Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. marca 2009 o spodbujanju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika (KOM(2009)0111) Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskemu in socialnemu odboru ter Odboru regij in ob upoštevanju nadaljnjega priporočila z dne 9. oktobra 2009 (C(2009)7604),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Naložbe danes za Evropo jutri (KOM (2009)0036),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z zasedanja 11. in 12. decembra 2008, zlasti navedenih podnebnih in energetskih ciljev,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva (KOM(2008)0800),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Povečanje energijske učinkovitosti z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (KOM(2008)0241),

–  ob upoštevanju političnega sporazuma med Parlamentom in Svetom o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (KOM(2008)0780),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi (KOM(2008)0886),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (KOM(2006)0545),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0120/2010),

A.  ker je za ukrepanje za zmanjšanje učinka podnebnih sprememb potrebno sprejeti posebne ukrepe za zmanjšanje porabe energije in emisij toplogrednih plinov, zlasti s prizadevanji za spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije,

B.  ker se ambiciozni podnebni in energetski cilji, ki si jih je Unija zastavila do leta 2020, lahko dosežejo samo s prepletanjem ukrepov za varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost ter drugih pomembnih ukrepov, zlasti v okviru raziskav in inovacij, ter z nepretrganim zastavljanjem ambicioznih ciljev za sektorje, ki niso regulirani v okviru sistema za trgovanje z emisijami, in za energetsko učinkovitost izdelkov,

C.  ker se prihranki energije ne uresničuje dovolj hitro, da bi dosegli zastavljene cilje do leta 2020, obstoječi ukrepi, povezani z izkoriščanjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pa niso skladni z obsežnostjo izzivov za prehod na trajnostni nizkoogljični energetski sistem,

D.  ker sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij porabi približno 8 % električne energije in povzroči 2 % emisij ogljika v Evropi (1,75 % zaradi uporabe izdelkov in storitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij, 0,25 % pa zaradi njihove proizvodnje), njegov ogljični odtis pa hitro narašča,

E.  ker informacijske in komunikacijske tehnologije predstavljajo skoraj 7 % delovne sile ter prek 6 % BDP in ker obstaja resno tveganje, da bo EU izgubila vodilno vlogo na področju digitalne tehnologije, je treba takoj pospešiti inovacije v tem sektorju, tako v prid našemu podnebju kot za prihodnje ustvarjanje zelenih delovnih mest,

F.  ker ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije ogromne še neizrabljene možnosti za varčevanje z energijo in lahko z različnimi aplikacijami pripomorejo k energetski učinkovitosti; ker je bila uporaba tovrstnih aplikacij doslej pomanjkljiva;´,

G.  ker lahko informacijske in komunikacijske tehnologije bistveno izboljšajo energetsko učinkovitost stavb, prometa ter proizvodnjo in distribucijo energije ter s tem prispevajo k uresničitvi ciljnih 20 % prihranka energije do leta 2020,

H.  ker je obnovljive vire energije mogoče učinkovito uporabljati za zagotavljanje potreb po električni energiji sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ker lahko sistemi, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, zmanjšajo porabo energije v stavbah za do 17 % in emisije ogljika, ki jih povzroča promet, za do 27 %,

I.  ker lahko imajo trgovinske in poslovne organizacije, zlasti v prometnem, proizvodnem in gradbenem sektorju, ključno vlogo pri zmanjševanju porabe energije in bi morale v zvezi s tem tudi spodbujati uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij,

J.  ker so informacijske in komunikacijske tehnologije prebojne tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z uvedbo omrežij za distribucijo električne energije (pametna omrežja), inteligentnih stavb, inteligentnih domov in pametnega merjenja, ekološko učinkovitega prevoza in dematerializacije, ekološko učinkovitih industrijskih postopkov in organizacijske trajnostnosti,

K.  ker na motorizirane industrijske sisteme odpade 65 % celotne porabe električne energije v industrijskih dejavnostih in ker bi širša uporaba pametnih motorjev do leta 2020 privedla do zmanjšanja emisij ogljika za 0,97 Gt,

L.  ker so potrebne združljive metode in orodja za merjenje in spremljanje učinkovitosti energetske porabe; ker lahko uvedba pametnih števcev zmanjša porabo energije do 10 %, spodbudi širšo uporabo porazdeljene proizvodnje (mikroproizvodnje) in zmanjša izgube v omrežjih nizke zmogljivosti ter pri tem spodbudi prodor obnovljivih virov energije,

M.  ker je uporaba teh tehnologij neposredno povezana z uvajanjem in razvojem širokopasovnih storitev v Evropi,

N.  ker morajo biti doslej sprejeti ukrepi v evropski raziskovalni in inovativni politiki ter izmenjava informacij in dobre prakse vključeni tako, da bodo dosegali kar najboljšo učinkovitost, in ker je treba sklade EU za raziskave in razvoj in strukturne sklade ter ukrepe držav članic in finančne mehanizme EIB bolje usklajevati, da se ustvarijo sinergije,

O.  ker so nekatere odgovornosti in pristojnosti pri upravljanju prostorskega načrtovanja, oskrbe z energijo, javnih stavb in prometa v rokah nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov,

P.  ker je pomembno ozaveščati potrošnike o novih tehnologijah in njihovih potencialnih gospodarskih koristih in koristih z vidika varčevanja z energijo ter potrošnikom zagotoviti boljše možnosti za upravljanje njihove rabe energije,

Q.  ker se sedaj 15–20 % sredstev, namenjenih za upravljanje podatkovnih centrov, izgubi za oskrbo z električno energijo in hlajenje,

R.  ob upoštevanju ekološkega odtisa informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri zagotavljanju razpoložljivosti storitev različnih sektorjev na spletu,

S.  ob upoštevanju vloge energetske učinkovitosti pri spoprijemanju z vse večjo zaskrbljenostjo glede energetske varnosti v Evropski uniji,

1.  pozdravlja sporočilo Komisije in kasnejše priporočilo ter podpira njune širše smernice;

2.  poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo pri pametnem merjenju zagotavljali zasebnost osebnih podatkov;

3.  zato poziva Komisijo, naj do konca leta 2010 predstavi sklop priporočil, da bi zagotovili uvedbo pametnih števcev v skladu z rokom, določenim v tretjem zakonodajnem paketu za energetski trg, in določili minimalne funkcije za pametne števce, s tem pa potrošnikom omogočili boljše možnosti za izboljšanje njihove porabe energije in izgladitev krivulje povpraševanja ter lažjo uvedbo novih energetskih storitev ter inovativnih, usklajenih in združljivih evropskih pametnih omrežij, ob upoštevanju vseh zgledov dokazano najboljše prakse, ki se uporabljajo v nekaterih državah članicah, zlasti glede upravljanja dvosmernih energijskih in informacijskih tokov v realnem času; opredelitev minimalnih funkcionalnosti bi morala pri opredeljevanju „dodatnih funkcionalnosti“ v skladu s pooblastilom 441 o standardizaciji pametnih števcev upoštevati delo evropskih organizacij za standardizacijo (CEN, CENELEC in ETSI);

4.  poudarja, da pričakujemo pomemben tehnološki napredek in organizacijske inovacije, ki so tesno povezani z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, da bi v naslednjih desetletjih lahko dosegli možne prihranke energije;

5.  meni, da so informacijske in komunikacijske tehnologije nujno potrebne za ločitev gospodarske rasti od emisij toplogrednih plinov na podlagi uporabe treh osnovnih strategij za ublažitev podnebnih sprememb: zmanjšanja porabe energije, povečanja energetske učinkovitosti in vključevanja obnovljivih virov energije;

6.  opozarja, da je sprejetje skupnih metod za merjenje porabe energije in emisij ogljika ter primerjalnega metodološkega okvira za izračun stroškovno optimalne ravni zahtev glede minimalne energetske učinkovitosti v sektorju stavb edini način za zagotovitev primerljivosti dobljenih podatkov v različnih državah članicah in za povečanje energetske učinkovitosti; nadalje poudarja, da je treba čim prej standardizirati informacijske in komunikacijske tehnologije kot minimalno zahtevo za interoperabilnost; meni, da mora standardizacija poleg funkcij merjenja vključevati tudi dostop do pogodbenih informacij in podatkov o porabi, komunikacijo s centralnimi sistemi prek elektroenergetskih omrežij ter napravo, ki omogoča priključitev in prekinitev oskrbe na daljavo;

7.  poudarja, da je standardizacija informacijskih in komunikacijskih tehnologij del splošnih dejavnosti standardizacije in prispeva k ciljem politike glede izboljšanja konkurenčnosti evropske industrije, kot je opredeljeno v Lizbonski strategiji; podpira izvajanje delovnega programa za standardizacijo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za leto 2009 na določenih prednostnih področjih: e-zdravstvo, e-vključevanje, inteligentni promet, informacijske in komunikacijske tehnologije za okolje, e-poslovanje, e-znanja, e-učenje, varovanje osebnih podatkov, zasebnost ter varnost omrežij in informacij;

8.  meni, da informacijske in komunikacijske tehnologije lahko pomagajo prihraniti energijo s stalnim spremljanjem podatkov, da bi izboljšali javno in zasebno porabo energije in energetsko učinkovitost v mnogih sektorjih, torej bi moral sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, glede na eksponentno rast lastne rabe energije, dati zgled s prizadevanji za občutno zmanjšanje svoje porabe energije; poziva Komisijo, naj odslej predvidi, kako lahko informacijske in komunikacijske tehnologije na ravni rabe virov pripomorejo k učinkovitemu gospodarstvu;

9.  poudarja, da bi morala biti Evropa v samem vrhu pri razvoju nizkoogljičnih aplikacij informacijskih in komunikacijskih tehnologij; meni, da je nujno treba spodbujati odličnost v raziskavah informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter podpirati javne in zasebne naložbe v visoko tvegane skupne raziskave informacijskih in komunikacijskih tehnolog ter inovacije;

10.  meni, da imajo lahko informacijske in komunikacijske tehnologije pomembno vlogo pri merjenju in količinskem ugotavljanju globalnih učinkov podnebnih sprememb in pri vrednotenju ukrepov za zaščito podnebja ter tako prispeva k natančnem uravnavanju podnebne politike;

11.  poudarja, da bi se prizadevanja sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zmanjšanje lastne rabe energije morala zlasti osrediniti na podatkovne centre;

12.  poudarja pomen lastne rabe energije v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter poziva sektor, naj začne z izvajanjem priporočila Komisije (C(2009)7604) čim prej oziroma najmanj v okviru rokov, določenih v priporočilu;

13.  meni, da bi z namenom uresničitve možnih prihrankov energije v naslednjih desetletjih električna omrežja lahko postala inteligentni sistemi s prilagodljivimi in reguliranimi pretoki energije, ki bi jih podpirala napredna informacijska tehnologija;

14.  opozarja, da se informacijske in komunikacijske tehnologije lahko na različne načine uporabijo za izboljšanje energetske učinkovitosti in gospodarjenja z energijo v gospodinjstvih ter v sektorjih stavb, prometa, logistike in industrije; opozarja, da te aplikacije med drugim vplivajo na distribucijo električne energije, razsvetljavo, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in klimatizacijo ter na možnosti, ki jih informacijske in komunikacijske tehnologije nudijo na ravni merjenja, nadzora in avtomatizacije; vztraja pri tem, da pametni števci, učinkovita razsvetljava, računalništvo v oblaku in porazdeljena programska oprema lahko preoblikujejo vzorce uporabe virov energije;

15.  poudarja, da lahko informacijske in komunikacijske tehnologije urbanističnemu načrtovanju in upravljanju mestne infrastrukture zagotovijo inovativne rešitve za zmanjšanje emisij ogljika;

16.  meni, da ima lahko uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij ključno vlogo pri izboljševanju energetske učinkovitosti, predvsem pri upravljanju in delovanju strnjenih mestnih naselij; meni, da je projekt pametnih mest dokaz, da je z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij mogoče zmanjšati porabo energije, obenem pa spodbuja druga mesta k izboljšanju njihovih dosežkov in uporabi zgledov dobre prakse;

17.  poudarja, da tesnejše sodelovanje med javnimi organi in ponudniki javnih storitev pri uvajanju pametnega merjenja lahko zmanjša stroške in zagotovi boljše storitve za potrošnike;

18.  poudarja pomembnost vključitve javnih komunalnih služb, mestnih svetov in občinskih organov v proces sprejemanja odločitev z namenom uvajanja praktičnih ukrepov za zmanjšanje porabe energije in večjo energetsko učinkovitost; poudarja pomembnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij na tem področju;

19.  poudarja, da si morajo vsi sektorji, ki uporabljajo energijo, čim bolj prizadevati za boljšo energetsko učinkovitost; opozarja, da bo uresničevanje evropskega cilja o vsesplošnem varčevanju z energijo odvisno od količine energije, privarčevane na nižjih ravneh;

20.  poudarja, da si mora tudi sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij prizadevati za večjo energetsko učinkovitost in širšo uporabo z vidika ogljika nevtralne oskrbe z energijo, in sicer z razvijanjem opreme, komunikacijskih omrežij in prenosnih sistemov; obenem meni, da mora biti Komisija prožna pri prilagajanju predpisov tehničnemu razvoju sektorja;

21.  poudarja, da so merilna in regulacijska tehnika ter ustrezna programska oprema v industrijskem sektorju bistvene za uresničevanje možnosti za varčevanje z viri;

22.  obžaluje počasno napredovanje izrabe možnosti energetske učinkovitosti in prihrankov energije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; poziva Komisijo, naj v celoti upošteva možnost prihrankov na podlagi uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo(1);

23.  poudarja, kako pomemben je vpliv informacijskih in komunikacijskih tehnologij na energetsko učinkovitost, kar se je pokazalo tudi pri obravnavi tega vprašanja v letu 2007 kot posebne teme v okviru prednostnih nalog na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij v sedmem okvirnem programu na področju tehnoloških raziskav in razvoja(2);

24.  meni, da je treba v veliko državah članicah dati prednost krepitvi evropskega gospodarstva, tako da se vlaga v nove tehnologije, zlasti v razvoj širokopasovnih storitev za zagotovitev gospodarske rasti, ter zagotavljanju dostopa do novih sistemov in aplikacij za vse večje število državljanov in podjetij EU in uresničevanju ciljev energetske učinkovitosti, ki jih je EU zastavila do leta 2020; poleg tega bo razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki pomeni prehod na nizkoogljično gospodarstvo, prispeval k zmanjšanju odvisnosti od oskrbe z energijo in k obvladovanju visokih stroškov surovin;

25.  poziva države članice, naj z razvojem ustrezne infrastrukture pospešujejo razpoložljivost širokopasovnega interneta za vse državljane EU, da bi tako zagotovile enakopraven dostop do spletnih storitev, ki zmanjšujejo potrebo po potovanjih;

26.  poziva, naj se razvijejo in uvedejo spletne storitve (e-bančništvo, e-trgovanje, e-uprava, e-učenje, e-zdravstvo) in delo na daljavo, da bi izboljšali kakovost storitev, ponujenih javnosti, hkrati pa zmanjšali emisije ogljika poziva države članice, naj razvijejo tovrstne storitve, ki ljudem prihranijo čas, poleg tega pa zmanjšajo uporabo prevoza;

27.  poudarja pomen logistike pri racionalizaciji prometa in zmanjšanju emisij ogljika; priznava potrebo po večjih javnih in zasebnih naložbah v orodja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, s čimer bi omogočili razvoj inteligentnih energetskih infrastruktur za promet ter zlasti uresničili e-tovorni promet in inteligentne prevozne sisteme;

28.  je prepričan, da lahko uporaba inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in v povezavi z drugimi načini prevoza pripomore k zmanjšanju prometnih zastojev in njihovih škodljivih učinkov na okolje; meni, da bodo uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v potniškem prometu ter razpoložljivost novih tehnologij in minimalnih informacij o cestah in njihovi interakciji s pnevmatikami ter o vremenskih razmerah na vgrajenem prikazovalniku v vozilu omogočile učinkovitejši, hitrejši in varnejši prevoz oseb in blaga;

29.  poudarja pomen informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri načrtovanju nove evropske prometne politike; poziva, naj vsakršni tovrstni načrti Komisije vključujejo rešitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij, med drugim pri uravnavanju prometnih tokov ter za povečanje intermodalnosti v prometnem sektorju in izboljšanje razmerja med različnimi načini prevoza;

30.  poziva Komisijo in države članice k uporabi potrebnih aplikacij za razvoj tehnološke infrastrukture, s katero bo mogoče zmanjšati cestni promet in spodbujati intermodalnost;

31.  poudarja, da bi se lahko, z namenom doseganja prihrankov energije v prometnem sektorju, z organizacijo virtualnih srečanj izognili potovanjem, z uvedbo inteligentnih prevoznih sistemov pa omogočili visoko učinkovit prometni sistem;

32.  poziva Komisijo k večjim prizadevanjem za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v prometu, zlasti nadzornih in merilnih instrumentov; meni, da je treba rezultate merjenj upoštevati pri upravljanju prometa v realnem času ter pri razvoju in načrtovanju mestnega in regionalnega prometnega omrežja;

33.  poziva Komisijo, naj spodbuja uvajanje pametnih motorjev, da bi tako podprli zadevne glavne sektorje in skupne tehnološke platforme;

34.  poudarja potrebo po skupni strategiji glede razvoja in proizvodnje električnih avtomobilov; poleg tega poziva Komisijo, naj prednostno obravnava projekte pametnih avtomobilov in pametnih cest ter pilotne projekte raziskav in razvoja za naprave za komuniciranje med vozili ter med vozili in cestno infrastrukturo, kar lahko odpre nove poslovne priložnosti za evropska podjetja s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

35.  priporoča, da se v okviru delovanja Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo da prednost pobudam za razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij za trajnostno inteligentna mesta, saj več kot 80 % državljanov EU živi v mestih, ki se soočajo z največjimi izzivi sodobnega časa za evropske družbe, na področju trajnostnega razvoja, mobilnosti, komunikacij, zdravstva, varnosti, blaginje itd.;

36.  poudarja, da bi moral biti prihodnji predlog Komisije o določitvi nove digitalne agende za Evropo usmerjen k vključevanju informacijskih in komunikacijskih tehnologij za nizkoogljično gospodarstvo; poziva k izkoriščanju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da bi omogočili ciljna zmanjšanja emisij ogljika, ki naj bi jih v ključnih sektorjih dosegli do leta 2020, in poziva k spodbujanju odgovorne rabe energije, zlasti z namestitvijo pametnih števcev; opozarja tudi, da bi bilo treba določiti posebne cilje za zmanjšanje odtisa sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologije za leto 2015;

37.  ugotavlja, da je nezadostna raven ustreznega usposabljanja na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij velika ovira za njeno razširjeno uporabo v industriji in javnih storitvah;

38.  priporoča, naj se pri naslednji reviziji upošteva klavzula o pregledu v direktivi o energetski učinkovitosti stavb in razširi področje uporabe direktive, da bodo zajete manjše stavbe; poziva države članice, naj izvajajo to direktivo; prav tako priporoča, da se informacijske in komunikacijske tehnologije vključijo v ukrepe za izvajanje energetske učinkovitosti; spodbuja države članice, naj zagotovijo, da bodo certifikati o energetski učinkovitosti javnih stavb dostopni javnosti in enostavni za primerjanje;

39.  vztraja, da je treba čim prej začeti z uvajanjem pametnih aparatov na podlagi komercialne uporabe skupne tehnološke pobude ARTEMIS;

40.  meni, da bo širša uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij spodbudila evropsko gospodarsko rast, ustvarila nova kvalificirana delovna mesta ter povečala trg novih energijsko učinkovitih tehnologij in ustvarjanje zelenih delovnih mest; meni, da so tako za raziskave in razvoj kot za uporabo obstoječih tehnologij potrebna znatna vlaganja; poziva države članice, naj zagotovijo spodbude za javne in zasebne naložbe v energetsko učinkovitost; v zvezi s tem ponovno opozarja na odgovornost držav članic in Komisije kot organov, ki izvajajo postopke javnih naročil;

41.  poudarja pomembno vlogo zasebnih naložb pri doseganju potrebnih ravni financiranja in je zato prepričan, da mora EU zagotoviti spodbudne razmere na trgu in regulativni okvir, ki bo spodbujal podjetja, da bi uresničili ambiciozno strategijo za energetsko učinkovitost; prepričan je, da bodo pri teh pogojih trgi dosegli cilje, ki so zanje zastavljeni; zato poziva Komisijo, naj pripravi konkretne in ambiciozne cilje glede na potencial različnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot je to opisala v svojem sporočilu (KOM(2009)0111);

42.  poziva države članice, naj vlagajo v izobraževanje o energetski učinkovitosti, ki se mora začeti že v šolah, in spodbuja razvoj inovativnih izobraževalnih programov o energetski učinkovitosti, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, v široki mreži osnovnih in srednjih šol;

43.  meni, da pametno merjenje in projekti informacijskih in komunikacijskih tehnologij na splošno zahtevajo obširne informacijske kampanje, ki državljanom pojasnjujejo koristi, ki jih prinašajo; poudarja, da je obveščanje družbe o potrebi po pametnem merjenju in njegovih koristih bistveno, da bi se izognili napačnim razlagam in nezadostni podpori javnosti; zato meni, da je treba za izboljšanje proizvodnje in dobave energije ter elektroenergetskih omrežij čim prej začeti spodbujati pametne števce, ki potrošnikom omogočajo, da upravljajo svojo porabo kar najbolj učinkovito; v zvezi s tem poudarja, da bodo merjenje, nadzor in avtomatizacija porabe bistveni del optimizirane strukture električnega omrežja, katerega namen mora biti po eni strani zagotavljanje energetske učinkovitosti, po drugi strani pa vključevanje obnovljivih virov energije, upravljanja shranjevanja energije in ponovnega polnjenja prihodnjih električnih vozil; poudarja, da so pametni merilni sistemi sicer bistvena stopnja procesa, a kljub temu le prvi korak k razvoju pametnih omrežij;

44.  poudarja, da je v povezavi s pomembnim vplivom informacijskih in komunikacijskih tehnologij na gospodarski razvoj evropskih mest in regij nujno posvetovanje z uradnimi predstavniki lokalnih in regionalnih skupnosti o področjih, za katera nudijo programi EU podporo za oblikovanje sklopov prednostnih ukrepov, pomembnih za te skupnosti;

45.  poudarja, da so zato, da bi lahko v celoti izkoristili prednosti pametnega merjenja, potrebna pametna omrežja na ravni držav članic in evropski ravni; zato poziva Komisijo, naj razmisli o programih vlaganj na evropski ravni; poziva države članice, naj pospešujejo in omogočajo uporabo pametnega merjenja za uporabnike v poslovnih in stanovanjskih stavbah; poudarja, da je uvedba pametnega merjenja le eden od nujnih elementov v izgradnji povezanega evropskega pametnega omrežja; spodbuja države članice in Komisijo, naj v ta namen spodbujajo uporabo rešitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

46.  poudarja potrebo po spremljanju vpliva razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij na vidike uravnoteženega razvoja, zlasti z ozirom na okoljska in družbena vprašanja, vključno z nevarnostmi za okolje in zdravje v zvezi z obdelavo izrabljene opreme, ter tudi na družbene razlike, ki so posledica digitalne ločnice;

47.  izraža pohvalo državam članicam, ki so že uvedle pametno merjenje, in poziva ostale države članice k čimprejšnjemu napredku na tem področju; poziva Komisijo, naj sofinancira čim večje število velikih projektov z uporabo namenskih obstoječih finančnih in raziskovalnih instrumentov;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj z javnimi naročili spodbujajo rešitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki so učinkovite ter jih je mogoče nadgrajevati in razširjati;

49.  poziva Komisijo, naj oblikuje evropski spletni portal, ki bi vseboval zglede najboljše prakse glede uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za izboljšanje energetske učinkovitosti in bi tako bil vir koristnih informacij za potrošnike in javne organe; poziva k začetku medijske kampanje v vsej Evropi, ki bi bila namenjena izobraževanju javnosti o praksah za varčevanje z energijo na področju uporabe elektronskih naprav;

50.  poziva Komisijo, naj pri načrtovanju informacijskih in komunikacijskih tehnologij upošteva manj razvite regije v Uniji in zagotovi sredstva za sofinanciranje uvedbe pametnih števcev in izvajanja drugih projektov informacijskih in komunikacijskih tehnologij v teh regijah, s čimer bi zagotovila udeležbo teh regij in preprečila njihovo izključitev iz skupnih evropskih podvigov;

51.  pozdravlja ustanovitev delovne skupine za pametna omrežja znotraj Komisije in priporoča, naj upošteva mnenja vseh zainteresiranih strani; poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotavlja redna poročila o napredku pri delu te skupine;

52.  poziva Komisijo, naj na podlagi dela te delovne skupine sestavi sporočilo o pametnem merjenju, ki bo:

53.  meni, da morajo države članice do konca leta 2010 sprejeti minimalne funkcionalne specifikacije za sisteme pametnega merjenja, ki spodbujajo porazdeljeno proizvodnjo in energetsko učinkovitost, da bi se potrošnikom zagotovile celovite in pomembne informacije, ki jim bodo v vsakem trenutku omogočale nadzor nad porabo energije in njeno prilagajanje lastnim potrebam, ter s tem pomagalo učinkoviteje gospodariti z energijo;

54.  poziva Komisijo, naj sprejme natančen akcijski načrt za zmanjšanje porabe energije z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v stavbah institucij EU in na ta način da zgled državam članicam in evropskim državljanom;

55.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2010 predlaga časovni razpored z ambicioznimi in obvezujočimi cilji glede varčevanja z energijo na podlagi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za vse sektorje informacijskih in komunikacijskih tehnologij in države članice, da bi uresničili cilje zmanjšanja emisij ogljika;

56.  je prepričan, da je pri odločanju o pravnih instrumentih in skupnih ukrepih na evropski ravni treba posebno pozornost posvetiti dodatnim stroškom evropskih državljanov, ki jih ti ukrepi lahko povzročijo, kot tudi obremenitvam evropske industrije, povezanim s proizvodnimi in upravnimi stroški;

57.  poziva Komisijo, naj v okviru financiranja EU predstavi finančni instrument, ki bi spodbujal mala in srednja podjetja k razvoju lastnih trajnostnih nizkoogljičnih energetskih tehnologij;

58.  poziva Komisijo, naj prilagodi proračun EU, da bi pospešila razvoj in uporabo stroškovno učinkovitih nizkoogljičnih tehnologij, in se zlasti osredini na izpolnjevanje finančnih potreb za izvajanje strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrta SET);

59.  pozdravlja ustanovitev združenja županov kot središča za izmenjavo zgledov dobre prakse ter za utiranje poti mestom, ki si z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti postavljajo ambiciozne cilje; v povezavi s tem čestita mestom in združenjem, ki v okviru uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij razvijajo zglede dobre prakse, na podlagi katerih so mesta energetsko učinkovitejša, in spodbuja širitev tovrstnih praks;

60.  poziva države članice in Komisijo, naj podprejo izobraževanje in ozaveščanje uporabnikov, da bi izkoristile vse možnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri varčevanju z energijo;

61.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ustreznimi mednarodnimi partnerji spodbuja razvoj skupnih mednarodnih standardov za poročanje podjetij o emisijah ogljika in jim tako omogoči merjenje lastnih emisij na primerljiv in učinkovit način;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo razvoj procesiranja na daljavo, saj ima ta tehnologija velike možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje trošenja, ki je običajno povezano z rednim posodabljanjem informacijske in komunikacijske tehnologije;

63.  upa, da bodo izvedeni potrebni koraki za izkoriščanje potenciala informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri zmanjševanju izgub v okviru logistične verige na področju proizvodnje živil, zlasti z usklajenim delovanjem v okviru skupne kmetijske politike in sedmega okvirnega programa;

64.  naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10. (2) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.