Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/0106(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0016/2010

Predložena besedila :

A7-0016/2010

Razprave :

PV 24/02/2010 - 22
CRE 24/02/2010 - 22

Glasovanja :

PV 25/02/2010 - 7.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0034

Sprejeta besedila
PDF 484kWORD 127k
Četrtek, 25. februar 2010 - Bruselj
Investicijski projekti na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji ***I
P7_TA(2010)0034A7-0016/2010
Resolucija
 Prečiščeno besedilo
 Priloga

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2010 o predlogu uredbe Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96 (KOM(2009)0361 – C7-0125/2009 – 2009/0106(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0361),

–   ob upoštevanju Svetovega posvetovanja s Parlamentom (C7-0125/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju člena 294(3) ter člena 194(1) in (2) Pogodbe o delovanju EU,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 55 in 37 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0016/2010),

1.   sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.


Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 25. februarja 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2010 Evropskega parlamenta in Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96
P7_TC1-COD(2009)0106

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 284 194(1) in (2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uvedba skupne energetske politike, ki temelji na solidarnosti in katere namen je zagotoviti oskrbo Unije z energijo, prehod na energetsko zelo učinkovito gospodarstvo in delovanje konkurenčnih energetskih trgov, ki temeljijo na solidarnosti in na pošteni konkurenci v okviru notranjega trga, je cilj, ki si ga je Unija sama zastavila.

(2)  Osnovni pogoj za oblikovanje evropske energetske politike je dobiti celovito sliko razvoja investiranja v energetsko infrastrukturo v Uniji. Komisiji bi morala omogočiti, da opravi potrebne primerjave in ocenjevanja ali predlaga relevantne ukrepe na podlagi ustreznih številskih podatkov in analiz, zlasti glede prihodnjega ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na področju energije. Ukrepi, ki se predlagajo ali uvedejo na ravni Unije, bi morali biti nevtralni in ne bi smeli posegati v delovanje trga.

(3)  Razmere na področju energetike v Uniji in izven nje so se v zadnjih letih bistveno spremenile, zato so postale naložbe v energetsko infrastrukturo ključno vprašanje, ki ga je treba rešiti, da se zagotovi energetska varnost Unije, zlasti z energetsko učinkovitostjo in prihranki energije, opredelitvijo morebitnih vrzeli v prihodnosti in/ali presežki pri oskrbi z energijo ter zagotavljanjem redne oskrbe Unije z energijo in nemotenim delovanjem notranjega trga in prehodom na energetsko zelo učinkovit sistem, ki ga je Unija začela.

(4)  Nove razmere na področju energetike zahtevajo znatno investiranje v vse infrastrukture, zlasti v ▌ sektorjih energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, ter razvoj novih vrst infrastrukture in novih tehnologij, ki jih bo trg sprejel. Liberalizacija energetskega sektorja in nadaljnja integracija notranjega trga zagotavljata nosilcem gospodarske dejavnosti pomembnejšo vlogo pri investiranju, hkrati pa bodo nove zahteve politike, na primer cilji na področju zmesi goriv, spremenile politike držav članic glede nove in/ali posodobljene energetske infrastrukture.

(5)  Zato bi morale države članice vedno upoštevati zmanjšanje porabe energije v skladu s ciljem EU glede energetske učinkovitosti, ki predvideva 20-odstotno zmanjšanje kot stroškovno najučinkovitejši način za dosego cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ter izboljšati in nadgraditi obstoječe infrastrukture, preden bodo financirale novo infrastrukturo. Projekti za naložbe v energetsko infrastrukturo bi morali biti popolnoma usklajeni s ciljem, naj bo do leta 2020 vsaj 20 odstotkov energije pridobljene iz obnovljivih virov.

(6)  Glede na nove cilje energetske politike in dogajanja na trgu bi bilo treba posvečati večjo pozornost prednostnemu investiranju v energetsko infrastrukturo v Uniji, zlasti z namenom predvidevanja problemov v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z energetskimi viri, spodbujanja najboljših praks in vzpostavljanja večje preglednosti glede prihodnjega razvoja povezanih energetskih sistemov v Uniji.

(7)  Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg bi zato morala za zagotavljanje najpomembnejših investicij imeti na voljo natančne podatke in informacije o tekočih in prihodnjih investicijskih projektih, vključno s projekti delne opustitve obratovanja, za najpomembnejše komponente energetskega sistema Unije.

(8)  Podatki in informacije o predvidljivih razvojnih gibanjih glede zmogljivosti proizvodnje, prevoza in skladiščenja ter o projektih v različnih energetskih sektorjih so pomembni za prihodnje investicije Unije. Zato je pomembno zagotoviti, da se Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg obvestita o investicijskih načrtih in projektih, na katerih se je delo že začelo ali pa se načrtuje, da se bo začelo v petih letih, in pri katerih obstaja namen opustitve obratovanja celotne obstoječe infrastrukture ali le njenega dela v treh letih.

(9)  Da bi imela Komisija usklajeno mnenje o prihodnjih razvojnih gibanjih celotnega energetskega sektorja EU, je potreben usklajen poročevalni okvir za investicijske projekte, ki temelji na posodobljenih kategorijah za uradne podatke in informacije, ki jih morajo poslati države članice.

(10)  Informacije, ki jih bo v skladu s to uredbo pridobila Komisija, se lahko uporabijo za nadzor, koliko države članice ustrezajo okviru posebne zakonodaje EU, predvsem Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(2).

(11)  Države članice bi morale v ta namen sporočiti Komisiji podatke in informacije o investicijskih projektih za energetsko infrastrukturo, povezanih s proizvodnjo, skladiščenjem in prevozom nafte, ▌plina, premoga, energije iz obnovljivih virov, električne energije, večjimi projekti daljinskega ogrevanja in hlajenja ter zajemanja, prevoza in skladiščenja ogljikovega dioksida, ki se načrtujejo na njihovem ozemlju ali tam že potekajo, vključno s povezavami s tretjimi državami. Zadevna podjetja bi morala imeti obveznost, da sporočijo državam članicam zadevne podatke in informacije, da bi Komisija lahko nadzorovala energetsko infrastrukturo EU. Države članice in Komisija bi morale imeti obveznost zagotoviti zaupnost podatkov, ki jih posredujejo podjetja.

(12)  Glede na časovna predvidevanja glede investicijskih projektov v energetskem sektorju bi moralo poročanje vsaki dve leti zadoščati.

(13)  Z namenom izogniti se nesorazmerno velikemu upravnemu bremenu in kar najbolj zmanjšati stroške za države članice in podjetja, zlasti za mala in srednje velika podjetja, bi ta uredba morala omogočiti, da se države članice in podjetja izvzamejo iz obveznosti poročanja, pod pogojem, da se enakovredne in primerljive informacije dostavljajo Komisiji na podlagi zakonodaje za energetski sektor EU, ki so jo sprejele institucije Evropske unije in katere namen je doseči konkurenčne energetske trge EU, vzdržnost energetskega sistema EU in varnost oskrbe z energijo za Evropsko unijo. Izogniti se je torej treba podvajanju dolžnosti poročanja, določenih v tretjem paketu liberalizacije na področju energetike (Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo(3), Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom(4), Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev(5), Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije(6) in Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina(7)). Komisija bi morala pojasniti uporabo te izjeme, da bi dejansko olajšali breme poročanja ter pojasnili vsebino, obliko in časovne roke pri obveznostih poročanja, osebe ali organe s temi obveznostmi ter odgovorne za upravljanje sistema poročanja.

(14)  Države članice, njihovi pooblaščeni subjekti ali, kadar je to primerno, posebna telesa, ki imajo nalogo pripraviti investicijske načrte energetskega sektorja EU, zagotovijo kakovost, relevantnost, natančnost, jasnost, pravočasnost in usklajenost podatkov in informacij, ki jih sporočijo Komisiji, ob tem pa zagotavljajo zaupnost komercialno občutljivih podatkov in informacij.

(15)  Da bi Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg zagotovila obdelavo podatkov ter preprostejšo in varno sporočanje podatkov, bi morala imeti možnost izvesti vse ustrezne ukrepe v ta namen, zlasti uporabiti integrirana orodja in postopke IT. Komisija bi morala zagotoviti, da ta sredstva informacijske tehnologije zagotavljajo zaupnost podatkov ali informacij, posredovanih Komisiji.

(16)  Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice, ureja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(8), varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija, pa ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov(9). Ta uredba teh določb ne spreminja.

(17)  Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti(10) in Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju(11) urejata dostop do informacij o okolju. Ta uredba teh določb ne spreminja.

(18)  Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg bi morala zagotavljati redno in medsektorsko analizo strukturnega razvoja in perspektiv energetskega sistema Unije ter, kadar je primerno, bolj osredotočeno analizo nekaterih vidikov tega energetskega sistema; ta analiza bi morala dopolniti nacionalne pristope, razviti regionalne razsežnosti in zlasti prispevati k boljši energetski varnosti z določitvijo morebitnih infrastrukturnih in investicijskih vrzeli ter povezanih tveganj glede na dolgoročno ravnotežje ponudbe in povpraševanja pri energiji. Analiza bi morala prispevati tudi k stalni razpravi na ravni EU o potrebah po energetski infrastrukturi, zato jo je treba posredovati zainteresiranim stranem za razpravo.

(19)  Mala in srednja podjetja bi morala biti sposobna izkoristiti spremljanje in poročanje o energetskih investicijskih projektih iz te uredbe, prek katerih bodo zbrani podatki objavljeni in bodo dolgoročno prispevali k novim in bolje usklajenim investicijskim trendom.

(20)  Komisiji lahko pomagajo strokovnjaki iz držav članic ali kateri koli drugi kompetentni strokovnjaki, z namenom razviti skupno razumevanje morebitnih vrzeli v infrastrukturi in z njimi povezanih tveganj ter krepiti preglednost glede prihodnjega razvoja, kar je posebej pomembno za nove udeležence na trgu.

(21)  Komisija bi morala sprejeti tehnične ukrepe, vključno z dopolnilnimi tehničnimi opredelitvami, potrebne za izvajanje te uredbe.

(22)  Glede na spremembe, ki so potrebne, da se Uredba Sveta (ES) št. 736/96(12) prilagodi današnjim energetskim izzivom, in zaradi večje jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za obveščanje Komisije o podatkih in informacijah o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v sektorjih nafte, ▌ plina, premoga, energije iz obnovljivih virov in električne energije ▌ ter o večjih investicijskih projektih v zvezi z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem, ki je povezano z zajemanjem in skladiščenjem ogljikovega dioksida, proizvedenega v navedenih sektorjih.

2.  Ta uredba velja tudi za podjetja iz EU, ki vlagajo v projekte energetske infrastrukture tretjih držav, ki so neposredno vezani na energetska omrežja ene ali več držav članic ali pa vplivajo nanje.

3.  Ta uredba se uporablja za vrste investicijskih projektov, navedene v prilogi, na katerih se je izgradnja že začela ali pa se načrtuje, da se bo začela v petih letih, oziroma pri katerih se načrtuje opustitev obratovanja infrastrukture v treh letih.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

   (1) infrastruktura je vsak tip instalacij ali del instalacij, povezan s proizvodnjo, prenosom in skladiščenjem energije in njenih virov ali ogljikovega dioksida;
  (2) investicijski projekti so projekti, katerih namen je:
   (a) izgradnja nove infrastrukture;
   (b) predelava, posodobitev, povečanje ali zmanjšanje zmogljivosti obstoječe infrastrukture;
   (c) delna ali popolna opustitev obratovanja obstoječe infrastrukture;
   (d) razvijanje novih povezav s sistemi za prenos energije med Evropsko unijo in tretjimi državami;
   (3) načrtovani investicijski projekti so investicijski projekti, pri katerih se izgradnja še ni začela, kapitalski stroški še niso nastali oziroma opustitev obratovanja še ni bila opravljena, vključno z investicijskimi projekti, za katere so ustrezni organi prejeli prošnjo za dovoljenje, a pri katerih so glavne značilnosti (lokacija, izvajalec, podjetje, nekatere osnovne tehnične in operativne značilnosti itd.) lahko v celoti ali delno predmet naknadne revizije ali dokončne odobritve;
   (4) investicijski projekti, ki potekajo“ so investicijski projekti, pri katerih se je gradnja že začela in so kapitalski stroški že nastali;
   (5) opustitev obratovanja je faza, pri kateri se infrastruktura za vedno vzame iz obratovanja;
   (6) proizvodnja“ je proizvodnja električne energije in predelava goriv, vključno z biogorivi;
  (7) prenos je prenos električne energije in plinskih ali tekočih goriv ali ogljikovega dioksida prek omrežja, zlasti:
   (a) prek cevovodov, razen prek pridobivalnega cevovodnega omrežja in razen prek dela cevovodov, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo;
   (b) prek medsebojno povezanih sistemov za najvišje napetosti (EHV – extra high voltage) in visoke napetosti, razen prek sistemov, ki se uporabljajo predvsem v okviru lokalne distribucije;
   (c) prek napeljav za daljinsko ogrevanje in hlajenje;
   (8) skladiščenje je stalno ali začasno shranjevanje toplotne ali električne energije ali energetskih virov v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah ali zajezitev ogljikovega dioksida v podzemnih geoloških formacijah;
   (9) „skladišče“ je sistem zaprtih hranilnikov ali določena geološka struktura, ki tvori zaprt skladiščni prostor;
   (10) podjetja so vsaka fizična ali pravna, zasebna ali javna oseba, ki odloča o investicijskih projektih ali jih izvaja;
   (11) energetski viri so
   (a) primarni energetski viri, kot so nafta, zemeljski plin, premog ali jedrsko gorivo, ali pretvorjeni energetski viri, kakršna je električna energija;
   (b) obnovljivi energetski viri, vključno s hidroelektrično energijo, energijo iz biomase, vetrno in sončno energijo, energijo plimovanja in geotermalno energijo;
   (c) energetski proizvodi, na primer proizvodi iz rafinirane nafte in biogoriva.
   (12) „zbrani podatki“ so podatki, ki so zbrani na nacionalni ali regionalni ravni; če bi zbiranje podatkov na nacionalni ravni razkrilo komercialno občutljive informacije o posameznih podjetij, se lahko zbiranje opravi na regionalni ravni;
   (13) „posebno telo“ je telo, ki ima po posebni zakonodaji za energetski sektor EU nalogo, naj pripravi in prilagodi večletni razvoj omrežja po vsej EU ter večletni investicijski načrt za energetsko infrastrukturo, kot je evropsko omrežje operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 714/2009 in kot je evropsko omrežje operaterjev prenosnih sistemov za plin v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 715/2009;
   (14) „daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje.

Člen 3

Obveščanje o podatkih

1.  Ob ohranjanju sorazmernosti bremena zbiranja podatkov in poročanja o njih države članice ali subjekt, ki ga pooblastijo za to nalogo, zbirajo vse podatke in informacije, določene v tej uredbi od začetka leta 2011, od takrat naprej pa vsaki dve leti.

Zbrane podatke in relevantne projektne informacije sporočijo Komisiji v letu 2011, ki je prvo poročevalsko leto, od takrat naprej pa vsaki dve leti.

Države članice ali subjekti, ki jih pooblastijo za to nalogo, sporočijo zbrane podatke in relevantne projektne informacije do 31. julija zadevnega poročevalskega leta.

2.  Komisija izvzame države članice ali njihove pooblaščene subjekte iz obveznosti, navedene v odstavku 1, kadar v skladu z zakonodajo energetskega sektorja EU velja:

   (a) zadevna država članica, oziroma njen pooblaščeni subjekt, je že sporočila zahtevane podatke oziroma informacije in navedla datum obvestila in zadevni pravni predpis;
   (b) posebno telo ima nalogo pripraviti večletni investicijski načrt za energetsko infrastrukturo na ravni EU in v ta namen zbira ustrezne podatke in informacije; v tem primeru posebno telo sporoči Komisiji vse zadevne podatke in informacije v okviru časovnih rokov, določenih v odstavku 1.

Člen 4

Viri podatkov

1.  Zadevna podjetja sporočijo podatke oziroma informacije iz člena 3 državam članicam, na katerih ozemlju načrtujejo izvajanje investicijskih projektov, oziroma pooblaščenim subjektom teh držav članic, pred 31. majem vsakega poročevalskega leta. Sporočeni podatki ali informacije odražajo stanje investicijskih projektov dne 31. marca zadevnega poročevalskega leta.

Vendar se pododstavek 1 ne uporablja za podjetja, za katera se zadevna država članica odloči, da bo uporabila druga sredstva pošiljanja podatkov oziroma informacij iz člena 3 Komisiji, če so poslani podatki ali informacije primerljivi in enakovredni.

2.  Države članice se izognejo vsakemu podvajanju zbiranja podatkov, ki se že zahteva z veljavno zakonodajo EU, in kar najbolj zmanjšajo stroške za podjetja.

Člen 5

Vsebina obvestila

1.  Obvestilo iz člena 3 za investicijske projekte iz Priloge navaja, kadar je to primerno:

   (a) obseg zmogljivosti, ki se načrtujejo ali že gradijo;
   (b) lokacijo, ime, vrsto in glavne značilnosti infrastrukture ali zmogljivosti, ki se načrtujejo ali že gradijo, in podatki o tem, katere zmogljivosti so na stopnji načrtovanja in katere se že gradijo;
   (c) datum, ko je ustrezni organ prejel prvo prošnjo za dovoljenje in predvideni datum, do katerega naj bi bila pridobljena vsa gradbena dovoljenja in odobritve;
   (d) verjetni datum začetka obratovanja;
   (e) uporabljeno vrsto energetskega vira;
   (f) tehnologije, pomembne za zagotavljanje varnosti dobave, na primer povratni tokovi (reverse flows), zmogljivosti za prehod na drugo gorivo in katera koli druga zadevna oprema;
   (g) oprema sistemov za zajemanje ogljika ali mehanizmi za naknadno opremljanje;
   (h) začasna nedostopnost ali prekinitev delovanja infrastrukture za obdobje, daljše od treh let.

2.  Glede katere koli predlagane opustitve obratovanja zmogljivosti obvestilo iz člena 3 navaja:

   (a) značaj in zmogljivosti zadevne infrastrukture;
   (b) verjetni datum opustitve obratovanja, vključno z vmesnimi datumi za postopno opuščanje obratovanja infrastrukture, kjer je to primerno;
   (c) seznam načrtovanih ukrepov za sanacijo okolja, kadar takšno sanacijo zahteva posebna zakonodaja.

3.  Vsako obvestilo iz člena 3 navaja obseg instaliranih zmogljivosti proizvodnje, prenosa in skladiščenja, ki se opravijo ob začetku zadevnega poročevalskega leta.

Če imajo države članice informacije o zamudah in/ali ovirah pri izvedbi investicijskih projektov, njihovi pooblaščeni subjekti ali posebno telo iz člena 3(2) te informacije vključijo v obvestilo.

Člen 6

Kakovost in količina podatkov

1.  Države članice, njihovi pooblaščeni subjekti ali, kadar je to primerno, posebna telesa, ki imajo nalogo pripraviti investicijske načrte energetskega sektorja EU, zagotovijo kakovost, relevantnost, natančnost, jasnost, pravočasnost in usklajenost podatkov in informacij, ki jih sporočijo Komisiji. Če informacije niso dovolj jasne in izčrpne, lahko Komisija od teh teles zahteva dodatne informacije.

V primeru, da podatke in informacije sporočijo posebna telesa, ki imajo nalogo pripraviti investicijske načrte energetskega sektorja EU, se sporočenim podatkom in informacijam priložijo ustrezne pripombe držav članic o kakovosti in relevantnosti zbranih podatkov in informacij.

2.  Komisija ▌objavi zbrane podatke in informacije, ki so ji bili poslani v skladu s to uredbo, zlasti v analizah iz člena 10(3), pod pogojem, da so podatki in informacije objavljeni v zbirni obliki na nacionalni in regionalni ravni (zlasti ko je v državi članici samo eno podjetje) in da se ne razkrijejo nobene podrobnosti glede posameznih podjetij oz. da o njih ni mogoče sklepati.

Takšna objava ni v nasprotju z ustrezno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo EU o javnem dostopu do informacij, zlati informacij o okolju, informacij o javnih podjetjih ali informacij o javnem financiranju investicijskih projektov.

Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti in Komisija so vsi odgovorni za ohranjanje zaupnosti komercialno občutljivih podatkov ali informacij, ki jih imajo.

Člen 7

Izvedbeni ukrepi

Komisija sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe. Med te ukrepe sodijo zlasti metodologije izračunavanja, ki naj se uporabijo, tehnične opredelitve, oblika, vsebina in druge podrobnosti sporočanja podatkov in informacij, navedenih v členu 3, skupaj z uporabo izjem iz člena 3(2), ter zlasti določb o časovnih rokih in vsebini obvestil ter o subjektih z dolžnostjo poročanja.

Člen 8

Obdelava podatkov

1.  Komisija je pri načrtovanju odgovorna za razvijanje, shranjevanje, upravljanje in vzdrževanje virov IT, ki so potrebni za sprejemanje, shranjevanje in obdelavo podatkov oziroma informacij o energetski infrastrukturi, sporočenih Komisiji v skladu s to uredbo.

2.  Komisija tudi zagotovi, da sredstva informacijske tehnologije, ki o potrebna za namene iz odstavka 1, zagotavljajo zaupnost podatkov ali informacij, posredovanih Komisiji v skladu s to uredbo.

Člen 9

Varstvo posameznikov pri obdelavi podatkov

Ta uredba ne posega v določbe zakonodaje Unije in zlasti ne spreminja obveznosti držav članic glede obdelave osebnih podatkov, določene v Direktivi 95/46/ES, ali obveznosti, ki jih imajo institucije in organi EU na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 glede obdelave osebnih podatkov, ki jo izvajajo pri izvajanju svojih nalog.

Člen 10

Spremljanje in poročanje

1.  Na podlagi poslanih podatkov in, kadar je primerno, katerih koli drugih podatkovnih virov, vključno s podatki, ki jih Komisija kupi, Komisija najmanj vsaki dve leti zagotovi medsektorsko analizo strukturnega razvoja in razvojnih možnosti energetskega sistema EU, zlasti z namenom:

   (a) določiti potencialna prihodnja neskladja in/ali presežek pri ponudbi in povpraševanju s posebnim poudarkom na morebitnih prihodnjih primanjkljajih in izpadih pri proizvodni in prenosni infrastrukturi, zlasti zaradi njenega staranja;
   (b) spremljati razvoj investicijskih projektov od datuma sporočila do dejanskega izvajanja, zlasti razvoj obnovljivih virov energije, in spodbujati najboljše prakse za ▌odstranjevanje najdenih ovir;
   (c) povečati preglednost za udeležence na trgu in morebitne nove akterje;
   (d) spremljati investicijske projekte EU v tretjih državah, ki vplivajo na energetski trg in zanesljivost oskrbe z energijo EU;
   (e) prepoznati tveganja prevelike odvisnosti od ene energetske infrastrukture, kot tudi tveganj v zvezi s povezavami s tretjimi državami;
   (f) opredeliti investicijske potrebe za boljše delovanje notranjega energetskega trga (na primer povratni tokovi in povezovalni vodi).

Komisija lahko na podlagi teh podatkov in informacij pripravi tudi kakršno koli posebno analizo, ki je po njenem mnenju potrebna ali primerna.

2.  Pri pripravi analiz, navedenih v odstavku 1, Komisija usklajuje delo skupaj s telesi, ki so pooblaščena za posebne naložbene načrte v energetskem sektorju EU, lahko pa ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic in/ali kateri koli drugi strokovnjaki, skupine ali združenja s posebnim znanjem iz zadevnega področja.

3.  Komisija ▌razpravlja o analizah z zainteresiranimi stranmi. Opravljene analize pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter jih objavi.

4.  Komisija z namenom zagotavljanja skladnosti med različnimi objavami na področju nadzora upošteva večletne investicijske načrte za energetsko infrastrukturo, ki so jih pripravila posebna telesa.

Člen 11

Pregled

1.  V petih letih od začetka veljavnosti te uredbe Komisija pregleda njeno izvajanje.

2.  Da bi izboljšala kakovost podatkov, bo Komisija pri pregledu iz odstavka 1 po potrebi preučila najnižje vrednosti, določene v Prilogi, in bo lahko od držav članic zahtevala, da določijo glavne značilnosti infrastrukture ali zmogljivosti, ki se načrtujejo ali se že gradijo.

Člen 12

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 736/96 se razveljavi.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2010.
(2) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
(3) UL L 211, 14.8.2009, str. 55.
(4) UL L 211, 14.8.2009, str. 94.
(5) UL L 211, 14.8.2009, str. 1.
(6) UL L 211, 14.8.2009, str. 15.
(7) UL L 211, 14.8.2009, str. 36.
(8) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(9) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
(10) UL L 264, 25.9.2006, str. 13.
(11) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
(12) UL L 102, 25.4.1996, str. 1.


PRILOGA

INVESTICIJSKI PROJEKTI

1.  NAFTA

1.1.  Proizvodnja

   naprave za črpanje z zmogljivostjo vsaj 20 000 sodov/dan.

1.2.  Rafiniranje

   destilacijski obrati z zmogljivostjo najmanj 1 milijon ton na leto;
   povečanje destilacijske zmogljivosti na več kot 1 milijon ton na leto;
   obrati za preoblikovanje/razbijanje („reforming/kreking“) z zmogljivostjo najmanj 500 ton na dan;
   obrati za razžvepljevanje ostankov kurilnega olja/plinskega olja/osnovnih surovin//drugih naftnih proizvodov.

Kemijski obrati, ki ne proizvajajo kurilnega olja in/ali motornih goriv ali ki jih proizvajajo le kot stranske proizvode, so izključeni.

1.3.  Prenos

   naftovodi za surovo nafto z zmogljivostjo najmanj 3 milijonov metričnih ton na leto in razširitev ali podaljšanje teh naftovodov za najmanj 30 kilometrov;
   cevovodi za naftne proizvode z zmogljivostjo najmanj 1,5 milijonov ton na leto in razširitev ali podaljšanje teh cevovodov za najmanj 30 kilometrov;
   cevovodi, ki pomenijo bistvene povezave v nacionalnih ali mednarodnih povezovalnih omrežjih, in cevovodi ter projekti skupnega pomena, določeni v navodilih iz člena 171 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Izključeni so cevovodi za vojaške namene in tisti, ki oskrbujejo obrate izven področja uporabe točke 1.2.

1.4.  Skladiščenje

   Skladiščne instalacije za surovo nafto in naftne proizvode (instalacije z zmogljivostjo najmanj 150 milijonov m3 oziroma, v primeru cistern, z zmogljivostjo najmanj 100 000 m3).

Izključene so cisterne za vojaške namene in tiste, ki oskrbujejo obrate izven področja uporabe točke 1.2.

2.  PLIN

2.1.  Proizvodnja

   naprave za črpanje z zmogljivostjo vsaj 0,1 milijona m3/dan.

2.2.  Prenos

   plinovodi za prenos plina, vključno z zemeljskim plinom in bioplinom;
   plinovodi in projekti, ki pomenijo bistvene povezave v nacionalnih ali mednarodnih povezovalnih omrežjih, in projekti skupnega interesa, določeni v navodilih iz člena 171 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter projekti iz Priloge k Uredbi (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom(1).

2.3.  Utekočinjen zemeljski plin

   terminali za uvoz in izvoz utekočinjenega zemeljskega plina;
   zmogljivosti za ponovno uplinjanje, skladiščenje in utekočinjanje.

2.4.  Skladiščenje

   skladiščne instalacije, povezane s prenosnimi cevovodi iz točke 2.2;
   programska in strojna oprema informacijske tehnologije, ki v realnem času spremlja zaloge plina in o njih poroča pristojnim agencijam EU.

Izključeni so plinovodi, terminali in instalacije za vojaške namene in za oskrbo kemijskih obratov, ki ne proizvajajo energentov ali ki jih proizvajajo le kot stranske proizvode.

3.  PREMOG, LIGNIT & OLJNI SKRILAVCI

3.1.  Proizvodnja

   novi ali razširjeni površinski rudniki z letno proizvodnjo, ki je večja od 1 milijona ton;
   novi ali razširjeni globoki rudniki z letno proizvodnjo, ki je večja od 1 milijona ton.

4.  ELEKTRIČNA ENERGIJA

4.1.  Proizvodnja

   termoelektrarne in jedrske elektrarne (generatorji z zmogljivostjo 100 MW ali več na enoto);
   hidroelektrarne (elektrarne z zmogljivostjo 30 MW ali več);
   vetrne elektrarne (z zmogljivostjo 20 MW ali več za vetrne elektrarne na morju ali z zmogljivostjo 5 MW ali več za vetrne elektrarne na kopnem);
   naprave na koncentrirano toplotno sončno energijo in geotermalno energijo ▌ (generatorji z zmogljivostjo 10 MW ali več) ter fotonapetostne naprave (z zmogljivostjo 5 MW ali več);
   naprave za proizvodnjo električne energije iz biomase/tekočih biogoriv/odpadkov (generatorji z zmogljivostjo 5 MW ali več);
   elektrarne s soproizvodnjo električne energije in uporabne toplote (enote z električno zmogljivostjo 10 MW ali več);
   decentralizirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki so priključene na električno omrežje ali za katere je podjetje sklenilo odkupno pogodbo in katerih skupna proizvodna zmogljivost presega 10 MW.

4.2.  Prenos

   nadzemni prenosni vodi, če so bili načrtovani za napetost 100 kV ali več;
   podzemni in podmorski prenosni kabli, če so bili načrtovani za napetost 100 kV ali več;
   projekti skupnega interesa, določeni v navodilih iz člena 171 Pogodbe o delovanju Evropske unije in projekti iz Priloge k Uredbi (ES) št. 663/2009;
   omrežje daljinskega ogrevanja s premerom 300 mm ali več.

4.3.  Skladiščenje

   skladišča za elektriko.

5.  BIOGORIVO

5.1.  Proizvodnja

   instalacije za proizvodnjo biogoriva (rafinerije z zmogljivostjo 50 000 ton/leto ali več).

6.  Ogljikov dioksid

6.1.  Prenos

   cevovodi za CO2, povezani s proizvodnimi instalacijami iz točk 1.2 in 4.1.

6.2.  Skladiščenje

Ta del velja za projekte za geološko shranjevanje ogljikovega dioksida iz Uredbe (ES) št. 663/2009.

   skladiščne instalacije (skladiščne lokacije ali skladiščni kompleksi z zmogljivostjo skladiščenja 100 kt ali več).

Izključene so skladiščne instalacije, namenjene raziskovanju ali tehnološkemu razvoju.

(1) UL L 200, 31.7.2009, str. 31.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov