Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2152(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0057/2010

Predložena besedila :

A7-0057/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 06/05/2010 - 7.8
CRE 06/05/2010 - 7.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0154

Sprejeta besedila
PDF 493kWORD 119k
Četrtek, 6. maj 2010 - Bruselj
Bela Knjiga: Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti
P7_TA(2010)0154A7-0057/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o Beli knjigi Komisije: Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti (2009/2152(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju bele knjige z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (KOM(2009)0147),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o prilagajanju podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2009 o „2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2009 o gozdnih požarih poleti 2009(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2009 o strategiji EU za konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu (COP 15)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o izidu konference o podnebnih spremembah v Københavnu (COP 15)(5),

  ob upoštevanju okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), kjotskega protokola k tej konvenciji ter izid 15. konference pogodbenic UNFCCC v Københavnu(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/29/ES z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov(7),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ribištvo (A7–0057/2010),

A.  ker se globalno segrevanje in podnebne spremembe priznavajo kot izjemno resna grožnja,

B.  ker bodo imele podnebne spremembe velike okoljske, ekonomske in družbene posledice,

C.  ker bo za prilagoditev neizogibnim posledicam potrebno veliko truda, tudi če bi bila svetovna omejitev in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov uspešna,

D.  ker bi omejitev globalnega segrevanja na +2 °C, ki jo je kot svoj cilj določila EU, še vedno pomenila segrevanje, ki bi vodilo v skrajne regionalne podnebne spremembe, in ker bi sedanje zaveze, sporočene UNFCCC, če bodo uresničene, povečale segrevanje na +3,5–4 °C,

E.  ker vpliv podnebnih sprememb ne bo enak, enako velik in v enakih časovnih okvirih v vseh evropskih regijah,

F.  ker bo, kot je poudarjeno v beli knjigi Komisije, pri prilagajanju potrebna solidarnost držav članic z regijami z omejenimi možnostmi in regijami, ki trpijo najhujše posledice podnebnih sprememb,

G.  ker sta južna Evropa in Sredozemlje dve posebno ranljivi območji Evrope, ki se že soočata s pomanjkanjem vode, sušami in gozdnimi požari, in ker nedavna raziskava kaže, da je do leta 2080 v južni Evropi pričakovati do 25-odstotno zmanjšanje pridelka(8),

H.  ker se po ocenah Evropskega respiratornega društva s povišanjem temperature za eno stopinjo Celzija nad običajni prag v nekem mestu za 6 % poveča smrtnost med bolniki z dihalnimi težavami,

I.  ker je poglavje bele knjige z naslovom „Zunanja dimenzija in tekoče delo v okviru UNFCCC“ pomembno in ker mora EU nastopati enotno, da bi zopet zavzela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in tako pripomogla k oblikovanju nove „podnebne diplomacije“, k čemur poziva resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2010 o izidu konference v Københavnu,

J.  ker bo vplive podnebnih sprememb na gospodarstvo, družbo in širše okolje mogoče najbolj občutiti posredno prek degradacije storitev ekosistemov, bistvenih za človekovo dobro počutje, in ker to zahteva, da je varstvo ekosistemov temelj evropske strategije prilagajanja,

K.  ker zviševanje povprečnih temperatur zmanjšuje povpraševanje po nafti in plinu za ogrevanje, vendar se hkrati povečuje število dni, ko je potrebno hlajenje, kar lahko poveča povpraševanje po električni energiji,

L.  ker bi morala sedanja evropska zakonodaja, ki neposredno obravnava okoljska vprašanja, zagotoviti skladno podlago za krepitev zmožnosti EU za spoprijemanje z vplivi podnebnih sprememb,

M.  ker bi morali ukrepi, sprejeti na evropski ravni, kratko- in dolgoročno določati ter izpolnjevati najvišje standarde v zvezi s spoštovanjem okolja (vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam),

1.  odobrava omenjeno belo knjigo;

2.  se strinja s ciljem predlaganega prilagoditvenega okvira EU, tj. izboljšati odpornost EU za spopadanje z vplivi podnebnih sprememb;

3.  zlasti pozdravlja poudarek bele knjige na povečevanju odpornosti vseh ekosistemov kot ključni obrambi pred vplivi podnebnih sprememb; nadalje poudarja, da so naravni ekosistemi najpomembnejši ponori ogljika na Zemlji, ki izolirajo 50 % globalnih letnih emisij toplogrednih plinov in prispevajo tako k ublažitvi sprememb kot tudi k prilagajanju;

4.  poudarja pomembnost oblikovanja nacionalnih načrtov prilagajanja na podlagi skupnega evropskega okvira, ki državam članicam omogoča načrtovanje in posredovanje njihovih prizadevanj za prilagoditev; meni, da morajo taki načrti vsebovati zemljevide tveganj in nevarnosti, na katerih bodo vrisani infrastruktura in objekti, ki bi v neugodnih vremenskih razmerah lahko ogrožali okolje ali javno zdravje; poziva, naj se javnosti in drugim državam članicam omogoči dostop do takih informacij;

5.  poudarja, da je pomembno prilagajanje sistematično vključiti v vse politike EU, zlasti v skupno kmetijsko in ribiško politiko, gozdarsko politiko in kohezijsko politiko ter v zakonodajo o presoji vplivov na okolje, gradbenih dovoljenjih in gradbenih standardih, ter zagotoviti skladnost takih ukrepov s pomočjo horizontalnega medsektorskega pristopa na podlagi odpornosti ekosistemov;

6.  poudarja, da bi bilo treba med glavnimi področji ukrepanja, ki so opredeljena v beli knjigi, določiti prednostna področja glede na časovni okvir, v katerem se pričakuje nastanek različnih posledic v Evropi, da bi učinkoviteje razporedili razpoložljive vire;

Razvijanje baze znanja

7.  soglaša z mnenjem Komisije, da je potrebno več znanja o vplivu podnebnih sprememb, da bi lahko informacije, pridobljene z raziskavami, razširili v čim večjem obsegu in nato razvili ustrezne prilagoditvene ukrepe;

8.  poziva Komisijo, naj zakladnico znanja o vplivu podnebnih sprememb, zlasti v Evropski uniji, ne le razvije, ampak naj to znanje tudi posreduje državam v razvoju in državam, ki se šele industrializirajo, da ga bodo lahko uporabile za oblikovanje lastnih odgovorov na problem podnebnih sprememb in učinkovito izkoristile sredstva, namenjena podnebnim ukrepom;

9.  poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja na področju raziskovanja v sedanjem sedmem okvirnem programu in prihodnjih okvirnih programih za raziskave, ki bodo skušala zapolniti obstoječe vrzeli v znanju o tveganjih (pretekle in verjetne prihodnje katastrofe, povezane z vremenom) in drugih pomembnih dejavnikih, kot so družbeno-ekonomske spremembe (sedanja in prihodnja geografska porazdelitev ogroženega imetja), in razviti načine in tehnologijo za ocenjevanje stroškov in koristi ukrepov za prilagoditev vplivom podnebnih sprememb in njihovega prispevka k zmanjšanju izpostavljenosti ali ranljivosti za tveganja, povezana s podnebjem; poudarja, da bi morale raziskave in financiranje na področju tehnološkega razvoja v državah, ki imajo visoke stroške zaradi prilagoditvenih ukrepov;

10.  meni, da bi bilo zaradi vrste različnih podnebnih scenarijev v Skupnosti nujno treba določiti kazalnike ranljivosti, ter poudarja, da so potrebne nadaljnje raziskave ustreznih modelov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, treba pa je tudi opredeliti sposobnost prilagajanja na celotnem ozemlju EU; zato poziva Evropsko agencijo za okolje, naj pripravi poročila z analizo tveganj, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za najbolj ranljive evropske regije, ki bodo opredelila potrebe, omejitve, časovne okvire, priložnosti, politične ravni in možnosti za prilagoditev, z namenom izdaje strateških smernic za prilagajanje ter pomoči regionalnim in lokalnim zainteresiranim stranem pri razvoju trdnih strategij prilagajanja;

11.  kljub vsemu opozarja, da je bistveni del težave negotovost glede vpliva podnebnih sprememb in da bo treba odločitve na tem področju včasih sprejemati brez čakanja na znanstveno zanesljivost in v skladu s previdnostnim pristopom;

12.  meni, da je treba nameniti sredstva za podnebne raziskave, ki bodo najučinkoviteje izvedene na evropski ravni in bodo zagotovile trdno osnovo za razvoj politik za prilagajanje podnebnim spremembam;

13.  spodbuja Komisijo, naj zagotovi lahek dostop do podrobnih podatkov (vključno z metapodatki, ki opisujejo metodologije nizov podatkov) za vse javne in zasebne zainteresirane strani; meni, da bi bilo treba podatke o podnebnih spremembah obravnavati kot javno dobro in bi ti tako, v skladu s členom 14 direktive INSPIRE, morali biti na voljo javnosti brezplačno ali po ceni, s katero bi pokrili stroške vodenja nizov podatkov in ustreznih podatkovnih storitev;

14.  poudarja potrebo po razvoju mreže lokalnih in regionalnih pobud za prilagajanje na podnebne spremembe in po izmenjavi izkušenj na evropski ravni; opozarja, da lahko opredelitev najboljših praks ustvari dodano vrednost za strategijo EU;

15.  poudarja pomen participativnih raziskovalnih metod, kakršne spodbuja program „Znanost v družbi“ v okviru 7. okvirnega programa EU za raziskave in ki olajšujejo skupno pridobivanje znanja v povezavi s skupnostmi in lokalnimi organi za določitev najboljših strategij prilagajanja na lokalni in regionalni ravni ter za zagotovitev boljšega širjenja znanja;

16.  pozdravlja pobudo bele knjige za vzpostavitev sistema za izmenjavo informacij; upa, da bo začel delovati do leta 2011 in da bodo do takrat izdelani tudi modeli in orodja za napovedovanje;

17.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da bo mehanizem za izmenjavo informacij razvit kot portal, ki bo vključeval druge obstoječe sisteme, kot sta Skupni okoljski informacijski sistem ter globalno spremljanje okolja in varnosti, ter da bo njegova dodana vrednost v pripravi EU, držav članic in zasebnih deležnikov na načrtovanje, financiranje in izvajanje ustreznih prilagoditvenih načrtov;

18.  poudarja, kako pomembne so satelitske storitve, zlasti za reševalne dejavnosti v primeru naravnih nesreč; poziva vse udeležene strani, naj začne sistem GMES čim prej v celoti delovati;

Vključitev prilagajanja v politike EU
Splošno načelo

19.  poudarja, da je treba sprejeti medsektorski pristop, ki bo temeljil na odpornosti ekosistemov, zaščiti habitatov in biotske raznovrstnosti ter storitvah, ki jih zagotavljajo ekosistemi, ter zagotoviti sinergijo in medsebojno povezanost ukrepov, ki bodo sprejeti v okviru vseh pomembnih sektorskih politik;

Voda

20.  je zlasti zaskrbljen zaradi vode, enega od primarnih virov na našem planetu, saj bodo podnebne spremembe zelo vplivale na njeno količino in kakovost, zlasti pitne vode;

21.  poudarja, da mora EU učinkoviteje gospodariti s svojimi vodnimi viri na podlagi trajnostnega dvotirnega pristopa, ki ga označujeta povečevanje potenciala vira in aktivno zmanjševanje povpraševanja in trošenja na strani prebivalstva, ter družbeno-ekonomskih dejavnosti;

22.  poudarja, da je treba prilagajanje celostno vključiti v načrte upravljanja povodij v skladu s smernicami, izdanimi 30. novembra 2009;

23.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti dejavno izvajanje okvirne direktive o vodah (2000/60/ES)(9) in učinkovito izvajanje načrtov upravljanja povodij, zlasti v primeru čezmejnih povodij in v regijah, kjer bo pomanjkanje vode doseglo kritično raven in/ali kjer se povečuje nevarnost poplav;

24.  poudarja, da je treba izvajati direktivo o poplavah, v kateri je predviden celostni mehanizem za oceno in opazovanje povečanih tveganj poplav zaradi podnebnih sprememb ter za razvoj možnih prilagoditev, skupaj s koristmi, ki jih lahko zagotovijo odporno okolje in odporni ekosistemi za opazovanje in čim večjo omejitev učinkov poplav;

Kmetijstvo in gozdarstvo

25.  poudarja, da je treba okrepiti odpornost kmetijskih ekosistemov z bolj trajnostno uporabo naravnih virov, zlasti vode in tal, z aktivnim odvračanjem od netrajnostnega ravnanja in poljščin, ki zaradi porabe vode niso primerne, ter z večjo uporabo biotske raznovrstnosti na ravni vrste in med vrstami pri semenih in živalskih pasmah;

26.  meni, da bi morala skupna kmetijska politika prevzeti osrednjo vlogo pri prilagajanju in da mora razviti pristop do kmetijstva, ki bo bolj oprt na ekosistem ter bo varoval in povečeval koristi ohranjanja biotske raznovrstnosti in drugih storitev ekosistema, vključno z ohranjanjem tal, kakovostjo poplavnih voda in ekološko povezljivostjo pokrajin; meni tudi, da bo uvedba trajnostnih kmetijskih praks prinesla velike koristi za varstvo tal, gospodarjenje z vodami, ohranjanje biotske raznovrstnosti in odpornost ekosistemov;

27.  poudarja, da bodo ukrepi EU za zaščito gozdov morali vključevati prilagajanje, saj bodo gozdni ekosistemi zaradi podnebnih sprememb močno prizadeti in bo obstajala večja nevarnost požarov;

28.  pozdravlja predloge Komisije za posodobitev gozdarske strategije EU; poziva Komisijo, naj čim prej sproži razpravo o varstvu gozdov;

29.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo gozdno-kmetijske ukrepe za pogozdovanje v sredozemskih državah kot stroškovno učinkovit način za zagotavljanje osnovnih storitev ekosistema;

30.  izraža zaskrbljenost, ker je bilo v požarih, ki so v zadnjih letih prizadeli Evropo, letno uničenih več kot 400 000 hektarov gozda, za kar je krivo postopno zapuščanje podeželja in njegovih tradicionalnih dejavnosti, neprimerno vzdrževanje gozdov, prostrani gozdovi z eno samo vrsto dreves, sajenje neustreznih drevesnih vrst, pomanjkanje prave politike preprečevanja in premile kazni za namerno povzročene požare ter neustrezno izvajanje zakonov o prepovedi nezakonite gradnje in o zagotavljanju pogozditve; ugotavlja, da se ob taki pogostosti požarov predvsem v južni Evropi gozdovi ne morejo obnoviti in da ima to resne ekološke, gospodarske in družbene posledice; ugotavlja tudi, da se je zaradi neobičajnih vremenskih razmer v letu 2007 povečal pojav ogromnih požarov, ki bodo v prihodnjih letih verjetno pogostejši; nadalje ugotavlja, da se bo globalno segrevanje nadaljevalo vsaj še naslednjih 30 let in da bi to lahko vplivalo zlasti na določene regije, ki so posebej občutljive na podnebne spremembe;

31.  odločno poziva Komisijo, naj v svojem predlogu akcijskega načrta EU za prilagajanje podnebnim spremembam posebno pozornost posveti preprečevanju suš in gozdnih požarov ter boju z njimi, s poudarkom na južni Evropi, kot predlaga Parlament v svoji resoluciji o gozdnih požarih iz leta 2009;

32.  poziva Komisijo, naj predloži priporočila glede načinov prilagajanja nacionalnih sistemov civilne zaščite, da se bo mogoče spopasti z vplivi podnebnih sprememb; posebej poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za širitev virov in zmogljivosti evropske taktične rezerve za boj proti gozdnim požarom;

33.  priporoča Komisiji, naj pripravi raziskovalne programe za preučitev odziva gozdov na višje ravni CO2, višje temperature in na sušo;

34.  13(e). priporoča Komisiji, naj pripravi raziskovalne programe za razvoj novih tehnik gospodarjenja z gozdovi na območju prizadetih ekosistemov glede na nove razmere, ki jih ustvarjajo podnebne spremembe;

Ribištvo

35.  poziva, naj se pozornost nameni alternativnim ribolovnim sistemom upravljanja in zmanjšanju zmogljivosti nekaterih delov evropskega ladjevja, da se oblikujejo trajnostne ribolovne in ribogojne prakse;

36.  poziva Komisijo, naj izvede študije za oceno pojava zelenih alg in njihovega vpliva na ribiški sektor; poziva tudi k izvedbi študije o vplivu sprememb morskih tokov zaradi segrevanja podnebja na selitev nekaterih morskih vrst;

37.  odločno poziva Komisijo, naj zagotovi okrepitev in izvajanje priporočil za celostno upravljanje obalnih območij v bolj splošnem okviru celostne morske politike, ki bo povezala vse sektorske politike, povezane z morjem in oceani;

38.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prilagoditev prek odpornosti ekosistemov vključena v stališče Skupnosti v okviru mednarodnih pogajanj o ribolovu in morskem okolju, zlasti v zvezi s partnerskimi sporazumi o ribolovu in regionalnimi ribiškimi organizacijami;

39.  poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje pri ustanavljanju „modrega“ ogljikovega sklada v okviru Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe; poudarja, da bi moral ta sklad proučiti finančne in usklajevalne mehanizme za zaščito in upravljanje obalnih in morskih ekosistemov ter ogljika v oceanih kot del globalne strategije za morsko načrtovanje;

Tla

40.  meni, da tla nimajo zgolj pomembnega vpliva na podnebne spremembe, temveč da lahko podnebne spremembe same povzročijo hudo degradacijo tal ali erozijo;

41.  se zaveda, da ima degradacija tal primarno lokalne in regionalne vzroke in posledice in da bi bilo posledično treba upoštevati načelo subsidiarnosti; poziva tiste države članice, ki nimajo zakonodaje o varstvu tal, naj odgovornost prevzamejo nase;

Obalna in otoška območja

42.  meni, da bi morala biti obalna in otoška območja upravičena do prednostnih prilagoditvenih ukrepov, saj so še posebej izpostavljena vplivom podnebnih sprememb in gosto poseljena, gospodarska tveganja pa so zelo velika;

Zdravstvena in socialna politika

43.  poudarja, da bi morale politike prilagajanja podnebnim spremembam postati gonilo trajnostne rasti; poleg tega poudarja, da je mogoče in je treba s temi politikami ustvarjati delovna mesta in varovati socialno pravičnost ter tako prispevati k višji stopnji zaposlenosti in pomagati v boju proti revščini in socialnim razlikam;

44.  poudarja, da je treba v strategiji za oživitev gospodarstva EU upoštevati socialno in zaposlitveno razsežnost politik prilagajanja;

45.  ugotavlja, da bodo ambiciozni načrti za prilagajanje pripomogli k razvoju zelenih delovnih mest v Evropi, kar nam bo pomagalo na poti k brezogljičnemu gospodarstvu, ter poziva Komisijo in države članice, naj si torej močneje prizadevajo za dosego bolj trajnostne gospodarske rasti povsod po Evropi;

46.  poudarja, da je treba socialno šibkejšim skupnostim oziroma skupinam zaradi visokih stroškov za prilagoditvene ukrepe zagotoviti izdatno podporo;

47.  odobrava predloge Komisije za oblikovanje smernic in nadzornih mehanizmov za vpliv podnebnih sprememb na zdravje do leta 2011; poudarja, da narašča nevarnost širjenja bolezni, ki se širijo s prenašalci, da pretijo resne posledice za zdravje dihal ter da je evropske državljane treba izobraževati o učinkovitih preventivnih ukrepih, ki jih priporoča Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni;

48.  ugotavlja, da bodo vplivi podnebnih sprememb na zdravje najbrž najhuje prizadeli najbolj prikrajšane skupnosti, najrevnejše prebivalstvo in najbolj ranljive skupine, kot so otroci, starejši in tisti, ki so že bolni; meni, da je prilagoditvene ukrepe nujno obravnavati v okviru neenakosti na področju zdravja ter da morajo spodbujati dejavnosti, ki zagotavljajo sočasne koristi za zdravje;

49.  poudarja, da je treba okrepiti obstoječe sisteme spremljanja in nadzora živalskih bolezni;

50.  priznava vlogo zdravstvenega sektorja pri prilagajanju; poziva EU, naj podpre ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa sektorja in zagotovi ustrezno financiranje za prilagoditvene ukrepe v zdravstvenem sektorju;

Infrastruktura

51.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo obstoječa zakonodaja o izdaji dovoljenj za industrijske obrate in presoji vplivov na okolje zahtevala, da vse načrtovane infrastrukture ali odobrene industrijske dejavnosti v celoti upoštevajo napovedi podnebnih razmer za prihodnost in posledična tveganja, pri tem pa ohranijo sposobnost prilagajanja; opozarja, da bi bilo v mnogih primerih bolje, da se ne razvijajo ranljiva območja, kot da se gradijo objekti za zaščito pred negativnimi podnebnimi vplivi;

52.  poudarja, da je treba zagotoviti, da se v presojah vplivov na okolje na splošno upoštevajo različni verjetni scenariji prilagajanja, če so znanstveno utemeljeni;

53.  poziva Komisijo, naj čim prej razvije metodologijo za upoštevanje podnebnih vidikov v infrastrukturnih projektih, vključno z analizo stroškov in koristi ter možnimi alternativami;

54.  predlaga Komisiji, naj med možnostmi, ki jih namerava raziskati v povezavi z oceno podnebnih vplivov javnih in zasebnih naložb, preuči načine za spodbujanje ustreznega načrtovanja rabe tal (vključno s kartiranjem nevarnih in ogroženih območij);

55.  spodbuja Komisijo, naj nadaljuje svoj načrt vključitve podnebnih vplivov v gradbene standarde (kakršni so standardi Eurocodes), da bi tako izboljšali odpornost stavb, postavljenih na potencialno ogroženih območjih;

56.  meni, da se je treba z mikroklimatskega vidika izogibati gradnjam, ki na gosto poseljenih območjih in v mestih onemogočajo odtekanje vode;

Promet

57.  obžaluje, da se bela knjiga ne posveča prometnemu sektorju, čeprav je ta sektor odgovoren za 27 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU in so potrebni učinkoviti prilagoditveni ukrepi;

58.  poudarja, da mora prometni sektor postati sestavni del evropske strategije glede podnebnih sprememb, ter poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predlog za „evropski sveženj o podnebju in prometu“;

59.  meni, da je treba podpreti prehod na druge oblike prevoza kot enega od načinov za dekarbonizacijo prometa;

60.  poudarja, da morajo vse vrste prometa postopoma internalizirati zunanje prilagoditvene stroške;

61.  meni, da ekonomske, socialne in finančne posledice nujnih prilagoditvenih ukrepov v sektorju prometa, kot je reorganizacija sektorja (zlasti zaradi prehoda na nove oblike prevoza) še vedno niso dovolj poznane ali predvidene; poziva Komisijo, naj opredeli kazalnike ranljivosti in metode za izmenjavo najboljših praks za različna področja sektorja (železniški, cestni, zračni in pomorski promet);

62.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo učinkovito politiko za mobilnost v mestih, s katero bi na podlagi razvoja javnega prevoza in somodalnosti ter uporabe inteligentnih prevoznih sistemov zmanjšali zastoje v prometu in onesnaženost v večjih mestnih območjih;

63.  poudarja tudi, da je treba za spodbujanje sodobne in trajnostne prometne politike v naslednjem obdobju finančnega načrtovanja (2014–2020) zagotoviti ustrezno finančno podporo za prednostne projekte vseevropskega omrežja železniških ter morskih in celinskih vodnih poti;

64.  poudarja, da je treba nadaljevati zakonodajni postopek za direktivo o evrovinjeti, da bi poenostavili internalizacijo zunanjih stroškov na osnovi načela „onesnaževalec plača“ in tako ustvarili enake konkurenčne pogoje za različne oblike prevoza;

Energija

65.  poudarja, da podnebne spremembe močno vplivajo na ponudbo energije in povpraševanje po njej v državah članicah EU;

66.  poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo prihodnjih energetskih scenarijev ob upoštevanju vpliva podnebnih sprememb na infrastrukturo in povpraševanje po energiji;

67.  poziva Komisijo, naj preuči, ali se bodo zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih in fosilnih energetskih virov zaradi podnebnih sprememb spremenile, ter posebej opozarja na omejitve pri hlajenju termoelektrarn in na njegove posledice;

68.  v zvezi s hlajenjem reaktorjev opozarja na posebna tveganja, ki so jim izpostavljeni jedrski objekti med vročinskimi vali in ki imajo lahko večje negativne okoljske posledice za okoliške vode in zanesljivost oskrbe z energijo;

69.  ugotavlja, da lahko skrajne vremenske razmere, kot so poplave in nevihte, poškodujejo elektrarne, električne drogove, transformatorske postaje in električne omare ali jih začasno onesposobijo; meni, da so zato potrebna raznolika in trpežna električna omrežja, ki bodo ustrezala večji potrebi po njihovi prilagodljivosti, zaradi česar je treba okrepiti tako lokalna omrežja kot mednarodna visokonapetostna omrežja;

70.  poudarja, da se bo zaradi podnebnih sprememb spremenila raba energije v stavbah ter da je največji izziv reševanje težave pregrevanja stavb; meni, da bi morali imeti pri tem pomembno vlogo naravno in mehansko hlajenje, energijska učinkovitost ter dobro premišljeno prostorsko načrtovanje;

71.  meni, da lahko regije s pomočjo inteligentne energetske politike, ki dejavno spodbuja obnovljive vire energije, decentralizirano oskrbo z energijo in energetsko učinkovitost na njihovem ozemlju, ne le prispevajo k boju proti posledicam podnebnih sprememb, temveč tudi zagotovijo nove gospodarske možnosti in obete za svoje prebivalce;

72.  poudarja, da je treba ukrepe o oskrbi z energijo in dostopu do nje opredeliti ob upoštevanju solidarnosti med državami članicami ter da bi morala Evropska unija prispevati k spremembi svetovne politike v smer večje energetske učinkovitosti in spodbujanje nizkoogljičnih virov energije, kot so na primer obnovljivi viri energije;

73.  poziva države članice, naj do 30. junija 2010 predložijo ambiciozno zastavljene, celovite in stvarne nacionalne akcijske načrte v skladu z modeli in dejavniki, ki jih določa EU, pri čemer naj upoštevajo, da je treba potrebe držav članic po energiji iz obnovljivih virov zadovoljiti predvsem z domačo proizvodnjo, mehanizem za statistični prenos tovrstne energije med državami članicami pa naj se uporablja samo, kadar je to zares utemeljeno;

74.  poudarja, da je treba takoj nameniti prednost dodatnim ukrepom za spodbujanje strategije Skupnosti, s katero naj bi do leta 2020 dosegli 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti; meni, da je v okviru ocenjevanja sedanjih akcijskih programov za energetsko učinkovitost ustrezno tudi pretehtati možnosti, da bi ta cilj na ravni Skupnosti postal zavezujoč;

Biotska raznovrstnost

75.  ker je Natura 2000 osrednji steber političnih prizadevanj EU za ohranitev ekosistemov ob spreminjajočih se podnebnih razmerah, poziva k dejavnemu upravljanju območij Natura 2000 in drugih zadevnih območij, ki ga bodo EU in države članice ustrezno financirale in bo temeljil na tesnem sodelovanju in posvetovanju z lokalnimi skupnostmi, ter poleg tega poudarja, da so potrebne smernice, ki bodo zagotovile medsebojno povezljivost naravnih območij; poudarja, kot je zapisano v presoji vpliva (SEC(2008)2887), priloženi sporočilu Komisije z naslovom ' Razvoj strategije EU za invazivne vrste„, da je še vedno veliko neznanega o obsegu in poteh invazivnih vrst ter o tem, kako vplivajo na ekosisteme in kako bodo podnebne spremembe vplivale na biološke vdore;

76.  poudarja, da je odpornost tako kopenskih kot morskih ekosistemov odvisna predvsem od ohranitve biotske raznovrstnosti;

77.  poudarja, da bo obstoječa zakonodaja EU, kot sta okvirna direktiva o vodah(10) in okvirna direktiva o morski strategiji(11), lahko pripomogla h krepitvi odpornosti ekosistemov v Evropi samo, če bodo načrti upravljanja vključevali pristop, temelječ na ekosistemih; poziva Komisijo in države članice, naj izvajanju teh politik posvetijo največjo pozornost;

78.  poudarja pomen preučevanja pojava vdora tujih vrst v evropske ekosisteme (npr. tropskih morskih vrst v Sredozemlju) in razvoja primernih politik za njegovo preprečevanje;

Urbano okolje

79.  poudarja, da v evropskih urbanih območjih živi skoraj 75 % prebivalstva in da so podnebne spremembe dodaten dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja v mestih; poziva Evropsko agencijo za okolje, naj preuči pričakovani učinek podnebnih sprememb na mikroklimo v urbanih območjih (npr. ob upoštevanju učinka toplotnih otokov v mestih);

Migracije

80.  poudarja, da lahko podnebne spremembe privedejo do velikih okoljsko pogojenih selitev iz regij, od koder že izvirajo migracijski tokovi proti Evropi (Afrika, Bližnji vzhod, južna in jugovzhodna Azija);

81.  poudarja, da je treba okoljske migracije upoštevati pri dolgoročnem načrtovanju politike razvojne pomoči za pravočasno izvedbo preventivnih ukrepov in hiter humanitarni odziv v državah izvora;

Kulturna dediščina

82.  poudarja, da je treba razviti prilagoditvene ukrepe, v katerih bodo upoštevani vsi vidiki evropske kulturne dediščine;

Struktura in upravljanje

83.  poudarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti priznati kot odločilne dejavnike v boju proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb;

84.  poudarja, da je za optimalno učinkovitost izvajanih ukrepov potrebno predvideti ustrezno raven posredovanja, medsektorskega povezovanja in podpore za odpornost okolja;

85.  poziva Komisijo in države članice, naj pri prilagajanju spodbujajo usklajen pristop, ki bo zagotavljal ozemeljsko kohezijo v vsej Evropski uniji;

86.  meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi gospodarsko inovativno in trajnostno ravnanje uskladili z zaščito naravnega okolja in tako karseda zmanjšali navzkrižja med ekološkimi in gospodarskimi interesi;

87.  poziva Komisijo, naj se odzove na predloge za oblikovanje obveznih nacionalnih in regionalnih strategij prilagajanja;

88.  poziva Komisijo, naj razvije celosten pristop za vključitev zavarovalnega sektorja v poznavanje tveganja in delitev tveganja;

89.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo javno-zasebna partnerstva, potrebna za oblikovanje dolgoročnega, močnega in učinkovitega okvira za obvladovanje tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami (ki bi vključeval vse vidike od zavedanja tveganj do njihove delitve in sanacije), katerih močno vodstvo bi prevzeli in v njih sodelovali javni organi;

90.  meni, da so najbolj oddaljene regije zaradi posebnih razmer, kot je navedeno v členu 349 Lizbonske pogodbe, in geografske lege v subtropskem pasu izpostavljene posledicam podnebnih sprememb, zaradi česar bi jim morala Evropska komisija nameniti posebno pozornost; zato poziva Komisijo, naj pripravi presojo vpliva in poseben akcijski načrt za najbolj oddaljene regije ter naj podpre izmenjavo informacij in dobrih praks med lokalnimi organi v teh regijah in regionalnimi organi tretjih držav v geografski bližini;

91.  poziva Komisijo, naj v celoti izvaja nove pristojnosti, ki ji jih nalaga Lizbonska pogodba v členu 260, da bo udejanjila svojo vlogo varuhinje ustanovnih pogodb;

Financiranje

92.  poudarja, da proračun EU trenutno ne odseva prednostnih nalog politike EU na področju prilagajanja podnebnim spremembam;

93.  poziva Komisijo, naj se pri pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira osredotoči na sposobnost proračuna EU za soočenje s podnebnimi spremembami; poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru veliko pozornosti posvetiti podnebnim spremembam, zlasti prilagoditvenim ukrepom, in zagotoviti, da bodo na voljo potrebna sredstva;

94.  odločno poziva Komisijo, naj pri pregledu proračuna EU predlaga postopek za upoštevanje podnebnih vidikov, da bi se ti upoštevali v proračunu;

95.  poziva, naj se v prihodnosti nameni prednost podnebnim spremembam, zlasti z vključevanjem strategije prilagajanja v politike Evropske unije;

96.  poziva k doslednem zagotavljanju, da se v postopku odobritve predlogov projektov na področju energetske učinkovitosti, ravnanja z odpadki in gradnje infrastrukture, ki so financirani z evropskimi sredstvi, upošteva presojo vplivov podnebnih sprememb;

97.  poudarja, da je treba cilje v zvezi s podnebnimi spremembami in varstvom okolja vključiti v konvergenčne cilje ter cilje rasti v sklopu kohezijske politike Evropske unije, vendar ne smejo nadomestiti ustaljenih nalog strukturne politike;

98.  poziva Komisijo, naj čim prej in v skladu s strategijo trajnostnega razvoja EU(12) predloži časovni načrt za reformo subvencij, ki znatno škodujejo okolju, po posameznih sektorjih, s ciljem njihove postopne odprave; obenem poudarja, da bi bilo treba finančna sredstva, ki bodo na razpolago na podlagi te reforme, nameniti prilagoditvenim ukrepom in zelenim delovnim mestom;

99.  poudarja, da bi bilo treba za naložbe v prilagajanje nameniti tudi sredstva, ki bodo na razpolago na podlagi različnih načrtov za oživitev gospodarstva, in da bi bilo pri njihovi uporabi vsekakor treba upoštevati podnebne vidike;

100.  izpostavlja načelo preprečevanja pri prilagajanju podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj razvije pristope, ki bodo preprečevali, da bi se stroški, nastali zaradi nesprejetja prilagoditvenih ukrepov, prenašali na širšo javnost;

101.  podpira Komisijo pri pozivanju Sveta, naj oživi revizijo uredbe o solidarnostnem skladu, s katero bo mogoče učinkoviteje, prožneje in hitreje odpravljati škodo zaradi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek;

102.  poudarja, da bi bilo treba velik del prihodkov iz dražbe pravic v sistemu Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, vključno z dražbami za letalski in pomorski promet, nameniti državam članicam in državam v razvoju, da se jim omogoči prilagajanje na podnebne spremembe; meni, da bi morale te določbe podpirati tudi trajnostne oblike prevoza v Evropi, kakršen je železniški; poziva k razdelitvi sredstev iz sistema EU za trgovanje z emisijami, ki so že bila dodeljena za solidarnost in rast v Skupnosti (prihodki, ki izvirajo iz 10 % skupne količine pravic, ki bodo dane na dražbo), med države članice z nižjo ravnjo prihodkov, in sicer v enakih deležih med ukrepe za prilagoditev in ublažitev;

103.  zahteva, da se pri dodelitvi sredstev iz sistema za trgovanje z emisijami in drugih virov Skupnosti, namenjenih pomoči državam članicam pri prilagajanju na podnebne spremembe, upošteva izpostavljenost posameznih držav članic ali regij tem spremembam;

104.  priznava zgodovinsko odgovornost industrijsko razvitih držav za trenutno zviševanje globalnih temperatur; ponavlja izjave iz svoje resolucije z dne 10. februarja 2010, vključno z izjavo, da morajo biti zaveze EU k financiranju ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb v državah v razvoju nove in dodatne poleg obstoječih zavez v okviru uradne razvojne pomoči ter da ne smejo biti odvisne od letnih proračunskih postopkov držav članic;

Zunanja razsežnost

105.  ponovno poudarja, da je treba prilagoditvene ukrepe vključiti v vse zunanje politike EU v skladu s točko 8 københavnskega sporazuma;

106.  poudarja, da je vrednost storitev in odpornosti ekosistema v najmanj razvitih državah še večja(13); poudarja, da je treba politike prilagajanja podnebnim spremembam, še zlasti politike za odpornost ekosistema, ustrezno upoštevati pri vseh mednarodnih pogajanjih, vključno s trgovinskimi;

107.  je trdno prepričan, da mora Evropska unija ohraniti in okrepiti svojo vodilno vlogo v mednarodnem boju proti globalnemu segrevanju, ter meni, da se z odlašanjem ukrepanja v tem smislu povečujejo tveganja za negativne okoljske, gospodarske in socialne vplive, stroški pa bodo gotovo še večji;

108.  poudarja, da bo odločilni dejavnik pri zagotavljanju uspešnega izvajanja evropskega akcijskega načrta za prilagajanje njegova vključitev v ambiciozno zastavljen in celovit svetovni sporazum (s pravno zavezujočimi cilji) o ukrepih za spoprijemanje s podnebnimi spremembami in da mora EU prevzeti vodilno vlogo v tej smeri;

109.  poziva Komisijo, naj pri prihodnjem osmem okvirnem programu pretehta okrepitev javnih sredstev za mednarodno sodelovanje:

   a. z razvitimi državami, da bi povečali širjenje obnovljivih tehnologij;
   b. z državami v razvoju, da bi jih podprli v boju proti podnebnim spremembam, ki bodo prizadele najbolj izpostavljene regije v teh državah, pri čemer je treba vedno upoštevati posebne okoliščine vsake regije, merilo pa je družbena in gospodarska razvitost tistih regij držav v razvoju, kjer je organizirano mednarodno sodelovanje; ter
   c. s tretjimi državami, ki mejijo na EU, v katerih imajo podnebne spremembe podobne posledice kot v EU;

Usmerjevalna skupina za vplive in prilagoditve

110.  podpira predlog Komisije za ustanovitev usmerjevalne skupine za vplive in prilagoditve; poudarja, da je pomembno, da ta skupina poleg državnih predstavnikov vključuje tudi regionalne in lokalne akterje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v skupino kot opazovalci vključeni predstavniki Parlamenta ter zasebni deležniki v vlogi strokovnjakov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo usmerjevalna skupina namenila posebno pozornost zdravju najbolj škodljivim posledicam podnebnih sprememb, kot so čedalje večje število smrti, povezanih z vremenom, in bolezni, ki se širijo s prenašalci;

Poročilo Komisije o napredku

111.  poziva Komisijo, naj do leta 2012 Evropskemu parlamentu poroča o napredku pri izvajanju bele knjige;

o
o   o

112.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 41.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0042.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0013.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0089.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0019.
(6) Osnutek sklepa UNFCCC -/CP.15, Křbenhavnski sporazum, FCCC/CP/2009/L.7.
(7) UL L 140, 5.6.2009, str. 63.
(8) Skupno raziskovalno središče – Inštitut za tehnološka predvidevanja: „Vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo v Evropi. Kmetijska študija PESETA“, EUR 24107 EN, 2009.
(9) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
(10) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/32/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 60).
(11) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(12) Pregled strategije trajnostnega razvoja EU (STR EU), Dokument Sveta 10917/06.
(13) Convenient Solutions to an Inconvenient Truth: Ecosystem based Approaches to Climate Change, Svetovna banka, Oddelek za okolje, 2009, in The Natural Fix? The Role of Ecosystems in Climate Mitigation, Program ZN za okolje (UNEP), 2009.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov