko politiko uskladi z merili EU;

20.   poziva vlado, naj zagotovi usposabljanje zaposlenih v sodstvu za izvajanje zakona o enakosti med spoloma in protidiskriminacijskega zakona; ugotavlja, da doslej še nobena sodba ni temeljila na katerem od teh zakonov; poleg tega, da pozdravlja imenovanje ženske za predsednico vlade, poziva k dejavnejšemu spodbujanju udeležbe žensk v politiki, pri čemer opaža, da se je delež žensk v vseh organih lokalne uprave po letošnjih lokalnih volitvah zmanjšal (število vodij županij je na primer padlo s treh na eno); poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za podporo žrtvam nasilja v družini; opaža napredek Hrvaške na področju zakonodaje o zločinih iz sovraštva in spodbuja vlado, naj si še dodatno prizadeva, da bo sprejet ustrezen pravni okvir, pa tudi, da se spoprime z diskriminacijo spolnih manjšin, tudi s preiskavami zločinov iz sovraštva in groženj;

21.   izraža zaskrbljenost zaradi sovraštva do lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev na Hrvaškem, ki se je nazadnje izkazalo s homofobnimi napadi na udeležence gejevske parade ponosa v Zagrebu; poziva hrvaške oblasti, naj obsodijo in preganjajo politično sovraštvo in nasilje nad vsako manjšino; poziva hrvaško vlado, naj izvaja in uveljavlja protidiskriminacijski zakon;

22.   opozarja, da se je treba spoprijeti s pomanjkljivostmi, ki zadevajo invalidne osebe, zlasti z odpravljanjem obstoječih vrzeli v zakonodaji, oblikovanju politike in zagotavljanju storitev za invalide, zlasti za osebe z motnjami v duševnem razvoju;

Gospodarska merila

23.   z zadovoljstvom opaža, da Hrvaška postopoma okreva po gospodarski krizi in da so gospodarski obeti, kljub rastoči brezposelnosti, za državo razmeroma pozitivni; ugotavlja, da se je makroekonomska stabilnost ohranila, da se trenutno napoveduje manjši primanjkljaj plačilne bilance, da so se zmanjšala zunanja neravnovesja in da je bančni sektor ostal trden; ugotavlja tudi, da je perspektiva pristopa k EU pomagala vlagateljem, da so ohranili zaupanje v hrvaško gospodarstvo, in zagotovila oporo gospodarski politiki v nedavnem nemirnem obdobju;

24.   vseeno poziva vlado, naj odpravi obstoječe strukturne slabosti v gospodarstvu, za kar so potrebne globlje in hitrejše strukturne reforme kot pogoj za trajnostno gospodarsko rast; poziva državo, naj zmanjša svojo močno redistributivno vlogo in še bolj omeji posredovanje države v gospodarstvo, naj spodbuja zaposlovanje z oživitvijo nekoliko togega trga dela, odstrani upravne ovire za podjetja in zmanjša subvencije za sektorje, ki ustvarjajo izgubo;

Prevzemanje obveznosti, ki izhajajo iz članstva v EU

25.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je Hrvaška izboljšala svojo sposobnost prevzemanja odgovornosti, ki izhajajo iz članstva v EU, ter se je v večini sektorjev v veliki meri uskladila s pravnim redom Skupnosti; vseeno spodbuja hrvaške oblasti, naj dodatno okrepijo upravne strukture in institucionalne zmogljivosti, potrebne za ustrezno izvajanje pravnega reda Skupnosti, da bo po pristopu država imela kar največ koristi od članstva v EU;

26.   spodbuja Hrvaško, naj napreduje s privatizacijo, naj dokonča program majhne privatizacije, tudi v turističnem sektorju, naj nadaljuje s prestrukturiranjem v občutljivih sektorjih, kot je kmetijstvo, in naj spodbuja udeležbo zasebnega sektorja pri infrastrukturi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

27.   je seznanjen z doseženim napredkom, ki je med drugim povezan z razpisom za prodajo ladjedelnic v težavah, pri čemer poziva hrvaške oblasti, naj ohranijo prizadevanja, potrebna za dokončanje prestrukturiranja ladjedelniške industrije;

28.   je zadovoljen, da je bila vzpostavljena potrebna institucionalna ureditev na področju javnega naročanja, s čimer je upravljanje politike javnega naročanja bolj dosledno in usklajeno; vseeno poziva hrvaške oblasti, naj še bolj okrepijo zmogljivosti organov, ki razpisujejo javna naročila, da se bo zakonodaja o javnih naročilih uporabljala učinkovito in pregledno ter da se bo znatno zmanjšalo tveganje za nepravilnosti, tudi za prevare, glede na to, da postopki javnega naročanja ostajajo pomemben vir korupcije; poziva hrvaške oblasti, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje nadzora nad pripravo in dejansko izvedbo pogodb;

29.   z zadovoljstvom opaža dober splošni napredek pri finančnem nadzoru, zlasti kar zadeva zakonodajo, ki ureja notranji finančni nadzor, obenem pa opozarja, da je treba bolj napredovati na področju zunanje revizije, med drugim z okrepitvijo pravnega okvira za neodvisnost državnega računskega sodišča; poudarja, da je preglednost javnih financ bistvenega pomena pri boju proti korupciji ter za izboljšanje učinkovitosti javnih storitev, saj omogoča lažji nadzor nad javnimi organi, kar posledično pozitivno vpliva na njihovo odgovornost do državljanov;

30.   pozdravlja napredek pri izvajanju komponent instrumenta predpristopne pomoči, s katerimi se država pripravlja na upravljanje strukturnih skladov; poziva hrvaške oblasti, naj vseeno znatno povečajo upravne zmogljivosti v obstoječi strukturi instrumenta predpristopne pomoči, da bi izpolnile regulativne in operativne zahteve kohezijske politike EU in da bi zagotovile sposobnost za črpanje sredstev, zlasti z oblikovanjem programov za nacionalni strateški referenčni okvir in za operativne programe strukturnih skladov;

31.   poziva hrvaške oblasti, naj razvijejo projekte čezmejnega sodelovanja, ki bodo zasnovani za doseganje socialne, ekonomske in ozemeljske kohezije ter dvigovanje življenjskega standarda ljudi, ki živijo v obmejnih regijah;

32.   je zadovoljen z dosežki in napredkom na okoljskem področju, zlasti kar zadeva kakovost zraka, podnebne spremembe, nadzor nad industrijskim onesnaževanjem in obvladovanje tveganja; poziva Hrvaško, naj okrepi svoje upravne zmogljivosti na nacionalni in lokalni ravni; poziva, naj se pravni red EU, ki zadeva varstvo narave in upravljanje voda, ne le zgolj formalno prenese v nacionalno pravo, temveč tudi ustrezno izvaja;

33.   opozarja, da je treba spodbujati naložbe v energetsko infrastrukturo, da se izboljšajo zanesljivost in raznolikost energetske oskrbe ter energetska učinkovitost; opozarja na velik potencial države kar zadeva obnovljive vire energije, še zlasti sončne energije, in glede tega poziva hrvaške oblasti, naj sprejmejo zakonodajo za spodbujanje razvoja trga z obnovljivimi viri energije;

Regionalno sodelovanje

34.   spodbuja Hrvaško, naj nadaljuje s prizadevanji za vzpostavljanje in ohranjanje dobrososedskih odnosov, naj ostane pomemben in dejaven spodbujevalec regionalnega sodelovanja na vseh ravneh ter naj v regiji igra pozitivno vlogo; kljub temu poziva hrvaško vlado in vlade sosednjih držav, naj okrepijo dialog, da bi našle dokončne rešitve za številna odprta dvostranska vprašanja, zlasti kar zadeva določitev meje, pogrešane osebe, vračanje premoženja, begunce, pa tudi izročanje državljanov v primerih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu;

35.   opozarja na arbitražni sporazum, ki sta ga sklenila predsednika vlad Slovenije in Hrvaške za rešitev mejnega spora; pozdravlja ratifikacijo sporazuma v hrvaškem parlamentu in upa, da bo to v bližnji prihodnosti storil tudi slovenski parlament; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje seznam članov arbitražnega sodišča, na katerem naj bodo le visoko usposobljeni strokovnjaki s pravnim znanjem ter, kolikor je to mogoče, z izkušnjami pri arbitraži;

36.   poziva hrvaško vlado in vse hrvaške politične sile, naj delujejo konstruktivno, da bi se okrepila suverenost Bosne in olajšal sedanji proces ustavnih reform;

37.   poziva hrvaško vlado, naj ponovno pretehta svojo politiko na področju dvojnega državljanstva, še posebej glede hrvaških državljanov s stalnim prebivališčem v Bosni in Hercegovini; poziva hrvaško vlado, naj poiščeta pravično in trajno rešitev za te državljane;

38.   poudarja, da je v skladu z eno od ključnih prednostnih nalog iz partnerstva za pristop treba okrepiti prizadevanja za rešitev vseh odprtih mejnih vprašanj, ki jih ima Hrvaška s sosednjimi državami; v zvezi s tem pozdravlja napredek, dosežen v pogajanjih s Črno goro, ter spodbuja vlade Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, naj nadaljujejo dvostranske pogovore o določitvi meje;

o
o   o

39.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Hrvaške.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0133.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov