Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2010 o nedavnih napadih na krščanske skupnosti

P7_TA(2010)0005 RC-B7-0035/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, zlasti resolucije z dne 15. novembra 2007 o resnih dogodkih, ki ogrožajo obstoj krščanskih in drugih verskih skupnosti,

–   ob upoštevanju člena 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–   ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–   ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A.   ker sta uveljavljanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic in civilnih svoboščin temeljni načeli in cilja Evropske unije ter skupna osnova za njene odnose s tretjimi državami;

B.   ker ima v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, zlasti s členom 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, vsakdo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ker ta pravica vključuje svobodo do spremembe veroizpovedi ali prepričanja ter svobodo izražanja vere ali prepričanja samostojno ali skupaj z drugimi ter javno ali zasebno, pri bogoslužju, obredih, z običaji in s poučevanjem;

C.   ker se tako v Evropi kot drugje po svetu krši ravno ta svoboščina ter se dogajajo posamezni zločini proti pripadnikom manjšin zaradi njihovega prepričanja;

D.   ker Evropska unija nenehno izraža svojo zavezanost svobodi misli, vesti in veroizpovedi ter poudarja, da je vlada te svoboščine dolžna zagotavljati povsod po svetu;

E.   ker je bilo v mestu Nadž Hamadi v Zgornjem Egiptu 6. januarja 2010 pri streljanju iz mimovozečega vozila ubitih sedem ljudi, šest koptskih kristjanov in policist, drugi pa so bili ranjeni, ko so verniki na predvečer koptskega božiča po polnočni maši zapuščali cerkev; ker so v preteklih tednih izbruhnili novi spori med koptskimi kristjani in muslimani, ki jih je egiptovska vlada označila za posamezne incidente;

F.   ker so egiptovske oblasti 8. januarja 2010 sporočile, da so zaradi napada v Nadž Hamadiju 6. januarja aretirale in pridržale tri ljudi; ker je egiptovski javni tožilec sklenil, naj trem obtoženim za naklepni umor sodi izredno sodišče za državno varnost,

G.   ker koptski kristjani predstavljajo približno 10 odstotkov egiptovskega prebivalstva; ker je v Egiptu v preteklih letih pogosto prišlo do nasilja nad njimi,

H.   ker egiptovska ustava zagotavlja svobodo prepričanja in opravljanja verskih obredov,

I.   ker so odnosi z Egiptom zelo pomembni in poudarja pomen Egipta ter odnosov med Evropsko unijo in Egiptom za stabilnost in razvoj evro-sredozemskega območja,

J.   ker je leta 2007 Malezijska katoliška cerkev vložila tožbo proti malezijski vladi, potem ko je vlada zagrozila s prepovedjo izhajanja časopisa Herald zaradi nacionalne varnosti, če časopis ne bo prenehal uporabljati besede Alah, ki jo kot prevod za besedo "Bog" običajno uporablja malajsko govoreča skupnost krščanske vere,

K.   ker je malezijsko višje sodišče dne 31. decembra 2009 razsodilo, da imajo malezijski kristjani ustavno pravico uporabljati besedo Alah, kadar se nanaša na Boga, ter da beseda Alah ni pridržana samo za islam,

L.   ker je po razsodbi bilo napadenih vsaj devet krščanskih cerkva v Maleziji,

M.   ker je leta 2009 vlada zaplenila več kot 15 000 izvodov Svetega pisma v malajščini, kjer je bila beseda Alah uporabljena za poimenovanje Boga, ter teh izvodov doslej še ni vrnila,

N.   ker malezijska vlada sprejema uporabo besede Alah v krščanskih skupnostih v zveznih državah Sabah in Saravak, a je zanjo vprašljiva v drugih regijah, kar dodatno povzroča diskriminacijo v celotni malezijski krščanski skupnosti,

O.   ker je dialog med skupnostmi bistven za spodbujanje miru in medsebojnega razumevanja med narodi,

1.   poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi temeljna človekova pravica, ki jo zagotavljajo mednarodni pravni instrumenti, ter ostro obsoja vse vrste nasilja, diskriminacije in nestrpnosti proti vernim, odpadnikom in nevernim zaradi veroizpovedi in prepričanja;

2.   izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih napadov na koptske kristjane v Egiptu ter solidarnost z družinami žrtev; poziva egiptovsko vlado, naj koptskim kristjanom in pripadnikom drugih verskih manjšin v državi zagotovi osebno varnost in telesno nedotakljivost;

3.   pozdravlja prizadevanja egiptovskih oblasti, da najdejo snovalce in storilce napada 6. januarja 2010; poziva egiptovsko vlado, naj zagotovi, da bodo vsi odgovorni za ta napad, pa tudi za druga nasilna dejanja nad koptskimi kristjani ali drugimi verskimi ali drugimi manjšinami, privedeni pred sodišče in jim bo ustrezno sojeno;

4.   poziva egiptovsko vlado, naj koptskim kristjanom ter članom drugih verskih skupnosti in manjšin zagotovi uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tudi pravice, da svobodno izberejo in spremenijo veroizpoved, ter naj prepreči njihovo diskriminacijo;

5.   globoko obžaluje incidente z versko motiviranim nasiljem na evropskih tleh, med drugim umor Marve al Šerbini, ter izraža solidarnost z družinami žrtev;

6.   izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih napadov na cerkve in bogoslužne objekte v Maleziji ter solidarnost z družinami žrtev; poziva malezijske oblasti, naj ljudem, ki se udeležujejo verskih obredov, zagotovi osebno varnost in telesno nedotakljivost ter naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito cerkva in drugih bogoslužnih objektov;

7.   poziva malezijske oblasti, naj izvedejo temeljite in hitre preiskave o prijavljenih napadih na bogoslužne objekte ter naj odgovorne privedejo pred sodišče;

8.   meni, da ukrep malezijskega ministrstva za notranje zadeve predstavlja kršitev svobode veroizpovedi; je posebej zaskrbljen, ker je malezijska vlada ravnala nezakonito ter je njeno vmešavanje prispevalo k povečanju napetosti med verskimi skupinami v državi;

9.   pozdravlja sodbo malezijskega višjega sodišča ter poziva malezijske oblasti, naj spoštujejo njegovo odločitev; poziva malezijsko vlado, naj ne skuša ponovno uvesti prepovedi o uporabi besede Alah, ampak naj poskusi pomiriti nastale napetosti in se v prihodnje vzdrži ukrepov, ki bi lahko porušili mirno sobivanje prevladujoče in manjšinskih veroizpovedi, kot določa malezijska ustava;

10.   poziva Svet, Komisijo ter visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pri odnosih Evropske unije in njenem sodelovanju s tema državama posebno pozornost namenijo položaju verskih manjšin, vključno s krščanskimi skupnostmi;

11.   podpira vse pobude za spodbujanje dialoga in medsebojnega spoštovanja med skupnostmi; poziva vse verske oblasti, naj spodbujajo strpnost ter ukrepajo proti sovraštvu ter nasilni in skrajnostni radikalizaciji;

12.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Egipta ter vladi in parlamentu Malezije.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2010 o kršitvah človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru Liu Xiaobaa

P7_TA(2010)0006 RC-B7-0040/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti tiste z dne 13. decembra 2007 o vrhu EU-Kitajska in dialogu med EU in Kitajsko o človekovih pravicah ter tiste z dne 26. novembra 2009 o Kitajski: pravice manjšin in izvajanje smrtne kazni,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2007 o poteku dialoga o človekovih pravicah in o posvetovanju o človekovih pravicah s tretjimi državami,

–   ob upoštevanju izjav predsedstva v imenu Evropske unije z dne 19. decembra 2008 o Listini 2008 in prijetju zagovornikov človekovih pravic,

–   ob upoštevanju vrha EU-Kitajska, ki je potekal maja 2009 v Pragi,

–   ob upoštevanju izjav predsedstva v imenu Evropske unije o kazenskem pregonu Liu Xiaobaa z dne 26. junija 2009 in 14. decembra 2009,

–   ob upoštevanju seminarja EU-Kitajska z dne 18. in 19. novembra 2009 in dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah z dne 20. novembra 2009,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 29. decembra 2009 o usmrtitvi Akmala Sheikha,

–   ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A.   ker je bil 8. decembra 2008 za uglednega aktivista za človekove pravice, izobraženca in soavtorja Listine 2008 Liu Xiaobaa, odrejen "nadzor na domu", to je oblika pridržanja pred sojenjem, ki lahko traja do šest mesecev, ne da bi bila izdana obtožnica, na nerazkriti lokaciji v Pekingu,

B.   ker je bil Liu Xiaobao 23. junija 2009 aretiran, naslednjega dne pa obdolžen "hujskanja k zrušenju državne oblasti" v skladu s členom 105 kazenskega zakonika,

C.   ker je Liu Xiaobao eden od 303 podpisnikov Listine 2008, peticije, ki poziva k ustavnim reformam, demokratizaciji in varovanju človekovih pravic, ki jo je kasneje podpisalo več kot 10.000 kitajskih državljanov,

D.   ker je bil Liu Xiaobao 25. decembra 2009 na prvi občinski enoti ljudskega drugostopenjskega sodišča v Pekingu spoznan za krivega hujskanja k zrušenju državne oblasti in obsojen na 11 let zapora in ker je vlada obsodbo utemeljila z njegovo vlogo pri pripravi in podpisu Listine 2008 in s šestimi razpravami, objavljenimi med letoma 2005 in 2007, v katerih je kritiziral kitajsko vlado,

E.   ker so Liujeva žena in uslužbenci približno 12 veleposlaništev v Pekingu zaprosili, da bi bili prisotni na sojenju, vendar so jim zavrnili dostop do sodne dvorane,

F.   ker je odločitev sodišča izzvala široko neodobravanje domačih avtorjev spletnih dnevnikov, mednarodnih skupin civilne družbe in tujih vlad, Liu Xiaobao pa se je pritožil na razsodbo sodišča,

G.   ker nekdanjemu češkemu predsedniku Vaclavu Havlu, ki je nameraval pozvati k izpustitvi Liu Xiaobaa, ni bil dovoljen dostop do veleposlaništva Ljudske republike Kitajske v Pragi,

H.   ker kitajske oblasti niso prisluhnile večkratnim pozivom EU in ene njenih članic, naj se smrtna obsodba, ki je bila izrečena Akmalu Sheikhu, spremeni,

I.   ker je pred nekaj dnevi neki kitajski uradnik prvič priznal, da je izginil aktivist za človekove pravice in nominiranec za Nobelovo nagrado Gao Zhiseng,

J.   ker so se decembra 2009 na Kitajskem zvrstili drugi primeri kršitve človekovih pravic, na primer nadlegovanje članov foruma za človekove pravice Guizhou, da bi jim preprečili izvajanje načrtovanih dejavnosti za počastitev dneva človekovih pravic, ter pretep in trpinčenje poročevalca in nekdanjega vodje shangdonske podružnice časopisa Fazhi Morning Post Qi Choghuaia, medtem ko je bil priprt,

K.   ker so 1. oktobra pred skorajšnjo 60. obletnico države kitajske oblasti povečale nadzor, nadlegovanje in zapiranje aktivistov, da bi jim preprečili postavljanje vprašanj o človekovih pravicah, in ker so po besedah organizacije Amnesty International ob tej priložnosti začeli izvajati različne oblike nadzora nad stotinami aktivistov in oporečnikov ali jih priprli,

L.   ker je aprila 2009 Ljudska republika Kitajska predložila Združenim narodom dokument v podporo svoji kandidaturi v Svetu za človekove pravice, v katerem je trdila, da je zavezana promociji in varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin kitajskega ljudstva;

M.   ker so 13. januarja 2010 pri Googlu sporočili, da nameravajo prenehati sodelovanje s sistemom izvajanja internetne cenzure na Kitajskem, kot vzrok pa navedli sofisticirane kibernetske napade na Googlove računalniške sisteme, o katerih so sumili, da izvirajo iz Kitajske, naperjeni pa so bili delno na uporabniške račune aktivistov za človekove pravice pri Gmailu,

N.   ker je EU največja trgovinska partnerica Kitajske in največja vlagateljica na Kitajskem, medtem ko je Kitajska druga največja trgovinska partnerica EU, in ker so trgovinski in gospodarski odnosi zasenčili vprašanje demokratičnih reform, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države,

O.   ker je dialog o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, vzpostavljen leta 2000, doslej prinesel zanemarljive rezultate, in ker je pomanjkanje rezultatov tudi posledica neusklajene in neučinkovite skupne zunanje politike EU do Kitajske,

1.   poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Liu Xiaobaa in izraža solidarnost z njegovimi miroljubnimi dejavnostmi in pobudami za demokratične reforme in varovanje človekovih pravic; ostro obsoja sodno nadlegovanje, katerega žrtev je bil;

2.   obenem izraža solidarnost s tistimi Kitajcev, ki so odkrito izrazili nezadovoljstvo z obsodbo Liu Xiaobaa;

3.   poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj spoštujejo zaveze, ki so jih sprejele pred Svetom za človekove pravice, ter ravnajo v skladu z določbami Deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 9. decembra 1998;

4.   poziva LR Kitajsko, naj zagotovi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva k ratifikaciji Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

5.   obžaluje, da je Kitajska v okviru postopka univerzalnega periodičnega pregleda za leto 2009 zavrnila vsa priporočila držav članic Združenih narodov, ki so se nanašala na svobodo izražanja in združevanja, neodvisnost sodstva, jamstva za pravne poklice, zaščito zagovornikov človekovih pravic, pravice etničnih manjšin, odpravo smrtne kazni, odpravo prevzgoje s prisilnim delom, prepovedjo mučenja, svobodo medijev in učinkovito odpravljanje diskriminacije;

6.   najostreje obsoja usmrtitev Akmala Sheikha in ponovno izraža svojo brezpogojno in dolgoletno nasprotovanje uporabi smrtne kazni v vseh okoliščinah; je prepričan, da je odprava smrtne kazni v vseh državah sestavni del spoštovanja človekovih pravic in varovanja človekovega dostojanstva;

7.   pozdravlja namen odgovornih pri Googlu, da preneha sodelovati s kitajskimi oblastmi pri filtriranju in cenzuriranju internetnih vsebin, ter poziva vse ostale družbe, naj sledijo njihovemu zgledu; poziva Ljudsko republiko Kitajsko, naj v celoti spoštuje svobodo izražanja na internetu; izraža solidarnost s kitajskimi uporabniki interneta, ki bodo najbolj prizadeti zaradi načrtovanega odhoda Googla;

8.   poudarja, da je kitajska vlada aprila 2009 objavila prvi nacionalni akcijski načrt za človekove pravice (2009–2010), katerega namen je izboljšanje varstva človekovih pravic, zaščitita pred samovoljnim pridržanjem, prepoved izsiljevanje priznanj z mučenjem in zagotovitev pravičnega in javnega sojenja;

9.   poudarja, da so podatki o človekovih pravicah na Kitajskem še vedno vzrok za zaskrbljenost in poziva Svet in Komisijo, naj primer Liu Xiaobaa obravnavata na naslednjem vrhu EU-Kitajska; jemlje na znanje prejšnje dialoge o človekovih pravicah s Kitajsko in dialog med EU in Kitajsko o človekovih pravicah z dne 20. novembra 2009; vztraja pri nujnosti strogega spremljanja dogajanja med takšnimi dialogi, da se zagotovi izvajanje priporočil;

10.   poudarja, da je treba začeti celovito oceno dialogov o človekovih pravicah med EU in Kitajsko ter jih okrepiti; poziva, naj se na teh dialogih sistematično sprožajo primeri, v katere so vpleteni zagovorniki človekovih pravic, ter opozarja na zaporno kazen prejemnika nagrade Saharova Hu Jie ter nadlegovanje njegove žene Zeng Jinyan;

11.   meni, da mora razvoj gospodarskih odnosov s Kitajsko spremljati učinkovit političen dialog, in zahteva, naj bo spoštovanje človekovih pravic sestavni del novega okvirnega sporazuma, o katerem pravkar potekajo pogajanja s Kitajsko;

12.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici Unije za zunanjo in varnostno politiko, predsedniku Sveta Evropske unije, Komisiji in predsedniku, predsedniku vlade in Nacionalnemu ljudskemu kongresu Ljudske republike Kitajske.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2010 o Filipinih

P7_TA(2010)0007 RC-B7-0043/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 25. novembra 2009 o ubojih v provinci Maguindanao na Filipinih in izjave posebnega poročevalca ZN Philipa Alstona z dne 2. decembra 2009 o izvensodnih ubojih,

–   ob upoštevanju pakta ZN o državljanskih in političnih pravicah ter dodatnega protokola, katerega podpisnica je država Filipini,

–   ob upoštevanju nacionalnega strateškega dokumenta Komisije za obdobje 2007–2013 za Filipine,

–   ob upoštevanju finančnega sporazuma za podporni program za pravosodje EU – Filipini, podpisanega oktobra 2009, ki naj bi pospešil sodne postopke proti storilcem izvensodnih ubojev,

–   ob upoštevanju predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitev, ki bodo potekale na Filipinih v ponedeljek, 10. maja 2010,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Filipinih,

–   ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A.   ker so politične usmrtitve in izginotja, zlasti pripadnikov opozicijskih organizacij, novinarjev, aktivistov za človekove pravice in verskih voditeljev na Filipinih še vedno pogosti; ker organizacije za človekove pravice navajajo več kot 1000 umorov in izginotij iz političnih razlogov v zadnjem desetletju;

B.   ker dejanska nekaznovanost storilcev in nezmožnost vlade, da bi v državi učinkovito preprečila nasilje iz političnih razlogov, zelo otežujeta kaznovanje odgovornih, kljub obvezam, ki jih je vlada sprejela med univerzalnim periodičnim pregledom leta 2008,

C.   ker je na stotisoče ljudi še vedno razseljenih po državi zaradi konflikta med vlado in Morsko islamsko osvobodilno fronto ter Novo ljudsko vojsko, ki še vedno deluje po vsej državi, ter zaradi vojaških operacij proti kriminalnim skupinam, kot je skupina Abu Sayyef v otoških provincah Sulu in Basilan na zahodnem Mindanau,

D.   ker je 23. novembra 2009 sto oboroženih moških iz lokalne milice, ki jo je vodila družina Ampatuan, vključno z uradniki lokalnih policijskih sil, mučilo in surovo umorilo 57 članov konvoja, tudi družinske članice Esmaila Mangudadata, od katerih so bile nekatere posiljene, odvetnike in 30 novinarjev, ki so nameravali vložiti Mangudadatuvo kandidaturo za guvernerja province Maguindanao na Mindanau,

E.   ker je ta pokol, ki je povzročil največje število smrti novinarjev v enem incidentu kjer koli na svetu, grozljivo razkril obseg vpliva vojaških vodij, korupcije varnostnih sil in nekaznovanosti najbolj krutih zločinov na Filipinih,

F.   ker je filipinska vlada 24. novembra 2009 v obeh zadevnih provincah razglasila nujne razmere, za mir in red pa je pooblastila vojsko, povabila mednarodne forenzične strokovnjake za pomoč pri preiskavi ter 4. decembra 2009 v Maguindanau za teden dni razglasila vojaško upravo, prvič po letu 1972,

G.   ker je to privedlo do aretacij vodilnih članov družine Ampatuan in njihovih obtožb za večkratne umore ter do odkritja ogromne zaloge orožja in na tisoče skritih kartic za identifikacijo volivcev, kar kaže na masovno ponarejanje glasov v korist politične skupine predsednice Arroyo iz stranke Lakas Kampi CMD,

H.   ker so bile volitve na Filipinih v preteklosti omadeževane s pogostimi izvensodnimi uboji političnih nasprotnikov, ki so jih zagrešile zasebne vojske in milice, mnoge od njih oborožene z orožjem, ki ga je odobrila vlada, najele pa so jih politično vplivne družine,

I.   ker je bilo med predvolilno kampanjo leta 2007 umorjenih približno 60 kandidatov, leta 2004 pa 41 kandidatov, kar vzbuja zaskrbljenost, da bo pred volitvami maja 2010 ubojev političnih aktivistov še več,

J.   ker surovi uboji v Maguindanau pomenijo veliko nazadovanje na področju miru in demokracije na Filipinih in bodo otežili mirovna pogajanja med filipinsko vlado in Morsko islamsko osvobodilno fronto, ki jih je omogočila malezijska vlada in so se ponovno začela 8. decembra 2009 v Kuala Lumpurju,

1.   močno obsoja pokol v Maguindanau 23. novembra 2009 ter izraža solidarnost z družinami umrlih;

2.   pozdravlja odziv filipinske vlade na pokol, a obžaluje začetno oklevanje, ter poudarja, da morajo biti policijske preiskave celovite in neodvisne ter da jim mora slediti učinkovito sojenje, tudi članom varnostnih sil, ki so osumljeni udeležbe;

3.   je zelo zaskrbljen zaradi osebnih vezi, ki jih imajo člani uprave z družino Ampatuan, kar lahko oteži nepristransko preiskavo ubojev, namesto da bi k temu prispevalo, ter poziva, naj državni urad kriminalistične policije zasliši družino Ampatuan;

4.   poziva k nujnim ukrepom za zaščito prič, sodnikov, odvetnikov in tožilcev, vključenih v preiskave in sojenja;

5.   poziva države donatorke, naj ponudijo pomoč za forenzične dejavnosti, preiskave in pravno pomoč ter naj podprejo filipinsko ministrstvo za pravosodje;

6.   poziva filipinsko vlado, naj odločno ukrepa za ustavitev izvensodnih ubojev in izginotij, ter naj pojasni vse ostale nerešene primere, vključno s primerom Jonasa Burgosa, ki je izginil aprila 2007; poziva filipinsko vlado, naj ratificira konvencijo ZN o prisilnih izginotjih;

7.   poziva filipinsko vlado, naj odločno ukrepa za takojšnje prenehanje vsega zasebnega in lokalnega financiranja pomožnih policijskih in vojaških skupin ter naj razpusti paravojaške sile in lokalne milice; pozdravlja izjavo predsednice Arroyo z dne 9. decembra 2009 o tem ter jo poziva, naj prekliče odredbo št. 546;

8.   glede tega pozdravlja prepoved strelnega orožja, ki jo je nedavno sprejela volilna komisija na pripravah za volitve 10. maja 2010;

9.   pozdravlja podpis finančnega sporazuma za podporni program za pravosodje EU – Filipini oktobra 2009, s katerim bo namenjenih 3,9 milijonov EUR podpori, pomoči in usposabljanju za okrepitev kazenskopravnega sistema ter za podporo komisije za človekove pravice in skupin civilne družbe; pričakuje poročila o delovanju sistema za spremljanje, ki bo vzpostavljen v okviru podpornega programa za pravosodje in bo spremljal napredek države pri boju proti izvensodnim ubojem in s tem povezanim zlorabam;

10.   je zaskrbljen, da predsedničina razglasitev nujnih razmer skupaj s prenosom večjih pooblastil na oborožene sile, ki so bile v preteklosti vpletene v številne izvensodne uboje, ne bo preprečila ali omejila nasilja, povezanega z volitvami, v provinci Mindanao;

11.   poziva filipinsko vlado, naj poveča prizadevanja za izkoreninjenje političnega nasilja, da bo na Filipinih zagotovila prihodnost demokracije; zlasti poziva organe, naj ustanovijo visoko delovno skupino s široko politično podporo za nujno izvajanje ukrepov za preprečevanje nasilja, povezanega z volitvami, v mesecih pred majskimi volitvami, ter naj sprejme ukrepe za zaščito medijev in splošne svobode izražanja;

12.   pozdravlja sklep vrhovnega sodišča, da odobri udeležbo skupine Ang Ladlad na majskih volitvah; ta sklep je razveljavil prvotno zavrnitev volilne komisije iz moralnih razlogov;

13.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku in vladi Filipinov, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice ter vladam držav članic ASEAN.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2010 o evropski strategiji za Podonavje

P7_TA(2010)0008 RC-B7-0031/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 192 in člena 265(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 3. decembra 2009 o evropski strategiji za Podonavje (O-0150/2009 – B7-0240/2009),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. in 19. junija 2009, v katerih je pozval Komisijo, naj do konca leta 2010 pripravi evropsko strategijo za Podonavje,

–   ob upoštevanju strategije Evropske unije za regijo Baltskega morja,

–   ob upoštevanju programa Sveta, ki so ga pripravili špansko, belgijsko in madžarsko predsedstvo,

–   ob upoštevanju donavskega foruma pri Evropskem parlamentu in njegovega dela,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o Zeleni knjigi o teritorialni koheziji in napredku razprave o prihodnji reformi kohezijske politike,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z naslovom Strategija EU za Podonavje iz oktobra 2009,

–   ob upoštevanju konvencij iz Espooja, Aarhusa in Berna o varstvu okolja,

–   ob upoštevanju okvirne direktive o vodah in helsinške konvencije,

–   ob upoštevanju beograjske konvencije, ki ureja plovbo po Donavi,

–   ob upoštevanju skupne izjave o razvoju plovbe po celinskih plovnih poteh in varstvu okolja v porečju Donave, ki so je sprejele Komisija za Donavo, Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (ICPDR) in Mednarodna komisija za porečje Save (ISRBC),

–   ob upoštevanju stockholmske konference o makroregionalni strategiji, ki jo je pripravilo švedsko predsedstvo,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker Lizbonska pogodba priznava teritorialno kohezijo kot cilj Evropske unije (člen 3 PEU),

B.   ker je cilj makroregijskih strategij bolje izkoristiti obstoječe vire za reševanje vprašanj teritorialnega razvoja in oblikovati skupne odzive na skupne izzive;

C.   ker je v strategiji za Baltsko morje že predlagan model za usklajevanje politik in sredstev EU v geopolitičnih teritorialnih enotah (makroregijah), določenih na podlagi posebnih meril, in ker ima strategija EU za Podonavje, ki sledi modelu strategije za Baltsko morje, potencial za spodbujanje regionalnega in čezmejnega sodelovanja za nadaljnjo gospodarsko rast in oblikovanje skupnih odzivov na skupne izzive,

D.   ker reka Donava povezuje deset evropskih držav – Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo, Moldavijo in Ukrajino, od katerih je šest držav članic EU, v širšem ozemeljskem kontekstu pa regija zajema tudi Češko, Slovenijo, Bosno in Hercegovino ter Črno Goro,

E.   ker je Podonavje pomembno stičišče med programi kohezijske politike EU ter programi za države, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, in za morebitne kandidatke za pristop in zato predstavlja območje, kjer se lahko razvije okrepljeno medsebojno dopolnjevanje med različnimi politikami EU: kohezija, promet, turizem, kmetijstvo, ribištvo, gospodarski in družbeni razvoj, energija, okolje, širitev in sosedska politika,

F.   ker je treba strategijo EU za Podonavje razvijati na naslednjih področjih sodelovanja: družbeni razvoj in socialno varstvo, trajnostni gospodarski razvoj, promet in energetska infrastruktura, varstvo okolja, kultura in izobraževanje,

G.   ker bi strategija EU za Podonavje lahko pomembno prispevala k boljšemu usklajevanju med regionalnimi in lokalnimi organi ter organizacijami, ki delujejo v Podonavju, in bi zagotovila blaginjo, trajnostni razvoj, nova delovna mesta ter varnost na tem območju,

H.   ker ima sodelovanje v Podonavju dolgo zgodovino: Evropska komisija za Donavo, ustanovljena dne 30. marca 1856 s sedežem v Galaţih (Romunija), je bila ena prvih evropskih institucij, danes pa ima sedež v Budimpešti,

I.   ker je po širitvi leta 2007 Donava skoraj postala celinska plovna pot Evropske unije in ker bi Podonavje lahko pomembno prispevalo k pospeševanju razvoja od takratne širitve,

J.   ker je Donava učinkovita plovna pot tudi zunaj držav članic ter skupaj s kanalom Majne in Renom povezuje Severno morje s Črnim morjem in ima potencial za okrepitev geostrateškega položaja črnomorske regije,

K.   ker je Podonavje medsebojno povezana območje z raznovrstnimi gospodarskimi zmogljivostmi in ker bi obravnava Podonavja kot enotne makroregije pripomogla k premostitvi regionalnih razlik v gospodarski uspešnosti in podkrepila integriran razvoj,

L.   ker je delta Donave od leta 1991 območje svetovne dediščine Unesca in je v Podonavju več posebnih varstvenih območij ter posebnih ohranitvenih območij v okviru Nature 2000; ker sta Donava in njena delta edinstven in občutljiv ekosistem, v katerem domujejo redke rastlinske vrste, ki jih ogroža onesnaževanje,

1.   poziva Komisijo naj nemudoma začne obsežna posvetovanja z vsemi državami ob Donavi, da se vključijo različni vidiki regionalnega sodelovanja, in najkasneje do konca leta 2010 predloži strategijo EU za Podonavje;

2.   meni, da je evropska strategija za Podonavje ustrezen instrument za krepitev teritorialnega razvoja z okrepljenim sodelovanjem na jasno opredeljenih političnih področjih, na katerih so vsi vladni partnerji prepoznali resnično evropsko dodano vrednost, in poziva k razvoju strategije v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja;

3.   poudarja, da mora biti vsaka makroregionalna strategija nujno vključena v regionalno politiko EU kot usklajena politika za celotno ozemlje EU; poleg tega poudarja, da je treba analizirati dodano vrednost te strategije za uresničevanje cilja teritorialne kohezije na ozemlju Unije;

4.   poudarja, da je treba v priprave vključiti ustrezne regionalne in lokalne zainteresirane strani v Podonavju, da bi jasno opredelili potrebe po uravnoteženem trajnostnem razvoju območij in krepitvi zmogljivosti, da bi poiskali rešitve za skupne izzive, učinkovito izvedli dejanske projekte in vzpostavili mehanizem dobrega upravljanja, ter poziva vlade, da podprejo in olajšajo informiranje nevladnih organizacij, trgovinskih združenj in civilne družbe ter posvetovanje z njimi, kar velja tako pri vzpostavljanju strategije kot pri njenem nadaljnjem izvajanju;

5.   poziva Komisijo, naj jasno opredeli "upravno strukturo" prihodnje politike za Podonavje; meni, da izvajanje te strategije ne sme posegati v odgovornost regionalnih in lokalnih vlad;

6.   podpira gospodarski in družbeni razvoj Podonavja kot prednostnega območja EU ter spodbujanje močnejšega regionalnega povezovanja v Podonavju kot dinamičen sestavni del širšega evropskega gospodarskega in političnega prostora;

7.   poziva k izboljšanju ekološkega stanja Donave, ki je trenutno onesnažena, ter k ukrepom za zmanjšanje onesnaženosti in preprečevanje nadaljnjih izpustov nafte ter drugih strupenih in škodljivih snovi;

8.   ugotavlja, da so za onesnaževanje Podonavja odgovorne tako države članice kot tudi druge obrežne države, skozi katere reče Donava; poudarja, da je varstvo okolja v porečju Donave pomemben vidik, ki bo vplival na razvoj kmetijstva in podeželja v regiji, in poziva obrežne države, naj dajo prednost ustanovitvi skupnih hidroloških obratov in obratov za testiranje kakovosti vode;

9.   spodbuja Komisijo in države članice, naj bodo v okviru boja proti podnebnim spremembam posebej pozorne na zaščito lokalnih ekosistemov in pri tem sodelujejo, ter poziva Komisijo, naj podpre raziskave in razvoj, osredotočene na nove tehnologije, katerih cilj je povečanje zmogljivosti za napovedovanje in ukrepanje v primeru poplav, hude suše in onesnaženja zaradi nesreč;

10.   poudarja, da je treba zaščititi in povečati ribje staleže v Donavi; poziva Komisijo, naj pripravi celovit načrt za ohranjanje in obnovitev naravnih staležev jesetra v Donavi;

11.   poziva Komisijo, naj se opre na operativne izkušnje, pridobljene s strategijo za Baltsko morje; v zvezi s tem jo poziva, naj pripravi akcijski načrt, ki bo dopolnil ta dokument; meni, da bi moral akcijski načrt vključevati naslednje: okolju prijazno uporabo Donave kot celinske plovne poti, intermodalnost z drugimi vrstami prometa ob Donavi z izboljšavami vseh infrastruktur (prednostna naloga pri tem je boljši izkoristek obstoječe infrastrukture) in oblikovanjem večmodalnega prometnega sistema ob vsej dolžini reke, okolju prijazno uporabo vodne energije na Donavi, ohranitev in izboljšanje kakovosti vode v Donavi v skladu z okvirno direktivo o vodah, stroge varnostne zahteve za plovila, razvoj okolju prijaznega turizma in izboljšave na področju izobraževanja, raziskav in socialne kohezije;

12.   poudarja, da je treba povečati raznovrstnost energetskih virov, ter poziva Komisijo in vse obrežne države, naj okrepijo sodelovanje na področju energije, spodbujajo in izvajajo skupne projekte o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije, saj je regija potencialni vir bioenergije, in spodbujajo uporabo biomase, sončne, vetrne in vodne energije;

13.   poudarja, da bi morale biti ustrezne strateške presoje in presoje vplivov na okolje, vključno s presojami vplivov na celotni rečni ekosistem, pogoj za vse projekte, povezane s prometno in energetsko infrastrukturo, da bi zagotovili izpolnjevanje mednarodnih okoljevarstvenih standardov, po posvetovanju s partnerji, ki bi jih te odločitve lahko prizadele;

14.   poudarja izjemno gospodarsko soodvisnost držav v Podonavju in podpira vzpostavitev mrež za podjetniški razvoj in nevladnih organov za spodbujanje trgovine, ki lahko usklajujejo in spodbujajo prihodnje razvojne priložnosti, posebej za majhna in srednja podjetja, za zagotavljanje trajnostne in učinkovite rasti in spodbujanje rasti zelenega gospodarstva v vsej makro regiji Donave;

15.   predlaga povezovanje prometnih sistemov držav članic EU s sistemi sosednjih držav v Podonavju ter poudarja, kako pomembno je sprejeti določbe za projekte intermodalnosti;

16.   meni, da je sistem plovbe po celinskih plovnih poteh pomemben vidik za razvoj prometa v regiji, čeprav priznava, da je zaradi močne gospodarske recesije prišlo do upada plovbe po celinskih plovnih poteh, in poudarja, da je treba na plovni osi Ren/Meuse–Majna–Donava odstraniti ozka grla in izboljšati celoten intermodalni prometni sistem ob Donavi, pri čemer se je treba osredotočiti na kombinacijo izboljšanih celinskih pristanišč in logistike, celinske plovbe in železniškega prometa ter upoštevati dodatne možnosti, ki jih nudi prevoz po morju na kratkih razdaljah;

17.   predlaga nadgraditev vseevropskega omrežja, izboljšanje intermodalnosti v vsej regiji ter povečanje povezanosti s Črnim morjem prek cestnih in železniških poti (tovorni koridorji in železniške proge za velike hitrosti);

18.   poziva Komisijo, naj spodbuja širšo uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter sprejme vse potrebne ukrepe, da bi čim hitreje dobili učinkovit enoten sistem predpisov za plovbo po Donavi;

19.   meni, da je trajnostni turizem pomemben instrument za spodbujanje gospodarske rasti v regiji, pri čemer opozarja na možnosti, ki jih npr. nudita ekološki turizem in ekonomski potencial kolesarskih poti ob skoraj vsej Donavi;

20.   podpira programe, katerih namen je izboljšanje medkulturnega okolja Podonavja s spodbujanjem večnacionalne mobilnosti in kulturnega dialoga, z ustvarjanjem različnih oblik umetnosti in komunikacije ter z usposabljanjem, s podjetniškimi inkubatorji v teh sektorjih in z varovanjem kulturne in zgodovinske dediščine, pa tudi s spodbujanjem novih kulturnih panog;

21.   podpira programe za izmenjave med univerzami v regiji in predlaga, da bi se univerze v regiji lahko povezale v mreže, kar bi spodbudilo oblikovanje centrov odličnosti, ki bi lahko konkurirali na mednarodni ravni;

22.   poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo upravno ureditev, da bi zmanjšali obstoječe upravne obremenitve, povezane z učinkovitejšim razvojem in izvajanjem strategije EU za Podonavje;

23.   poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z Evropskim parlamentom pri določanju prednostnih nalog za razvoj strategije EU za Podonavje ter ga redno obvešča o napredku pri izvajanju te strategije in se z njim o tem posvetuje;

24.   poudarja, da je za uresničitev ciljev strategije potreben usklajen pristop, usmerjen k učinkovitejši in večji absorpciji vseh razpoložljivih sredstev EU v državah ob Donavi;

25.   spodbuja uporabo obstoječih operativnih programov za financiranje projektov v okviru strategije; poziva vse udeležene strani, naj raziščejo tudi druge nefinančne instrumente, ki bi olajšali izvajanje strategije in neposredno pozitivno učinkovali na to območje;

26.   predlaga, naj se po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi vsaki dve leti pripravi vrhunsko srečanje EU za Podonavje, sklepi srečanja pa predstavijo Evropskemu svetu in Parlamentu;

27.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in drugim zadevnim institucijam.