Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2663(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0271/2010

Razprave :

PV 20/05/2010 - 12.1
CRE 20/05/2010 - 12.1

Glasovanja :

PV 20/05/2010 - 13.1
CRE 20/05/2010 - 13.1

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0194

Sprejeta besedila
PDF 197kWORD 59k
Četrtek, 20. maj 2010 - Strasbourg
Verska svoboda v Pakistanu
P7_TA(2010)0194RC-B7-0271/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2010 o verski svobodi v Pakistanu

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o človekovih pravicah in demokraciji v Pakistanu, zlasti tistih z dne 12. julija(1), 25. oktobra(2) in 15. novembra 2007(3),

–  ob upoštevanju sklepov, ki jih je Svet sprejel 16. novembra 2009 o svobodi veroizpovedi in prepričanja, v katerih je poudaril strateški pomen te svobode in boja proti verski nestrpnosti,

–  ob upoštevanju skupne izjave EU in Pakistana z dne 17. junija 2009, v kateri sta obe strani poudarili pomen celovite dolgoročne strategije, ki bo vključevala družbeni in gospodarski razvoj in pravno državo, ter potrdila, kako pomembna so nevojaška sredstva v boju proti terorizmu,

–  ob upoštevanju drugega srečanja na vrhu EU-Pakistan 4. junija 2010,

–  ob upoštevanju resolucije o boju proti razžalitvi ver, ki jo je s tesno večino sprejel Svet Združenih narodov za človekove pravice dne 26. marca 2009, ki jo vsako leto predlaga Pakistan v imenu Organizacije islamske konference,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU Catherine Ashton o napadih v Pakistanu z dne 4. aprila 2010 ter o sprejetju osemnajste ustavne spremembe z dne 20. aprila 2010,

–  ob upoštevanju člena 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A.  ker člen 3(5) Pogodbe o Evropski uniji navaja, da sta uveljavljanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic in civilnih svoboščin temeljni načeli in cilja Evropske unije ter skupna osnova za njene odnose s tretjimi državami,

B.  ker je večinska in državna vera Pakistana sunitski islam, manjšinske verske skupine pa sestavljajo kristjani, hindujci, sikhi, šiiti, amadi, budisti, parsi, bahajci in drugi,

C.  ker je Pakistan ena ključnih držav v boju proti terorizmu in razširjanju nasilnega ekstremizma,

D.  ker sta njegova notranja stabilnost in njegove demokratične institucije pred hudo preizkušnjo zaradi vse večjega števila nasilnih napadov ekstremistov, do katerih prihaja skoraj vsak dan,

E.  ker so zaradi stalne grožnje radikalnih muslimanskih skupin, ki delujejo na obeh straneh pakistansko-afganistanske meje, skupna mednarodna prizadevanja za podporo in okrepitev gospodarskega in družbenega razvoja v Pakistanu še toliko nujnejša,

F.  ker so enake pravice za manjšine omenjene v viziji ustanovitelja Pakistana Mohameda Alija Džinaha, kot je izrazil v svojem govoru ustavni skupščini leta 1947: lahko pripadate katerikoli veri, kasti ali prepričanju – to nima nič opraviti z državnimi posli … Začenjamo s tem temeljnim načelom, da smo vsi državljani, državljani ene države,

G.  ker poglavje o temeljnih pravicah pakistanske ustave iz leta 1973 zagotavlja svobodo izpovedovanja vere in upravljanja verskih institucij (člen 20), enakost vseh državljanov (člen 25) ter legitimne pravice in interese manjšin (člen 26),

H.  ker po drugi strani člen 260 ustave razlikuje med muslimani in nemuslimani ter tako omogoča diskriminacijo na podlagi vere,

I.  ker poročila in raziskave neodvisnih agencij kažejo, da so manjšine v Pakistanu prikrajšane za osnovne civilne svoboščine in enake možnosti pri delu, izobraževanju in političnem zastopanju,

J.  ker se po ocenah več kot 85 % žensk v Pakistanu sooča z zlorabo v družini, tako telesno kot psihično; ker je nasilje nad deklicami in ženskami, tudi posilstvo, nasilje v družini in prisilne poroke, še vedno resen problem, krivdo za to pa gre deloma pripisati šeriatski zakonodaji,

K.  ker je pakistanska vlada novembra 2008 za zveznega ministra za manjšinske zadeve imenovala predstavnika za manjšine in poslanca pakistanskega parlamenta Šahbaza Bhatija; takrat je tudi prvič povzdignila to mesto na vladno raven,

L.  ker je pakistanska vlada v obdobju od novembra 2008 ustvarila kvoto pet odstotkov delovnih mest za manjšine v javnem sektorju, priznala nemuslimanske praznike, razglasila 11. avgust za nacionalni dan manjšin in zagotovila sedeže v senatu za predstavnike manjšin,

M.  ker je 25. decembra 2009 predsednik Asif Ali Zardari ponovil zavezo pakistanske ljudske stranke, da bo podpirala pravico vseh manjšin do enakopravne obravnave z drugimi državljani,

N.  ker sta zaveza pakistanske vlade svobodi veroizpovedi in njena vodilna vloga v Organizaciji islamske konference pri podpiranju načrta za boj proti razžalitvi ver pri Združenih narodih protislovni,

O.  ker pravne določbe, poznane kot zakoni o svetoskrunstvu, ki so bile uvedene leta 1982 in 1986, spodkopavajo temeljne verske pravice in pravice manjšin, ki jih zagotavlja ustava; ker sta v oddelku 295 C pakistanskega kazenskega zakonika za svetoskrunstvo predvidena smrtna kazen in dosmrtna ječa,

P.  ker ekstremistične skupine in tisti, ki hlepijo po osebnem maščevanju, zlorabljajo zakone o svetoskrunstvu; zaradi njih je prišlo tudi do povečanja nasilja proti pripadnikom verskih manjšin, zlasti amadov, pa tudi kristjanov, hindujcev, sikhov, šiitov, budistov, parsov in bahajcev ter kritičnih državljanov, ki si drznejo ugovarjati nepravičnostim,

Q.  ker je velika večina oseb, obtoženih v skladu z zakoni o svetoskrunstvu, muslimanov, vendar lahko obtožbe proti posameznikom iz manjšinskih ver sprožijo nesorazmerno nasilje proti vsej njihovi skupnosti; ker so obtožbe svetoskrunstva poleti 2009 sprožile množično nasilje proti kristjanom v Godžri in Korianu, pri čemer je umrlo osem oseb, uničenih pa je bilo najmanj sto hiš,

R.  ker je bilo leta 2009 šestinsedemdeset oseb obtoženih svetoskrunstva v 25 prijavljenih primerih, vključno s sedemnajstimi osebami, obtoženimi v skladu z oddelkom 295 C pakistanskega kazenskega zakonika,

S.  ker se odvetniki in zagovorniki človekovih pravic v Pakistanu pogosto soočajo z grožnjami s smrtjo in nadlegovanjem, zlasti pa so za tako tveganje ranljivi odvetniki, ki zagovarjajo primere svetoskrunstva; ker se morajo celo številni, ki so bili uspešno oproščeni, preostanek življenja skrivati,

T.  ker je avgusta 2009 pakistanski podpredsednik vlade Gilani napovedal ustanovitev odbora, ki bo pregledal in izboljšal zakone, ki škodujejo verski harmoniji, v svoji izjavi pa je namignil na zakone o svetoskrunstvu iz leta 1982 in 1986; ker pa doslej taki pregledi še niso bili predlagani,

U.  ker so ahmadijski muslimani v Pakistanu pogosto diskriminirani in preganjani, kar podpirajo določbe proti njim iz oddelka 298 v pakistanskem kazenskem zakoniku; nedavni primer je umor upokojenega ahmadijskega profesorja, ki ga je 5. januarja 2010 ubil zamaskiran strelec,

V.  ker vlada Pakistana vodi postopek ratifikacije Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter konvencije Združenih narodov iz leta 1984 proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju,

1.  pozdravlja ukrepe, ki jih je vlada Pakistana od novembra 2008 sprejela v interesu verskih skupnosti, kot so na primer določitev kvote pet odstotkov delovnih mest za manjšine v zveznem sektorju, priznavanje nemuslimanskih praznikov in razglasitev nacionalnega dneva manjšin;

2.  v celoti podpira prizadevanje zveznega ministra za manjšinske zadeve za vzpostavitev omrežja lokalnih odborov za medversko harmonijo, da se spodbudi dialog in zmanjšajo verske napetosti; poziva vse ostale vladne akterje in države, naj v celoti podprejo te ukrepe;

3.  pozdravlja zavezanost predsednika vlade Pakistana k dodelitvi lastninskih pravic manjšinskim prebivalcem iz revnih četrti Islamabada;

4.  pozdravlja prizadevanje pakistanske vlade za zagotovitev sedežev za manjšino v senatu, prav tako za ženske, ki predstavljajo manjšinske skupine v senatu, in izraža upanje, da bodo te zaveze izpolnjene;

5.  poziva vlado Pakistana, naj ponovno pregleda prakso vključevanja verske identitete svojih državljanov v vse nove potne liste, da se preprečijo vse diskriminatorne prakse;

6.  izraža solidarnost s pakistansko vlado glede boja proti terorizmu in širjenja nasilnega ekstremizma;

7.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi zakonov o svetoskrunstvu, ki so lahko v Pakistanu povod za smrtno kazen in se pogosto uporabljajo za izvajanje cenzure, kazenskega pregona, preganjanja in v nekaterih primerih za umor članov političnih, rasnih in verskih manjšin ter omogočajo zlorabe, ki zadevajo ljudi vseh veroizpovedi v Pakistanu;

8.  poziva vlado Pakistana, naj opravi izčrpen pregled zakonov o svetoskrunstvu in njihovega sedanjega izvajanja ter med drugim oddelka 295 C kazenskega zakonika, ki določa obvezno smrtno kazen za vse, spoznane za krive svetoskrunstva, ter naj v vmesnem času izvede spremembe v skladu z navodili zveznega ministra za manjšinske zadeve;

9.  poziva pakistansko vlado, naj uresniči svojo obljubo iz leta 2008 in spremeni vse smrtne obsodbe v zaporne kazni, kar bi bil prvi korak na poti k odpravi smrtne kazni;

10.  opozarja na izjavo, ki jo je Komisija večkrat podala v odgovorih na pisna parlamentarna vprašanja, da tesno spremlja odzivanje pakistanske vlade na nasilje množice, ki so ga sprožile obtožbe zaradi svetoskrunstva v Godžri in Korianu; prav tako poziva Komisijo, naj zahteva podrobne podatke o otipljivem napredku, ki je bil dosežen, zlasti glede privedbe storilcev pred sodišče;

11.  izraža zaskrbljenost zlasti zaradi trajajoče diskriminacije in preganjanja skupnosti ahmadijskih muslimanov v Pakistanu ter poziva pakistansko vlado, naj razveljavi oddelek 298 pakistanskega kazenskega zakonika, ki resno omejuje vsakdanje življenje te skupine, ter naj prepreči dogodke, ki razpihujejo sovraštvo, kot so konference o „koncu preroštva“ v Lahoreju;

12.  poziva pakistanske oblasti k celovitemu izvajanju sodbe vrhovnega sodišča Pakistana v skladu s katero morajo zagotoviti vpis vseh upravičenih volivcev v nove volilne imenike, vključno z ahmadijskimi muslimani;

13.  izraža zaskrbljenost zaradi možne zlorabe kampanje za boj proti razžalitvi ver pri ZN in opozarja na sklepe Sveta z dne 16. novembra 2009;

14.  poziva vlado Pakistana, naj v celoti in brez pridržkov ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 ter konvencijo Združenih narodov iz leta 1984 proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju; meni, da svoboda prepričanja, kot jo določa pakt ZN, zagotavlja ustrezen referenčni okvir, katerega bi mogle podpreti vse države podpisnice in ki zagotavlja zaščito njihovih državljanov, da se jim omogoči svobodno prakticiranje vere;

15.  poziva vlado, naj zagotovi spoštovanje človekovih pravic manjšin, ki so določene v ustavi in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zlasti v členu 18, ki določa, da „ima vsakdo pravico do svobode misli, vesti in vere“;

16.  podpira vse pobude za spodbujanje dialoga in vzajemnega spoštovanja med skupnostmi; poziva politične in verske oblasti, naj spodbujajo strpnost ter pripravijo pobude proti sovraštvu in nasilnemu ekstremizmu;

17.  odločno poziva pakistansko vlado k izvajanju predlaganih reform izobraževalnega sistema ter k regulaciji medres in izvajanju nadzora nad njimi; poziva pakistanske oblasti, naj iz učbenikov, ki jih je odobril oddelek za nacionalni šolski program ministrstva za izobraževanje, odstranijo vso propagando, ki spodbuja sovraštvo, versko superiornost in koncept razžalitve vere;

18.  poziva vlado Pakistana, naj Asmi Džahangir, posebni poročevalki ZN za svobodo religije in prepričanja, olajša obisk Pakistana;

19.  poziva Svet in Komisijo, naj vprašanje o pravicah manjšin v Pakistanu vključita v dnevni red bližajočega se vrhunskega srečanja, da se začne zgodnja reforma diskriminatorne zakonodaje o svetoskrunstvu;

20.  poziva Svet, naj v okviru dialoga s Pakistanom o boju proti terorizmu vključi vprašanje verske strpnosti v družbi, saj je to bistveno za dolgoročni boj proti verskemu ekstremizmu;

21.  poziva države članice in Komisijo, naj še naprej finančno podpirajo organizacije za človekove pravice in zagovornike človekovih pravic ter pripravijo praktične ukrepe za podporo vse močnejšega gibanja civilne družbe v Pakistanu proti zakonom o svetoskrunstvu in drugi diskriminatorni zakonodaji;

22.  opozarja na izjavo, ki jo je Komisija večkrat podala v svojih odgovorih na pisna parlamentarna vprašanja, da tesno spremlja odzivanje pakistanske vlade na protikrščansko nasilje v Godžri in Korianu, ter poziva Komisijo, naj zahteva podrobne podatke o otipljivem napredku, ki je bil dosežen, zlasti glede privedbe storilcev pred sodišče;

23.  poziva Svet in Komisijo, naj vztrajata, da vlada Pakistana potrdi klavzulo o demokraciji in človekovih pravicah, opredeljeno v sporazumu o sodelovanju med Evropsko unijo in Islamsko republiko Pakistan; poziva Komisijo, naj predstavi poročilo o izvajanju sporazuma o sodelovanju in klavzule o demokraciji in človekovih pravicah;

24.  poziva Svet k podpori vlade Pakistana pri oblikovanju pakistanskega ministrstva za človekove pravice ter pri vzpostavljanju pomembne, neodvisne in verodostojne nacionalne komisije za človekove pravice;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter pakistanski vladi in parlamentu.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0351.
(2) UL C 263 E, 16.10.2008, str. 666.
(3) UL C 282 E, 6. 11.2008, str. 434.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov