Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2103(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0121/2010

Predložena besedila :

A7-0121/2010

Razprave :

PV 05/05/2010 - 24
CRE 05/05/2010 - 24

Glasovanja :

PV 06/05/2010 - 7.6
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0152

Sprejeta besedila
PDF 257kWORD 117k
Četrtek, 6. maj 2010 - Bruselj
Sporočilo Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo
P7_TA(2010)0152A7-0121/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o sporočilu Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo (2009/2103(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo (KOM(2009)0291),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013)(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“(2),

–  ob upoštevanju sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o zmanjšanju bremena raka, sprejetih 10. junija 2008(4),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta 2003/878/ES z dne 2. decembra 2003 o preventivnih pregledih v zvezi z rakom(5),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 11. oktobra 2007 o potrebi po celostni strategiji za nadzor rakavih obolenj(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o boju proti raku v razširjeni Evropski uniji(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2006 o raku dojk v razširjeni Evropski uniji(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2003 o raku dojk v Evropski uniji(9),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 646/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. marca 1996 o sprejetju akcijskega načrta Skupnosti za boj proti raku v okviru delovanja na področju javnega zdravja (1996–2000)(10),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/513/ES z dne 2. junija 2004 o sklenitvi Okvirne konvencije SZO o nadzoru tobaka(11),

–  ob upoštevanju Evropskega kodeksa proti raku: tretja različica,

–  ob upoštevanju svetovnega poročila o raku za leto 2008 Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC),

–  ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta o hepatitisu C(12),

–  ob upoštevanju dejavnosti in sklepov medstrankarske interesne skupine Poslanci EP proti raku,

–  ob upoštevanju člena 184 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(13),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0121/2010),

A.  ker število rakavih obolenj po svetu kljub medicinskemu napredku epidemično narašča,

B.  ker so nekatere države dosegle napredek pri zmanjšanju stopenj raka s protikadilsko politiko, izboljšanim sekundarnim preprečevanjem in zdravljenjem nekaterih oblik raka(14),

C.  ker je rak po besedah Svetovne zdravstvene organizacije eden glavnih vzrokov smrti v svetu, leta 2004 pa je povzročil okrog 13 % vseh smrti,

D.  ker je bil rak leta 2006 drugi najpogostejši vzrok smrti, pri ženskah je namreč povzročil dve smrti od desetih in pri moških tri od desetih, kar pomeni, da ga vsako leto diagnosticirajo pri približno 3,2 milijona državljanov EU, ker je večina smrtnih primerov posledica raka na pljučih, debelem črevesu in danki ter dojkah,

E.  ker po ocenah Mednarodne agencije za raziskave raka vsakemu tretjemu Evropejcu enkrat v življenju diagnosticirajo raka, vsak četrti pa zaradi te bolezni umre,

F.  ker napovedi kažejo, da bo leta 2010 za rakom obolelo tri milijone Evropejcev, za skoraj dva milijona pa se pričakuje, da bodo zaradi njega umrli; napovedi za leto 2020 pa predvidevajo, da bo 3,4 milijona Evropejcev zbolelo za rakom, 2,1 milijona pa naj bi jih zaradi te bolezni umrlo,

G.  ker se najpogostejše vrste raka pri ženskah in moških razlikujejo, pri čemer ženske najpogosteje obolevajo za rakom dojk, materničnega vratu, maternične sluznice, jajcevodov, jajčnikov in nožnice, pogosto pa tudi za rakom želodca ter debelega črevesa in danke; ker število primerov raka dojk pri ženskah, tudi pri mlajših, v številnih evropskih državah narašča, v Evropski uniji pa za rakom dojk vsako leto zboli 275.000 žensk,

H.  ker bi moral biti boj proti raku bistven del zdravstvene strategije,

I.  ker lahko preprečimo okrog 30 % raka ter zmanjšamo njegove posledice z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem, učinkovitost nacionalnih presejalnih programov za ženske pa je različna in odvisna od tega, koliko žensk je zajetih, od dostopnosti mamografije in njene kakovosti, zdravljenja ter drugih dejavnikov,

J.  ker se lahko rak, ki je pri mladih glavni vzrok smrti, pri otrocih uspešno zdravi in se lahko doseže 80-odstotna stopnja preživetja,

K.  ker preprečevanje obsega primarno preprečevanje pojavnosti raka in sekundarno preprečevanje s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem,

L.  ker lahko učinkovito primarno preprečevanje močno pripomore k izboljšanju zdravja s posegi, ki temeljijo na populaciji in z ukrepi za spodbujanje zdravega načina življenja,

M.  ker preprečevanje vključuje primarno preprečevanje pojavnosti raka, kar je mogoče doseči z zmanjšanjem izpostavljenosti prebivalstva onesnaževalom v okolju, ki povzročajo rakava obolenja, ter sekundarno preprečevanje s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem,

N.  ker je rak materničnega vratu (za rakom dojk druga najpogostejša vrsta raka pri ženskah) mogoče preprečiti z ustreznim zdravljenjem, kot je preventivno cepljenje proti rakotvornim virusom,

O.  ker raka povzročajo številni dejavniki na več stopnjah, zato je potrebna nov model preprečevanja raka, kjer bodo v enaki meri obravnavani dejavniki, povezani z genetiko, načinom življenja, ter poklicni in okoljske dejavniki, tako da bodo prikazani dejanski skupni učinki različnih dejavnikov, namesto da bi bila pozornost osredinjena zgolj na enega,

P.  ker okoljski dejavniki ne vključujejo le tobačnega dima iz okolja, sevanja in prekomerne izpostavljenosti UV-žarkom, ampak tudi izpostavljenost kemijskim onesnaževalom v hrani, zraku, zemlji in vodi, med drugim zaradi industrijskih postopkov, kmetijske prakse ali vsebnosti teh snovi npr. v gradbenih in potrošniških izdelkih,

Q.  ker se bolezen pojavi predvsem kot posledica posamezne izpostavljenosti povzročiteljem rakavih obolenj, ki jih najdemo v tem, kar posamezniki vdihavajo, jedo in pijejo ali čemur so izpostavljeni v svojem zasebnem ali delovnem okolju; navade, kot so uporaba tobaka ter vzorci prehranjevanja in telesne dejavnosti – ter poklicni in okoljski pogoji –, imajo glavno vlogo pri razvoju raka,

R.  ker po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto vsaj 10 % smrti, povezanih z rakom, povzroči neposredna izpostavljenost rakotvornim snovem na delovnem mestu; ker bi se taki izpostavljenosti lahko izognili, če bi rakotvorne snovi nadomestili z manj škodljivimi,

S.  ker povečana pogostnost nekaterih vrst raka, kot sta npr. rak na modih in nehodgkinov limfom, ter število rakavih obolenj pri otrocih, ki se je v Evropi po podatkih SZO v zadnjih 20 letih povečevalo za 1 % na leto, kažeta na nedvomen vpliv okoljskih dejavnikov,

T.  ker lahko učinkovito sekundarno preprečevanje, namenjeno zgodnjemu odkrivanju bolezni, znatno prispeva tudi k izboljšanju zdravja; ker bi se po ocenah s 100-odstotnim pokritjem populacije pri presejalnem programu za raka materničnega vratu prihranilo 94 % izgubljenih let življenja, na vsakih 152 brisov pa bi se pridobilo eno leto življenja,

U.  ker imajo lahko kemične snovi, ki motijo delovanje endokrinih žlez, pomembno vlogo pri nastanku rakavih obolenj, na primer raka na dojkah ali modih, zato je potrebno posebno ukrepanje,

V.  ker se evropski zdravstveni sistemi soočajo z velikimi izzivi za dolgoročno vzdržnost: prvi je vpliv starajočega se prebivalstva na zahteve v zvezi z delovno silo in splošne izdatke za zdravstvo; poleg tega tudi nove tehnologije kljub znatnim koristim zahtevajo ustrezno usposobljeno osebje in morebitno povečanje sredstev,

W.  ker je pojavnost nekaterih oblik raka, kot je rak materničnega vratu, bistveno višja pri nekaterih ženskah migrantkah, zato je treba zagotoviti, da so programi preprečevanja in zgodnjega odkrivanja osredotočeni na te zelo ogrožene skupine in so jim na voljo,

X.  ker je eden izmed razlogov za povečanje števila primerov rakavih obolenj staranje prebivalstva v Uniji in ker bo povečanje pogostosti raka dodatno obremenilo javne finance in produktivnost gospodarstva v zasebnem sektorju ter bo posledično izboljšanje zdravstvenih kazalnikov, povezanih z rakom, prispevalo tudi k izboljšanju dolgoročnih gospodarskih kazalnikov,

Y.  ker je razširjenost rakavih obolenj pogojena z naraščajočo starostjo in je tesno povezana z visoko starostjo, se bo s staranjem prebivalstva povečala tudi skupna pogostost rakavih obolenj; ta trend bo večinoma viden pri starejših ženskah, ker je pričakovana življenjska doba žensk še vedno višja kot pri moških, zato je treba zagotoviti, da se programi preprečevanja in zgodnjega odkrivanja ne zagotovijo le ženskam srednjih let, ampak tudi starejšim in najstarejšim ženskam,

Z.  ker je v Lizbonski pogodbi opredeljena deljena pristojnost Evropske unije in držav članic pri vprašanjih skupne varnosti v zadevah javnega zdravstva, na primer pri varstvu telesnega in duševnega zdravja,

AA.  ker je delež smrtnih primerov zaradi raka v novih državah članicah višji kot v EU-15,

AB.  ker je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije približno tretjino vseh rakavih obolenj mogoče preprečiti, preprečevanje pa je stroškovno najučinkovitejša dolgoročna strategija za nadzor raka; ocenjuje se tudi, da lahko raka preprečimo s spremembo ključnih dejavnikov tveganja, kot so kajenje, prekomerna telesna teža, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, telesna nedejavnost in uživanje alkohola, povzročitelji okužbe ter izpostavljenost določenim kemičnim snovem in ionizirajočemu sevanju, ali z izogibanjem tem dejavnikom,

AC.  ker so slaba prehrana, telesna nedejavnost, debelost, tobak in alkohol dejavniki tveganja, ki so skupni tudi drugim kroničnim boleznim, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni dihal, in je zato treba programe za preprečevanje raka izvajati v okviru celovitega programa za preprečevanje kroničnih bolezni,

AD.  ker so strokovnjaki že leta 1987 razvili Evropski kodeks proti raku kot na znanstvenih dognanjih temelječ instrument za reševanje vprašanja preprečevanje,

AE.  ker so med razlogi za velike razlike v petletni stopnji preživetja z večino rakavih obolenj v Evropi osupljive in nesprejemljive razlike v kakovosti ustanov za zdravljenje raka, programih preventivnih pregledov, smernicah za najboljšo prakso, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih, ustanovah za radioterapijo in v dostopnosti zdravil proti raku,

AF.  ker je neenakost na področju zdravja v Evropski uniji še razširjena in ker so skupnosti, ki so prikrajšane zaradi omejenega dostopa do sredstev, informacij in storitev, izpostavljene večjemu tveganju slabšega zdravstvenega izida kot tiste z višjim socialno-ekonomskim statusom,

AG.  ker je mogoče pojavnost raka zmanjšati in ga nadzirati z izvajanjem strategij za zgodnje odkrivanje, temelječih na znanstvenih dognanjih, in obravnavanjem bolnikov z rakom,

AH.  ker se ocenjuje, da je vzrok za 25 odstotkov vseh smrtnih primerov zaradi raka v Uniji kajenje; ker kajenje povzroči med 80 in 90 odstotki vseh smrti zaradi pljučnega raka po svetu, ker vse več mladih deklet pogosteje posega po cigaretah, tako da bo v prihodnosti nevarnost za vse več pljučnega raka med ženskami,

AI.  ker se je pojavnost raka jeter v zadnjih dvajsetih letih več kot povečala – v EU-27 je bilo 50.300 novih bolnikov, 45.771 pa jih je za to boleznijo umrlo, in ker se 75 do 85 odstotkov primerov primarnega raka jeter poleg prekomerne telesne teže in uživanja alkohola pripisuje kroničnim okužbam z virusnim hepatitisom (B ali C),

AJ.  ker je trdno dokazano, da življenjski slog, zlasti prehrambene navade, vplivajo na razvoj tumorjev, zato ohranjanje dobrega prehrambenega statusa prispeva k preživetju (vsaj pri nekaterih vrstah tumorjev) in kakovosti življenja bolnikov z rakom,

AK.  ker lahko nekatere vrste raka preprečimo, zdravje na splošno pa se lahko izboljša z bolj zdravim življenjskim slogom in ker se da rakava obolenja ozdraviti oziroma se možnost ozdravitve močno poveča, če se odkrijejo dovolj zgodaj,

AL.  ker je rak tesno povezan tudi s socialnim in ekonomskim položajem ter so dejavniki tveganja raka največji v skupinah z najnižjo stopnjo izobrazbe; poleg tega pa je pri bolnikih iz nižjih socialno-ekonomskih razredov stopnja preživetja stalno slabša kot pri tistih iz višjega družbenega sloja,

AM.  ker lahko dobro zasnovan in dobro voden nacionalni program za nadzor raka zmanjša pogostnost in smrtnost rakavih obolenj – v nekaterih primerih tudi za več kot 70 odstotkov – ter izboljša življenje bolnikov z rakom, ne glede na to, kako omejena so sredstva držav,

AN.  ker so med državami članicami velike razlike v zvezi z razvojem, izvajanjem in kakovostjo načrtov za nadzor raka,

AO.  ker izvajanje učinkovitih nacionalnih programov za zgodnje odkrivanje, ki temeljijo na prebivalstvu (in so v skladu z evropskimi smernicami, če že obstajajo), močno izboljša kakovost in dostopnost zgodnjega odkrivanja raka, diagnostike in terapevtskega zdravljenja za prebivalstvo ter s tem tudi nadzor raka,

AP.  ker v EU trenutno obstajajo velike razlike v kakovosti presejalnih pregledov za odkrivanje raka, zgodnjega odkrivanja in nadaljnjega ukrepanja; ker so razlike povezane predvsem z uporabo postopkov za zgodnje odkrivanje, metodo, ki prispeva k merljivemu in stroškovno učinkovitemu zmanjšanju učinka bolezni,

AQ.  ker so nacionalni registri raka v vseh državah članicah bistveni za zagotavljanje primerljivih podatkov o rakavih obolenjih,

AR.  ker lahko medinstitucionalno sodelovanje poveča učinkovitost skupnih prizadevanj,

AS.  ker onkologija ni priznana kot zdravniška specializacija v vseh državah članicah in ker je treba zagotavljati nenehno zdravstveno izobraževanje,

AT.  ker je prosti pretok oseb in delavcev zagotovljen v zakonodaji Skupnosti, in ker pravica do ustanavljanja načeloma zagotavlja, da gredo lahko zdravstveni strokovnjaki tja, kjer jih najbolj potrebujejo, kar neposredno koristi pacientom in preprečuje številne težave v zvezi s čezmejnim pretokom pacientov,

AU.  ker sta telesno in duševno zdravje tesno medsebojno povezana, vendar se ta dvosmerna povezanost prepogosto zanemarja pri oskrbi bolnikov z rakom in drugih uporabnikov storitev,

AV.  ker zahteva kompleksnost rakavih obolenj boljšo komunikacijo med številnimi različnimi zdravstvenimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri zdravljenju rakavih obolenj, in ker lahko psihosocialna oskrba in duševno zdravljenje bolnikov z rakom izboljšata kakovost njihovega življenja in podaljšata njihovo življenjsko dobo,

AW.  ker bolniki z rakom zaenkrat nimajo enakopravnega dostopa do zdravstvenih podatkov in nujno potrebujejo več informacij za vsako stopnjo svoje bolezni,

1.  pozdravlja predlog Evropske komisije o evropskem partnerstvu za boj proti raku za obdobje 2009–2013, ki bi podpiralo države članice pri njihovem boju z rakom z zagotavljanjem okvira za opredeljevanje in izmenjavo informacij, zmogljivosti in strokovnih znanj pri preprečevanju in obvladovanju raka ter z združitvijo ustreznih zainteresiranih strani iz vse Evropske unije v skupnih prizadevanjih;

2.  meni, da bi lahko odločni ukrepi na področju raka na evropski ravni vzpostavili okvir za usklajene ukrepe na ravni držav članic ter regionalni in lokalni ravni; evropsko partnerstvo za boj proti raku mora dopolnjevati in nadgrajevati delo, ki ga zdaj izvajajo evropske institucije na področju zdravja, in si prizadevati za oblikovanje partnerstev z drugimi službami in sektorji za zagotovitev celovitega pristopa k preprečevanju in zdravljenju raka;

3.  priznava, da so po členu 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije dejanja v zvezi z vprašanji zdravja v prvi vrsti odgovornost držav članic, vendar poudarja, kako pomembno je pripraviti načrt na ravni Skupnosti, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo skupne ukrepe in celosten pristop, tako da bodo vprašanja medicine vključile v politična področja, kot so izobraževanje, okolje, raziskave in socialna vprašanja;

4.  poudarja, da bi bilo treba za reprezentativno in učinkovito partnerstvo vzpostaviti tesnejše sodelovanje z zainteresiranimi stranmi, soudeležbo civilne družbe ter združenj delavcev in delodajalcev na mednarodni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; evropsko partnerstvo za boj proti raku mora združiti zainteresirane strani s pristnim interesom za izboljšanje zdravstvenih rezultatov; pri tem se ne sme podcenjevati možnosti tega foruma, da prispeva k razvoju in razširjanju smernic najboljše prakse; partnerstvo mora vzpostaviti tudi komunikacijske kanale z drugimi forumi, kot je forum za zdravstveno politiko EU, da se zagotovi, da prizadevanja proti raku ustrezno upoštevajo druga vprašanja, kot so neenakosti na zdravstvenem področju, dejavniki zdravja in vloga zdravstvenih strokovnjakov, ki občutno vplivajo na razširjenost in zdravljenje raka;

5.  poziva Evropsko komisijo in Evropski svet, naj sodelujeta z Evropskim parlamentom v dobro usklajenem medinstitucionalnem partnerstvu, da bi zmanjšali breme raka, ob uporabi pravne podlage iz Lizbonske pogodbe za zaščito javnega zdravja in preprečevanje bolezni; Evropska komisija in Evropski svet morata upoštevati različne obstoječe formalne in neformalne strukture za posvetovanje s poslanci Evropskega parlamenta;

6.  poziva Komisijo, naj opredeli naravo evropskega partnerstva za boj proti raku in njegove vire financiranja;

7.  poudarja, da lahko celovit pristop k raku in večdisciplinarne skupine zagotovijo bolnikom z rakom bolj učinkovito oskrbo; celovita oskrba za rakava obolenja, pri čemer sta ustrezno upoštevana psihosocialno in duševno dobro počutje in podpora, pa je bistveni del oskrbe, ki bi ga morali spodbujati;

8.  poudarja, da je treba sprejeti posebne ukrepe za redke in manj običajne vrste raka, da se pospeši diagnosticiranje in zagotovi širša dostopnost strokovnega znanja v centrih odličnosti;

9.  poudarja, da lahko v skladu z Lizbonsko pogodbo tudi Evropski parlament in Svet – po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom ter Odborom regij – sprejmeta spodbujevalne ukrepe za varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;

10.  meni, da je uspeh partnerstva odvisen od optimalne uporabe razpoložljivih sredstev glede na to, da do konca sedanjega finančnega okvira (2013) ni predvidenega dodatnega financiranja;

11.  poziva države članice, naj čim prej oblikujejo celovite načrte v zvezi z rakom, saj so ključ do uresničenja ambiciozno zastavljenega dolgoročnega cilja partnerstva, da bi do leta 2020 breme raka zmanjšali za 15 odstotkov;

12.  poziva Komisijo, naj se v zvezi z načrti za nadzor raka opre na ugotovitve partnerstva za preprečevanje in zdravljenje raka ter predloži predlog priporočila Sveta o načrtih za nadzor raka; poziva Komisijo, naj na letni ravni neodvisno spremlja izvajanje in napredek sprejetega priporočila;

13.  poudarja, da je preprečevanje stroškovno najučinkovitejši odziv, kajti tretjina rakavih obolenj se da preprečiti, in poziva, naj se več sredstev sistematično in strateško vloži tako v primarno kot v sekundarno preprečevanje; poudarja pomen ohranjanja naložb v zdravje, zlasti s preprečevalnimi ukrepi; v zvezi s tem morata Evropska komisija in Evropski svet obravnavati nadaljnje ukrepe za zagotovitev okolja, ki izboljšuje zdravje, vključno z dejavnostjo na področju tobaka, prehrane in alkohola ter določbami za izboljšanje priložnosti za telesno dejavnost;

14.  poziva partnerstvo, naj zagotovi, da skupinski ukrepi „spodbujanja zdravja in preprečevanja“ in „raziskave“ vključujejo element okoljskih dejavnikov, katerih opredelitev ne zajema le tobačnega dima iz okolja, sevanja in prekomerne izpostavljenosti UV-žarkom, ampak tudi nevarne kemikalije v zaprtih prostorih in na prostem, ki so jim ljudje izpostavljeni, vključno z endokrinimi motilci;

15.  meni, da je obravnavanje „dejavnikov tveganja“ raka ključno za njegovo preprečevanje, in poziva države članice, naj to upoštevajo kot prednostno nalogo;

16.  poudarja, da se je treba pri naraščajočem številu kroničnih bolnikov, pri katerih bolezni ni mogoče pozdraviti, jo je pa mogoče za več let stabilizirati, vse bolj osredotočiti na kakovost življenja;

17.  poudarja, da bi morali ukrepi, osredinjeni v zmanjševanje razlik glede bremena raka, zajemati usmerjeno spodbujanje zdravja, izobraževanje javnosti in programe preprečevanja ter zbiranje podatkov iz nacionalnih registrov za primere raka med prebivalstvom, ter primerljive, popolne in točne podatke o rakavih obolenjih iz registrov;

18.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice z visoko stopnjo umrljivosti zaradi raka, naj preoblikujejo svoje nacionalne registre, da bodo zbrale podatke, ki so potrebni za bolj ozaveščene in osredotočene politike;

19.  odločno poziva, naj partnerstvo EU za preprečevanje in zdravljenje raka in prihodnje pobude EU, kakršna je revidirano priporočilo Sveta o zgodnjem odkrivanju raka, poleg spodbujanja zdravja ter boja proti preveliki telesni teži in uživanju alkohola obravnavajo preprečevanje in nadzor bolezni, ki se lahko razvijejo v rakava obolenja, na primer primarno in sekundarno preprečevanje virusnega hepatitisa ter po potrebi njegovo zdravljenje;

20.  poudarja vlogo presejanja kot enega najpomembnejših instrumentov v boju proti raku; poziva države članice, naj vlagajo v programe presejanja za odkrivanje raka, in meni, da so te pobude najučinkovitejše, če so redno na voljo najširšemu možnemu krogu ljudi;

21.  poudarja, da bi bilo treba razviti celovite (osnovne in klinične) raziskave o uporabi prehrane pri preprečevanju raka in zdravljenju neprimerne prehranjenosti, povezane z rakavimi obolenji, pa tudi ocenjene in splošno sprejete smernice o prehrambeni podpori za bolnike z rakom; zato poziva Komisijo, naj zagotovi financiranje za razvoj in potrditev celovitega raziskovanja (osnovnega in kliničnega) o uporabi prehrane pri preprečevanju raka in zdravljenju neprimerne prehranjenosti, povezane z rakavimi obolenji, ter za razvoj splošno sprejetih smernic o prehrambeni podpori za bolnike z rakom za strokovnjake na socialnem in zdravstvenem področju po vsej Evropi, in poziva države članice, naj spodbujajo izvajanje teh smernic;

22.  poudarja, da je treba evropski kodeks proti raku pregledati ter širše in odločneje razširiti po vsej EU-27, v sklopu partnerstva EU za preprečevanje in zdravljenje raka pa je treba ta prizadevanja posebej usmeriti v nove države članice;

23.  poziva države članice, naj uvedejo obvezno beleženje primerov raka s standardizirano evropsko terminologijo, da se zagotovi sredstvo za ocenjevanje programov preprečevanja, presejanja in zdravljenja ter stopenj preživetja, kakor tudi primerljivost podatkov med državami članicami, ter naj na podlagi teh ugotovitev oblikujejo informacije, namenjene širši javnosti,

24.  poudarja, da je mogoče rakava obolenja zmanjšati in nadzirati z izvajanjem strategij za zgodnje odkrivanje, temelječih na znanstvenih dognanjih, in obravnavanjem bolnikov z rakom, vključno z ustreznimi informacijami o koristih presejalnega programa za ozaveščanje tistih oseb, ki bi jim program koristil; v zvezi s tem poziva države članice, naj preučijo, ali je koristen presejalni program za raka dojke za ženske, stare manj kot 50 in več kot 69 let, in poziva Komisijo, naj zbere in analizira te informacije;

25.  poudarja, da se je nujno treba dogovoriti o standardih za kakovostno zdravljenje rakavih obolenj pri otrocih ter jih razširiti in uporabljati v vsej EU-27;

26.  poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za povečanje ozaveščenosti o vrstah raka, ki so značilne za spol, da se poveča raven preprečevanja in spodbudi presejanje za te bolezni;

27.  poziva Komisijo, naj v sedmem okvirnem programu za raziskave zagotovi financiranje nadaljnjega razvoja krvnih in urinskih testov (testi z biomarkerji) in upošteva, da so ti postopki za zgodnje diagnosticiranje raka obetavno sredstvo za odkrivanje različnih vrst raka (prostate, debelega črevesa, jajčnikov, ledvic in mehurja);

28.  meni, da bi bilo treba obstoječa sredstva, ki so v sedmem okvirnem programu namenjena za boj proti raku, uporabiti učinkoviteje, na primer z boljšo usklajenostjo med različnimi centri za raziskave raka v EU;

29.  poziva Komisijo, naj v celoti izvaja svojo podporno vlogo z uvedbo skupnih ukrepov na področju raziskav;

30.  poziva, naj se poveča podpora za raziskave o preprečevanju raka, med drugim tudi raziskave o učinkih škodljivih kemikalij in onesnaževal okolja, prehrani, življenjskem slogu, genetskih dejavnikih ter o medsebojnem delovanju teh dejavnikov, poziva pa tudi, naj se raziščejo povezave med rakom in morebitnimi dejavniki tveganja, na primer tobakom, alkoholom, farmacevtskimi in sintetičnimi hormoni, ki so prisotni v okolju;

31.  poudarja, da češka vlada še ni ratificirala Okvirne konvencije SZO o nadzoru tobaka, ki je začela veljati februarja 2005, in jo poziva, naj to stori;

32.  poziva, da se v raziskavah biološkega spreminjanja nameni posebna pozornost najpomembnejšim virom izpostavljenosti rakotvornim snovem, zlasti prometu, izpustom iz industrije, kakovosti zraka v večjih mestih ter hlapom in površinskim vodamv bližini odlagališč odpadkov;

33.  poziva Komisijo, naj zagotovi hitrejše ukrepanje v skladu s strategijo Skupnosti o endokrinih motilcih;

34.  poudarja, da je treba ugotovitve raziskav čim prej prenesti v konkretne ukrepe in da se raziskave, ki potekajo, ne smejo uporabljati za odložitev ukrepov proti znanim ali sumljivim dejavnikom, ki povzročajo ali povečujejo pogostost rakavih obolenj;

35.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k sprejetju politike v podporo načelom v skladu z globalno strategijo o prehrani, telesni dejavnosti in zdravju Svetovne zdravstvene organizacije, ki je bila uvedena leta 2004;

36.  meni, da je potrebno več raziskav o povezavi med rakom in spolom ter posebnih, nerazdrobljenih raziskav o vplivu delovnega okolja na raka;

37.  poziva Komisijo, naj na vse možne načine spodbuja načelo preprečevanja tako v zdravniški praksi kot v bolj zdravem načinu življenja ter spodbudi države članice k večjim naložbam v preprečevanje, tako primarno (izpostavljenost onesnaževalom okolja) kot sekundarno s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem;

38.  poudarja potrebo po obsežnih raziskovalnih programih za razvoj nadomestkov za škodljive snovi, ki niso rakotvorni; spodbujati je treba inovativnost za postopno odpravo vseh škodljivih snovi, ki se nalagajo v človeškem telesu ali okolju ter povzročajo raka ali imajo mutagene učinke; dolgoročno je treba te snovi na trgu nadomestiti;

39.  meni, da je treba postopke in tehnike zgodnjega odkrivanja temeljiteje preučiti, preden se začnejo široko uporabljati, da se zagotovi njihova varna uporaba, ki bo temeljila na znanstvenih dognanjih; zato mora to raziskovanje pripeljati do nedvoumnih priporočil in smernic, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih;

40.  meni, da sredstva, ki so zdaj na voljo za boj proti raku v EU, ne zadoščajo za potrebne raziskave in usklajevanje, niti za zagotovitev ustreznih informacij o preprečevanju za državljane EU;

41.  spodbuja Komisijo, naj v finančno perspektivo vključi sredstva za spodbujanje preprečevanja raka;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru partnerstva EU za preprečevanje in zdravljenje raka vzpostavijo evropsko mrežo za preprečevanje, ki bo obravnavala vse dejavnike zdravja, ki so pomembni za raka, tudi okoljske;

43.  poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira pobude, ki vključujejo širok spekter zainteresiranih strani, namenjene za preprečevanje rakavih obolenj z zmanjšanjem poklicne in okoljske izpostavljenosti rakotvornim in drugim snovem, ki prispevajo k nastanku raka, ter s spodbujanjem zdravega načina življenja, nenazadnje s poudarjanjem glavnih dejavnikov tveganja, kot so tobak, alkohol, prekomerna telesna teža, nezdrav način prehranjevanja, pomanjkanje telesne dejavnosti in izpostavljenost soncu, s poudarkom na otrocih in najstnikih;

44.  poziva k reševanju težav, povezanih z okoljskim zdravjem, ki vplivajo na razvoj določenih vrst raka v skladu z opredelitvami v evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje 2004–2010, in sicer z oceno poznejših nacionalnih akcijskih načrtov za okolje in zdravje ter sodelovanjem držav članic pri izmenjavi rezultatov, doseženih v procesu, da bodo lahko rezultati, pridobljeni v posameznih državah, spodbudili evropske ukrepe na tem področju;

45.  poudarja, da zahteva optimalna oskrba bolnika večdisciplinarni pristop, da je vloga zdravnika onkologa kot bolnikovega posrednika osrednja; da se zagotovi čim boljša usposobljenost zdravnikov, ki uporabljajo zdravila proti raku, pa so potrebni izobraževanje ter jasna merila in smernice;

46.  poziva Komisijo in partnerstvo, naj pregledata priporočilo Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka glede na najnovejši znanstveni razvoj, da se spodbudi razvoj evropskih programov za akreditacijo/certificiranje na področju preventivnih pregledov za odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje raka, ki bodo temeljili na evropskih smernicah za zagotavljanje kakovosti, ob upoštevanju, da bi lahko bili taki programi zgled drugim področjem zdravstvene oskrbe;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo informacijske kampanje o preventivnih pregledih za odkrivanje rakavih obolenj, namenjene širši javnosti in vsem ponudnikom zdravstvenih storitev, pa tudi izmenjave najboljše prakse o uporabi ukrepov za preprečevanje ali zgodnje odkrivanje, kot so stroškovno učinkovito vključevanje ustreznega testiranja za humani papiloma virus (HPV) za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu in cepljenje proti temu virusu za zaščito mladih žensk proti raku materničnega vratu, ter poziva partnerstvo EU za preprečevanje in zdravljenje raka, naj preuči, ali je treba posodobiti priporočilo Sveta o zgodnjem odkrivanju raka, da bi se lahko upoštevala dognanja o učinkovitem zgodnjem odkrivanju raka prostate pri moških;

48.  poziva Komisijo, naj uporabi obstoječi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, tako da njegovim nalogam doda nenalezljive bolezni in ga uporabi kot sedež raziskav raka v EU, kjer bi lahko vse podatke, že zbrane v posameznih državah članicah, uredili in analizirali, da bi znanstvenikom in zdravnikom zagotovili primere najboljše prakse in boljše poznavanje bolezni;

49.  pozdravlja predlog Komisije o evropskem partnerstvu za boj proti raku za obdobje 2009–2013 in predlog, da se zmanjša breme raka z uvedbo presejalnih programov za raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesa za vse prebivalstvo, ter poziva države članice, naj smernice v celoti izvajajo;

50.  poziva Komisijo, naj pripravi listino o zaščiti bolnikov z rakom in kroničnih bolnikov na delovnem mestu, da bi se lahko od podjetij zahtevalo, naj obolelim omogočijo nadaljevanje delovnega razmerja med zdravljenjem in vrnitev na trg dela po končanem zdravljenju;

51.  poziva Komisijo, države članice in Evropsko agencijo za kemikalije, naj v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) posodobijo seznam snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, ki zajema rakotvorne snovi;

52.  poziva Komisijo, naj v okviru partnerstva spodbuja in podpira pobude za preprečevanje uvoza izdelkov, ki vsebujejo rakotvorne kemikalije, in sprejme ukrepe na ravni EU za okrepitev preverjanj za odkrivanje takih kemikalij, ki bi bile lahko prisotne v živilih, vključno s pesticidi;

53.  se zaveda, da se nenazadnje razlikuje tudi kakovost paliativne oskrbe terminalnih bolnikov z rakom med državami članicami, zato lahko izmenjava dobre prakse precej pripomore, ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo paliativno oskrbo ter oblikujejo ustrezne smernice;

54.  poudarja, da so potrebna večja prizadevanja v psihosocialnih programih in programih poklicne rehabilitacije za bolnike z rakom, ki zajemajo celo vrsto dejavnosti za informiranje, svetovanje o morebitnih spremembah življenjskega sloga in vedenja, psihološko podporo in socialnovarstvena vprašanja; poudarja pomen spremljanja in ocenjevanja stanja duševnega zdravja ljudi z rakom;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bode imele raziskave z biološkim spremljanjem ljudi po vsej Evropski uniji dovolj sredstev za nadzor rakotvornih in drugih snovi, ki prispevajo k nastanku raka, in tako omogočijo ugotavljanje učinkovitosti politike;

56.  meni, da mora partnerstvo zagotoviti učinkovito vključitev že obstoječih pobud za uskladitev raziskav o raku ter bolj podpirati javno-zasebna partnerstva za spodbujanje raziskav in presejalnih programov, zlasti na področju medicinskega slikanja;

57.  meni, da predlagani strukturi manjka jasna opredelitev specifičnih ciljev ukrepov, na primer, kako do leta 2013 načrte vseh držav članic vključiti v boj proti raku, in poziva Komisijo, naj popravi to pomanjkanje medsebojne povezanosti;

58.  poziva, naj se nameni več sredstev za programe regionalne politike in programe Evropskega socialnega sklada, da se državljanom posreduje znanje in informacije o zaščiti pred rakom in njegovem preprečevanju;

59.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zakonodaja Skupnosti vsebovala spodbude za industrijo in raziskovalce, da bi pristopili k potekajočim raziskavam z namenom razvijanja novih zdravil in oblik zdravljenja, utemeljenih na znanstvenih dognanjih, za boj proti raku in njegov nadzor;

60.  poudarja, kako pomembna je revizija Direktive 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi(15) (direktivo o kliničnih preskušanjih), da bi spodbudila več akademskih raziskav na področju raka, zlasti raziskave o preventivnih pregledih in zgodnjem odkrivanju rakavih obolenj, pri čemer naj upošteva stroške, povezane z neprofitnim raziskovalnim sektorjem, ter izboljša razpoložljivost informacij o kliničnih študijah, ki se izvajajo ali so že uspešno zaključene, za bolnike in širšo javnost;

61.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da zakonodaja EU vsebuje spodbude za raziskovalce in industrijo, da bodo razvili prehranske in druge pristope za preprečevanje raka, temelječe na naravnih izdelkih, potrjene z nutrigenomskimi in epigenetskimi raziskavami;

62.  vztraja tudi, da je nujno uvesti patent Skupnosti in mednarodni patent;

63.  poziva Komisijo, naj prek omrežij zdravstvenih strokovnjakov zagotovi širjenje najboljše prakse pri zdravljenju in negi, da bi državljanom zagotovila dostop do najboljšega razpoložljivega zdravljenja;

64.  poziva države članice in Komisijo, naj razvijejo in okrepijo pobude, ki zagotavljajo podporo ljudem, ki jih je rak posredno ali neposredno prizadel, zlasti z uvedbo in razvojem psihološke oskrbe in podpore za preživele bolnike z rakom po vsej EU;

65.  poziva države članice in Komisijo, naj si z vsemi potrebnimi sredstvi prizadevajo za razvoj smernic za skupno opredelitev invalidnosti, ki vključuje ljudi s kroničnimi boleznimi ali rakom, in hkrati poziva države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe in te ljudi vključijo v svoje nacionalne opredelitve invalidnosti;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostopnost zdravil proti raku, vključno z metodami zdravljenja redkih in manj običajnih vrst raka, vsem pacientom v vseh državah članicah, ki jih potrebujejo; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo posebne in usklajene ukrepe, da se zmanjšajo razlike na področju dostopa do zdravljenja raka in oskrbe, vključno z novimi „tarčnimi zdravili“ proti raku, ki so nedavno prišla na trg;

67.  pričakuje, da bodo države članice sprejele boljše informacijske politike o pomembnosti zgodnjega odkrivanja raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa, da bi povečale stopnjo sprejetosti in udeležbe pri vseh ciljnih skupinah prebivalstva, ob čemer naj se še posebej posvetijo vključitvi manjšinskih skupin in skupin, ki so prikrajšane v socialno-ekonomskem smislu;

68.  poudarja, da so cilji partnerstva EU pri preprečevanju in zdravljenju raka dolgoročni, zato poziva evropske institucije, naj v prihodnjem zdravstvenem proračunu Skupnosti podprejo njegovo delovanje za deset let; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja napredek in učinkovitost pri izvajanju priporočil tega partnerstva ter enkrat letno poroča o svojih ugotovitvah;

69.  meni, da je ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje v zvezi s snovmi, ki povzročajo ali spodbujajo raka, bistveno v boju proti raku; zato poziva Komisijo, naj zagotovi popolno izvajanje ustrezne zakonodaje s področja zdravja delavcev ter hitro in odločno prispeva k oblikovanju celovitega seznama snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, kot podlage za hitre odločitve o snoveh, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, v okviru avtorizacij v skladu z uredbo REACH;

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 301, 20.11.2007, str. 3.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0477.
(3) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.
(4) Svet Evropske unije, sklepi Sveta o zmanjšanju bremena raka, sprejeti na 2876. srečanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v Luxembourgu, 10. junija 2008.
(5) UL L 327, 16.12.2003, str. 34.
(6) UL C 227 E, 4.9.2008, str. 160.
(7) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 11.
(8) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 273.
(9) UL C 68 E, 18. 3. 2004, str. 611.
(10) UL L 95, 16.4.1996, str. 9.
(11) UL L 213, 15.6.2004, str. 8.
(12) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 247.
(13) UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
(14) Jemal A, Ward E, Thun M (2010) Declining Death Rates Reflect Progress against Cancer. PLoS ONE 5(3): e9584. doi:10.1371/journal.pone.0009584.
(15) UL L 121, 1.5.2001, str. 34.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov