Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003, na katerem je bilo vsem državam zahodnega Balkana obljubljeno, da se bodo pridružile Evropski uniji,

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodeli status države kandidatke za članstvo v EU, ter sklepov predsedstva, sprejetih po Evropskem svetu 15. in 16. junija 2006 ter 14. in 15. decembra 2006,

–  – ob upoštevanju začasnega sporazuma med Helensko republiko in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo iz leta 1995,

–   ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2009 ter sporočila Komisije Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2009-2010(1) z dne 14. oktobra 2009,

–   ob upoštevanju sklepov šestega srečanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije z dne 27. julija 2009,

–   ob upoštevanju priporočil skupnega parlamentarnega odbora EU in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije z dne 31. marca 2009,

–   ob upoštevanju sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo z dne 18. septembra 2007 ter Uredbe Sveta (ES) št.1244/2009 z dne 30. novembra 2009(2), sprejete 1. decembra 2009, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 s seznamom tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/212/ES z dne 18. februarja 2008(3) o načelih, prednostnih nalogah in pogojih partnerstva za pristop z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 7. in 8. decembra 2009,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega Poslovnika,

A.   ker širitveni proces koristi državam pristopnicam, pa tudi Evropski uniji kot celoti,

B.   ker pričakovana pridružitev EU še naprej pozitivno vpliva na reforme na Zahodnem Balkanu ter prispeva k večji stabilnosti, miru in blaginji v tej regiji,

C.   ker je boj proti korupciji v vsaki državi, ki se želi pridružiti Evropski uniji, pomembna prednostna naloga pri načrtih za vstop v EU,

D.   ker Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija nadaljuje proces reforme in se bo pridružila Evropski uniji takoj, ko bo izpolnila vsa københavnska merila,

1.   izraža pohvalo Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za napredek, ki ga je dosegla od zadnjega poročila o napredku; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija na podlagi tega napredka predlagala začetek pristopnih pogajanj; poziva Svet, naj na srečanju na vrhu marca 2010 brez odlašanja potrdi predlog Komisije skladno s sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 7. in 8. decembra 2009; pričakuje, da se bodo pogajanja začela v bližnji prihodnosti;

2.   poudarja, da je jasna, oprijemljiva in pravočasna možnost članstva v EU še naprej glavna gonilna sila reformnega procesa v državah v regiji, zlasti v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji; poleg tega opozarja, da je neovirano približevanje članstvu v EU izrednega pomena za zagotavljanje politične stabilnosti, kar je skupni cilj, s katerim se na splošno strinjajo politični akterji in etnične skupine v državi;

Politični razvoj

3.   pozdravlja splošno soglasje med vlado in opozicijskimi strankami glede evropske usmeritve države; z zadovoljstvom ugotavlja, da sta to soglasje in izboljšani politični dialog pospešila sprejemanje zakonodaje o pridružitvi EU; vendar poudarja pomen njenega učinkovitega izvajanja; pozdravlja dejstvo, da velika večina prebivalstva podpira proces pridruževanja EU in zato podpira potrebne reforme;

4.   pozdravlja občuten napredek države v boju proti korupciji, zlasti sprejetje zakona o financiranju političnih strank; vendar ugotavlja, da je korupcija, skupna težava držav v regiji, še vedno razširjena, in da si je treba še dodatno prizadevati za njeno izkoreninjenje;

5.   opozarja, da so učinkoviti parlamenti, ki izpolnjujejo vlogo zakonodajalca in izvajajo nadzor nad delovanjem vlad, temelj demokracije; s tem v zvezi pozdravlja sprejetje zakona o državnem parlamentu, ki občutno izboljšuje njegovo delovanje; ugotavlja, da je treba še izboljšati delovanje parlamenta in okrepiti vlogo opozicije s spremembo poslovnika parlamenta v skladu s primeri najboljše evropske prakse; obžaluje nedavno odločitev ene od političnih strank o umiku iz parlamentarnih dejavnosti ter poziva vse politične stranke, naj si prizadevajo za splošno sprejeto rešitev, s katero bi se normaliziralo delo parlamenta;

6.   izraža pohvalo oblastem za izvedbo predsedniških in lokalnih volitev, ki pomenijo velik napredek v primerjavi s parlamentarnimi volitvami leta 2008; z zadovoljstvom ugotavlja, da so volitve potekale skladno z večino mednarodnih standardov, in poziva vlado, naj nadaljuje s svojim izvajanjem preostalih priporočila OVSE/Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), zlasti s posodobitvijo volilnega imenika, zagotavljanjem enakega dostopa strankam in kandidatov do medijev in celotnim uresničevanjem določb o financiranju kampanj; poudarja številne primere poročanja o pritisku na volivce, zlasti javne uslužbence, in njihovem zastraševanju; te primere je treba obravnavati; pozdravlja dejstvo, da so bili nekateri povzročitelji nepravilnosti privedeni pred sodišče in pričakuje, da bodo ostale nepravilnosti preiskovane in njihovi povzročitelji preganjani;

7.   poudarja izreden pomen izboljšanja medetničnih odnosov, vključno s spoštovanjem pravic oseb vseh etničnih pripadnosti z nadaljnjim izvajanjem Ohridskega okvirnega sporazuma, na katerem temeljijo vsi medetnični odnosi v državi; poziva vse skupnosti in njihove voditelje, da spoštujejo občutljivost drugih skupin, ter zlasti, da ne uporabljajo podžigajočega govora in provokativnih simbolov, ki izničujejo vlogo drugih etničnih skupin; poleg tega poudarja pomen izobraževanja v procesu povezovanja in s tem v zvezi poziva oblasti, da postopno odpravijo prakso etnično ločenih oddelkov v šolah;

8.   posebej opozarja na nadaljevanje procesa decentralizacije, pomembnega koraka, ki prispeva k boljšemu delovanju države in izboljšanju medetničnih odnosov; poudarja, da je treba za uspešno nadaljevanje tega procesa občinam zagotoviti zadostna sredstva za izpolnjevanje novih nalog; in da je poleg tega treba izboljšati njihove zmožnosti za izvajanje nanje prenesenih pristojnosti;

9.   poudarja, da je dostop do sodnega varstva za državljane najpomembnejši element pravne države; s tem v zvezi pozdravlja doseženi napredek v sodstvu in zavezo vlade, da bo nadaljevala reforme, kar dokazuje med drugim s povečanim zagotavljanjem finančnih sredstev za sodišča in urad državnega tožilstva; poudarja pomen izvajanja zakonov in poziva oblasti, da dodatno okrepijo neodvisnost sodnikov in zagotovijo njihovo nepristranskost; ugotavlja, da so se zaostanki pri sodnih postopkih zmanjšali in spodbuja oblasti, da še izboljšajo učinkovitost sistema in obenem še naprej spodbujajo upoštevanje človekovih pravic pri preiskavah in sodnih postopkih; poleg tega poziva k hitremu sprejetju zakona o pravni pomoči;

10.   ugotavlja napredek, dosežen z reformo delovanja javne uprave na splošno, zlasti pa s sprejetjem zakona o javnih uslužbencih; poziva oblasti, naj zagotovijo spoštovanje zakonov, tako da odpravijo prakso nezakonitih napredovanj in zaposlovanja začasnega osebja zunaj področja uporabe zakonov;

11.   pozdravlja napredek pri reformi policije in uvedbi novega sistema poklicnega napredovanja, kar prispeva k procesu njene depolitizacije; poziva oblasti, naj nadaljujejo z reformami, da bi zagotovili učinkovite in demokratične mehanizme za nadzor policije ter preprečili njeno neprimerno ravnanje in zlorabo pooblastil;

12.  poziva oblasti, naj dodatno spodbujajo razvoj neodvisnih in raznolikih medijev brez vmešavanja politike; poudarja, da je treba z izvajanjem evropskih standardov in večjo preglednostjo nenehno krepiti medijsko svobodo;

13.   poziva oblasti, da razvijejo protidiskriminacijsko strategijo, s katero bi zagotovili enakost vseh ljudi ne glede na etnično pripadnost, spol, starost, vero,spolno usmerjenost ali invalidnost, in da v ta namen sprejmejo vso potrebno zakonodajo; poudarja potrebo po močnih prizadevanjih za izboljšanje položaja žensk in otrok ter njihovo zaščito pred nasiljem v družini;

14.   obžaluje, da predlog celovitega protidiskriminacijskega zakona, ki naj bi državljane ščitil pred diskriminacijo na področju zaposlovanja, dostopa do blaga in storitev, izobraževanja, javnih ustanov in zasebnega življenja ter ki ga je vlada Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije predlagala 28. januarja 2010, kot razlog za diskriminacijo ne priznava spolne usmerjenosti; opozarja, da so bile v prejšnje zakonodajne osnutke, v katere je imela Komisija vpogled, tovrstne določbe vključene, omenjene pa so bile tudi v poročilu ministrstva za delo in socialne zadeve; poziva vlado v Skopju, naj omenjeni predlog zakona uskladi z okvirno direktivo o zaposlovanju (2000/78/ES) in predlagano direktivo o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (predlog KOM(2008)0426);

15.   poziva vlado, naj si še naprej prizadeva za povečanje trenutno omejenega sodelovanja žensk v političnem življenju; pozdravlja pozitivne ukrepe, ki so privedli do večjega deleža žensk v nacionalnem parlamentu; vendar meni, da si je treba še naprej prizadevati, zlasti za večje sodelovanje žensk v političnem življenju na lokalni ravni;

16.   pozdravlja novi institucionalni okvir odborov za enake možnosti, ki so bili ustanovljeni, ter upa, da bodo imeli ti odbori zadostna sredstva in jasne pristojnosti;

17.   ugotavlja, da je po mnenju Komisije nasilje v družini kljub sprejetju politike za boj proti njemu, še vedno zaskrbljujoče vprašanje; z veseljem ugotavlja, da je bila razširjena opredelitev posilstva v kazenskem pravu, kar pomeni boljšo zaščito žensk;

18.   s tem v zvezi poziva vse občine, naj podpišejo memorandum o sodelovanju za izvajanje dejavnosti za vključitev Romov med letoma 2005 in 2015 ter strategijo za Rome, da bi romska vprašanja obravnavali lokalno v sodelovanju z vladnimi institucijami; poziva oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj povečajo sredstva za izvajanje operativnih načrtov v okviru nacionalnega akcijskega načrta za romske ženske;

19.   poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe pri preoblikovanju države, ki trenutno poteka, ne samo v procesih reforme in boju proti korupciji, ampak tudi, kar je enako pomembno, pri medetničnih odnosih in spremljanju položaja človekovih pravic; poudarja, da mora te dejavnosti ustrezno podpirati instrument za predpristopno pomoč v tako v Skopju kot tudi drugod po državi;

Gospodarske in socialne razmere

20.   izraža pohvalo vladi za makroekonomsko politiko, sprejeto za odpravo negativnih učinkov svetovne finančne in gospodarske krize; je zaskrbljen, da bo vpliv finančne krize na državo zaostril dolgotrajno visoko stopnjo brezposelnosti in oviral prizadevanja za njeno znižanje; poudarja, da morajo oblasti narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi čim bolj zaščitile ranljive skupine v družbi pred učinki krize;

21.   čestita državi za izboljšan položaj na lestvici iz zadnjega poročila Svetovne banke "Poslovanje v letu 2009"; vendar poudarja, da postopki za registracijo gospodarskih družb in zaščito lastninskih pravic še vedno niso zadovoljivo izboljšani in da sistem izobraževanja nima dovolj ustreznih sredstev za oblikovanje človeških virov, potrebnih za razvoj gospodarstva;

22.  se seznanja z nedavnim protestom sindikatov proti predlaganim vladnim spremembam zakona o delovnih razmerjih, ki bi lahko zmanjšal pravice in svoboščine delavcev; izraža resno zaskrbljenost glede statusa delavcev, zlasti delavk v tekstilnih tovarnah; poudarja, da sta enako obravnavanje žensk in enake zaposlitvene možnosti bistvena značilnost cvetočega in konkurenčnega gospodarstva;

23.  meni, da je kljub zmernemu napredku pri prilagajanju okoljske zakonodaje treba še občutno izboljšati izvajanje na lokalni ravni; ponovno poziva k učinkovitemu spremljanju kakovosti voda in vodostaja v mejnih Ohridskem jezeru, Prespanskem jezeru in Dojranskem jezeru; poziva k tesnejšemu čezmejnemu sodelovanju glede okoljskih zadev na temelju standardov EU in v tem pogledu pozdravlja pobude na regionalni ravni, kot je nedavno srečanje predsednikov vlad Grčije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Albanije;

24.   prepoznava pomen teh ekosistemov in zato poziva k učinkovitim korakom na osnovi trajnostnega razvoja, da bi zmanjšali negativne posledice, ki jih imajo človeške in gospodarske dejavnosti na ekosisteme, zlasti v povezavi z ogroženimi vrstami in splošnim stanjem občutljivih habitatov; glede tega poudarja, da so zamude pri gradnji čistilnih naprav za odpadne vode v vseh večjih mestih in industrijskih obratih zaskrbljujoče;

25.   poziva oblasti, da začno vlagati v vzdrževanje in nadgradnjo železniške mreže, ki je ekološko in ekonomsko izvedljiva nadomestna možnost za cestni sistem in bistvenega pomena za obnovitev dobrega regionalnega sodelovanja; spodbuja državo, da bolje poveže svoj prometni sistem z vsemi sosednjimi državami, zlasti v javnem sektorju, ter poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno tehnično in finančno pomoč prek instrumenta za predpristopno pomoč;

26.   čestita vladi Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za napredek pri pripravah na prevzem upravljanja sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč; se z zadovoljstvom seznanja z akreditacijo nacionalnih organov za komponente instrumenta za predpristopno pomoč za regionalni razvoj, razvoja človeških virov in razvoj podeželja; poziva vlado države in Komisijo, naj pohitita z delom, potrebnim za prenos upravljanja komponent instrumenta za predpristopno pomoč za pomoč pri prehodu in vzpostavljanje institucij ter komponente za čezmejno sodelovanje; poudarja pomen instrumenta za predpristopno pomoč kot pomembnega orodja za pomoč državi pri pripravah na prihodnje članstvo v Evropski uniji;

Regionalne zadeve

27.   čestita državi za izpolnitev vseh meril za liberalizacijo sistema vizumov, kar je privedlo do Uredbe Sveta (ES) št. 1244/2009 o odpravi vizumov za državo od 19. decembra 2009; izraža pohvalo vladi, ker je pokazala odgovornost na regionalni ravni, ko je oblastem Bosne in Hercegovine ponudila strokovno znanje ključnega pogajalca za vprašanja o vizumih;

28.  pozdravlja udeležbo države v civilnih in vojaških misijah EU ter njeno uskladitev z večino izjav in skupnih stališč EU; se seznanja z nedavno vzpostavitvijo diplomatskih odnosov s Kosovom ter s sklenitvijo sporazuma o fizični določitvi meje, kar bistveno prispeva k stabilnosti v regiji;

29.   opozarja, da v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008 in s sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 7. in 8. decembra 2008 ter z dne 8. decembra 2009 ostaja ohranjanje dobrososedskih odnosov, vključno z vzajemno dogovorjeno in sprejemljivo rešitvijo vprašanja o imenu, bistvenega pomena;

30.   v ta namen pozdravlja novo, pozitivnejše razpoloženje med vladama Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Grčije po nedavnih volitvah v Grčiji, in zlasti po nedavnem srečanju predsednikov vlad obeh držav; spodbuja državi, da podvojita prizadevanja na najvišji ravni, zlasti med pogajanji pod okriljem OZN, da bi našli rešitev glede vprašanja imena, ki bo zadovoljiva za obe strani pod okriljem OZN in poudarja, da bi morala biti Evropska unija pripravljena pomagati v pogajalskem procesu; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v sedanji razpravi uporabljajo zgodovinski dokazi, vključno z nedavnim pojavom tako imenovane "antikvizacije", ki lahko poveča napetost med sosedami in ustvari nove notranje razkole;

31.   pozdravlja pobudo nove grške vlade, ki je kot simboličen in spodbuden ciljni datum za pristop držav Zahodnega Balkana k EU predlagala leto 2014; v tem pogledu vabi vlade držav v tej regiji, naj iskreno prispevajo k uresničitvi tega plemenitega cilja;

32.   poudarja pomen sprave in razumevanja v regiji, ki tvorita temeljni del evropskih vrednot in načel ter spodbuja Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in sosednje države, naj aktivno pristopijo k oblikovanju in uresničevanju ukrepov za krepitev zaupanja pri izobraževanju ter čezmejnem sodelovanju in širjenju skupnega razumevanja zgodovine;poziva oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in sosednje države, naj se izogibajo dejanjem in izjavam, ki bi lahko negativno vplivali na tovrstna prizadevanja; ugotavlja, da skupna praznovanja skupnih zgodovinskih dogodkov s sosednjimi državami članicami EU prispevajo k boljšemu razumevanju zgodovine in ohranjanju dobrih sosedskih odnosov;

33.   poziva oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje sovražnega govora proti sosednjim državam članicam EU v medijih in podobnih izjav v šolskih učbenikih;

34.   poziva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in sosednje države, naj prispevajo k politični kulturi, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in strpnosti; s tem v zvezi poudarja temeljno odgovornost politikov in medijev;

35.   poudarja osrednjo odgovornost vlad v regiji za mir, varnost in stabilnost ter na pomembno vlogo, ki jo imajo pri tem institucije Evropske unije, in jih poziva, naj skrbno pretehtajo posledice svojih odločitev in dejanj; glede tega z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Svet preložil odločitev o nadaljnjih korakih v širitvenem procesu z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, kar lahko poslabša politične medetnične napetosti v državi in ima lahko negativne posledice za stabilnost v regiji;

o
o   o

36.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

(1) KOM(2009)0533 (2) UL L 336, 18.12.2009, str. 1. (3) UL L 80, 19.3.2008, str. 32.