Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (KOM(2009)0588 – C7-0279/2009 – 2009/0163(COD))

P7_TA(2010)0026 A7-0003/2010

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0588),

–   ob upoštevanju člena 181a Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0279/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 294(3) in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 55 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0003/2010),

1.   sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 11. februarja 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2010 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA)

(Ker je bil doseže sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 540/2010.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2010 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi konvencije o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin s strani Evropske skupnosti (KOM(2009)0373 – C7-0156/2009 – 2009/0100(NLE))

P7_TA(2010)0027 A7-0005/2010

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2009)0373),

–   ob upoštevanju člena 61(c) in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0156/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom:„Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 81(3) in 218(6)(b) Pogodbe o delovanju EU,

–   ob upoštevanju členov 55 in 90(8) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0005/2010),

1.   odobri sklenitev konvencije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2010 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1672/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – Progress (KOM(2009)0340 – C7-0052/2009 – 2009/0091(COD))

P7_TA(2010)0028 A7-0049/2009

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0340),

–   ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 13(2), 129 in 137(2)(a) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0052/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 294(3) ter členov 19(2), 149 in 153(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske Unije,

–   ob upoštevanju člena 55 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A7-0049/2009),

1.   sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.   je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 11. februarja 2010 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2010/EU o spremembi Sklepa št. 1672/2006/ES o uvedbi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – Progress

(Ker je bil doseže sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 284/2010/EU.)

Priloga

Izjava Komisije

Zadeva: Financiranje evropskega mikrofinančnega instrumenta

Določeno je bilo, da finančni prispevek za mikrofinančni instrument iz naslova proračuna Unije za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013 znaša 100 milijonov EUR; delno bo financiran z zmanjšanjem proračuna, določenega za program Progress, in sicer za 60 milijonov EUR.

Komisija bo poskrbela, da v predlogu proračuna predvidi dovolj nedodeljenih sredstev do zgornje meje odhodkov v podrazdelku 1a, da lahko proračunski organ, tj. Svet in Parlament, poveča proračun za program Progress za največ 20 milijonov EUR za obdobje 2011–2013, v skladu s točko 37 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2010 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obdelavi in posredovanju podatkov o finančnih transakcijah iz Evropske unije Združenim državam Amerike za namene programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (05305/1/2010 REV 1 – C7-0004/2010 – 2009/0190(NLE))

P7_TA(2010)0029 A7-0013/2010

(Postopek odobritve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2009)0703 in 05305/1/2010 REV1),

–   ob upoštevanju besedila sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obdelavi in posredovanju podatkov o finančnih transakcijah iz Evropske unije Združenim državam Amerike za namene programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (16110/2009),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2009 o predvidenem mednarodnem sporazumu o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah Ministrstvu za finance Združenih držav za preprečevanje terorizma oziroma njegovega financiranja in boj proti njemu(1),

–   ob upoštevanju prošnje po odobritvi, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 218(6)(a) v povezavi s členoma 82(1)(d) in 87(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0004/2010),

–   ob upoštevanju členov 81 in 90(8) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0013/2010),

1.   ne odobri sklenitve sporazuma;

2.   zahteva, naj Evropska komisija Svetu takoj predloži priporočila glede dolgoročnega sporazuma z Združenimi državami o preprečevanju financiranja terorizma; ponovno poudarja, da bi moral biti vsak nov sporazum na tem področju skladen z novim pravnim okvirom, ki ga vpeljuje Lizbonska pogodba in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je sedaj zavezujoča, ter ponavlja zahteve, ki jih je izrazil v svoji resoluciji z dne 17. septembra 2009, zlasti v odstavkih od 7 do 13;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi Združenih držav Amerike.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0016.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2010 o predlogu direktive Sveta o izvajanju okvirnega sporazuma o preprečevanju ostrih poškodb v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju, ki sta ga sklenila HOSPEEM in EPSU (KOM(2009)0577)

P7_TA(2010)0030 B7-0063/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju okvirnega sporazuma o preprečevanju ostrih poškodb v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju, ki sta ga sklenila HOSPEEM in EPSU (KOM(2009)0577),

–   ob upoštevanju členov 153(1)(a) in 155 Pogodbe o delovanju EU,

–   ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti člena 31(1),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu(1),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)(2),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)(3),

–   ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta In Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)(4),

–   ob upoštevanju okvirnega sporazuma o preprečevanju ostrih poškodb v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju, ki sta ga sklenila HOSPEEM in EPSU,

–   ob upoštevanju dejstva, da navedeni sporazum vsebuje skupno zahtevo, naj ga Komisija izvaja s sklepom Sveta na predlog Komisije v skladu s členom 155(2) Pogodbe o delovanju EU,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. februarja 2005 o spodbujanju zdravja in varnosti na delovnem mestu(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 s priporočili Komisiji o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi okužbami, ki jih povzročajo injekcijske igle(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2008 o strategiji Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu(7),

–   ob upoštevanju člena 84(3) svojega Poslovnika,

A.   ker se lahko pri poškodbah z injekcijskimi iglami prenese več kot 20 življenjsko nevarnih virusov, med drugim hepatitis B, hepatitis C in HIV/aids, kar je velika zdravstvena težava,

B.   ker so poškodbe z injekcijskimi iglami in druge poškodbe, ki jih povzročijo ostri medicinski instrumenti, med najpogostejšimi in najresnejšimi tveganji za zdravstvene delavce po vsej Evropi; ob upoštevanju dejstva, da zaposleni v bolnišnicah in zdravstveni delavci pogosto tvegajo okužbe zaradi poškodb, povzročenih z iglami in drugimi ostrimi predmeti,

C.   ker so neodvisne študije pokazale, da se lahko večina tovrstnih poškodb prepreči z ustreznim usposabljanjem, boljšimi delovnimi razmerami in splošno rabo varnejših medicinskih instrumentov, vključno z mehanizmi za zavarovanje ostrih delov,

D.   ker strokovnjaki ocenjujejo, da se v Evropski uniji vsako leto zgodi več kot milijon poškodb z injekcijskimi iglami,

E.   ker je lahko psihološki in emocionalni vpliv po poškodbi z injekcijsko iglo ali drugim ostrim predmetom izredno velik, čeprav kasneje ne pride do okužbe, saj zadevni delavec in njegova družina več mesecev živijo v negotovosti glede zdravstvenih posledic poškodbe,

F.   ker pobuda, da bi z zakonodajno rešitvijo omogočili ustrezno zaščito evropskih zdravstvenih delavcev pred smrtno nevarnimi okužbami zaradi poškodb z injekcijskimi iglami in drugimi ostrimi medicinskimi instrumenti, izhaja iz zgoraj navedene resolucije z dne 6. julija 2006,

G.   ker močno primanjkuje medicinskega osebja, študije pa kažejo, da je eden od glavnih razlogov za neprivlačnost zdravstvenih poklicev velika nevarnost za zdravje, ki so ji ti poklici dnevno izpostavljeni; ker je bilo v evropskem poročilu o konkurenčnosti za leto 2004 ugotovljeno, da je vse večje pomanjkanje delavcev v zdravstvu v Evropski uniji še posebej zaskrbljujoče,

H.   ker bo uveljavitev okvirnega sporazuma pomemben prispevek k zaščiti zdravja in varnosti delavcev v bolnišnicah in zdravstvu,

I.   ker je v delovnem okolju bolnišnic in drugje, ker se izvajajo zdravstvene dejavnosti, treba zagotoviti najvišjo možno raven varnosti,

J.   ker bi se zakonodaja o socialnih vprašanjih morala izogibati postavljanju nepotrebnih upravnih, finančnih in pravnih omejitev, ki bi lahko ovirale razvoj malih in srednjih podjetij,

1.   pozdravlja dejstvo, da ga je Komisija zaprosila za mnenje, še zlasti, ker je temu vprašanju že dolga leta posvečal precej pozornosti;

2.   ugotavlja, da predlagana direktiva Sveta zajema najpomembnejše ugotovitve iz omenjene resolucije Parlamenta z dne 6. julija 2006;

3.   pozdravlja dejstvo, da sta pri sestavi okvirnega sporazuma enakovredno sodelovala HOSPEEM (European Hospital and Healthcare Employers„ Association) in FSESP (Fédération Syndicale Européenne des Services Publics), ki jih Komisija priznava kot evropska socialna partnerja za bolnišnični in zdravstveni sistem;

4.   pozdravlja dejstvo, da okvirni sporazum vključuje klavzulo o minimalnih standardih, brez poseganja v obstoječe in prihodnje za delavce ugodnejše nacionalne predpise in predpise skupnosti; opozarja, da je državam članicam in/ali socialnim partnerjem treba dati proste roke in jih spodbuditi, naj sprejmejo dodatne ukrepe, ki bi bili ugodnejši za delavce v tem sektorju;

5.   priporoča, naj se ukrepi, opredeljeni v predlagani direktivi, nujno sprejmejo in izvajajo, saj zadevni delavci čakajo že več kot pet let, odkar je bila Komisija prvič opozorjena na to pomembno vprašanje;

6.   poziva Komisijo, naj sestavi in izda smernice, ki naj spremljajo sporazum, in tako pripomore k nemotenemu njegovemu izvajanju v vseh državah članicah;

7.   poziva Komisijo, naj spremlja postopek izvajanja sporazuma in naj Evropski parlament redno obvešča o njegovem poteku;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in socialnim partnerjem, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

(1) UL L 183, 29.6.1989, str. 1. (2) UL L 393, 30.12.1989, str. 13. (3) UL L 393, 30.12.1989, str. 18. (4) UL L 262, 17.10.2000, str. 21. (5) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 400. (6) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 754. (7) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 14.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2010 o Venezueli

P7_TA(2010)0031 RC-B7-0093/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Venezueli, zlasti resolucij z dne 7. maja 2009, 23. oktobra 2008 in 24. maja 2007,

–   ob upoštevanju člena 122(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je pojem svobode in neodvisnosti medijev bistveni del pravice do svobode izražanja, zapisane v splošni deklaraciji o človekovih pravicah,

B.   ker je svoboda medijev izjemno pomembna za demokracijo ter spoštovanje temeljnih svoboščin, saj ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju svobode izražanja mnenj in idej v spoštovanju pravic manjšin, tudi politične opozicije, ter prispeva k učinkovitemu sodelovanju ljudi v demokratičnih procesih ter s tem omogoča izvedbo svobodnih in poštenih volitev,

C.   ker je pravica javnosti do prejemanja informacij iz pluralističnih virov temeljnega pomena za demokratično družbo ter sodelovanje državljanov v političnem in družbenem življenju države,

D.   ker se obveznost predvajanja vseh govorov voditelja države v celoti, ki jo vsem medijem nalaga zakon o družbeni odgovornosti na radiu in televiziji, ne sklada s temi načeli pluralizma,

E.   ker člena 57 in 58 venezuelske ustave zagotavljata svobodo izražanja, sporočanja in obveščanja,

F.   ker morajo mediji spoštovati zakonske določbe, zaprtje medijske hiše pa bi moral biti zadnji izhod ter ukrep, ki se ga izvede samo, ko so dana vsa zagotovila za pošten postopek, tudi pravica do obrambe in pritožbe na neodvisnem sodišču,

G.   ker je predsednik Hugo Chávez maja 2007 ukinil odprti signal postaje Radio Caracas Televisión, kanal pa se je moral preoblikovati v mednarodnega, da je lahko oddajal signal prek kabelske televizije,

H.   ker so se zaradi prenehanja oddajanja tega kanala začeli prvi protesti študentskega gibanja,

I.   ker je vlada Huga Cháveza 1. avgusta 2009 odredila zaprtje 34 radijskih postaj, in sicer je zavrnila podaljšanje njihovih dovoljenj,

J.   ker je predsednik Chávez januarja 2010 ukazal ukinitev oddajanja postaje RCTV International (RCTV-I) ter petih drugih kabelskih in satelitskih televizijskih programov (TV Chile, Ritmo Son, Momentum, America TV in American Network), potem ko niso prenašale uradnega predsedniškega govora ob 52. obletnici strmoglavljenja Pereza Jimeneza, in ker sta dve od teh postaj, America TV in RCTVI, še vedno prepovedani,

K.   ker je nova ukinitev sprožila nov val študentskih protestov, ki jih je policija v številnih zveznih državah in mestih ostro zatrla, v teh dogodkih pa sta v mestu Mérida umrla mlada študenta, na ducate pa je bilo ranjenih,

L.   ker je namen teh ukrepov pridobiti nadzor nad mediji ter jih utišati, če že ne okrniti demokratičnih pravic do svobode izražanja in obveščanja,

M.   ker je Organizacija ameriških držav prek Medameriške komisije za človekove pravice posvarila, da ima novi korak prekinitve oddajanja kanalov velikanske posledice za pravico do svobode izražanja,

N.   ker je predsednik Chávez pred nedavnim izjavil, da uporaba spletnih socialnih mrež, kot je Twitter, in interneta ter pošiljanje sporočil prek mobilnih telefonov za kritiziranje njegovega režima ali nasprotovanje njemu „predstavlja terorizem“,

O.   ker je cilj reforme zakona o znanosti in tehnologiji, o kateri sedaj razpravlja venezuelska narodna skupščina, urediti „informacijska omrežja“ tako, da bi to lahko vodilo do cenzure interneta,

P.   ker je Venezuela podpisala mednarodni pakt o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah ter ameriško konvencijo o človekovih pravicah,

Q.   ker je Venezuela država z največjimi zalogami energije v Latinski Ameriki in ker bi ukrepi, kot sta samovoljna zaplemba in razlastitev, nekateri med njimi z vplivom na interese EU, ogrozili osnovne socialne in ekonomske pravice državljanov,

R.   ker je nekaj voditeljev blizu predsedniku Chávezu, kot so podpredsednik in minister za obrambo Ramón Carrizález, ministrica za okolje Yubiri Ortega in predsednik centralne banke Eugenio Vázquez Orellana, pred kratkim podalo odstopne izjave,

S.   ker poročilo organizacije Transparency International za leto 2009 Venezuelo uvršča med države z največ korupcije na svetu,

T.   ker prikrito ozračje negotovosti ter stopnja kriminala in nasilja, zaradi katere sta Venezuela in njena prestolnica Caracas postali eno najnevarnejših območij na svetu, povzročata zaskrbljenost med ljudmi v Venezueli,

U.   ker številne žalitve, grožnje in napadi, ki jih predsednik Chávez naperja proti državnim in mednarodnim voditeljem, povzročajo nelagodje ter številne nepotrebne napetosti, ki so v nekaterih primerih celo povzročile ukaz za mobilizacijo vojske zaradi morebitne vojne s Kolumbijo,

1.   je pretresen ob smrti dveh mladih študentov Yonisia Carrilla in Marcosa Rosalesa med protesti v Méridi ter poziva oblasti, naj izvedejo preiskavo o vzrokih za smrt teh mladeničev, ter poziva, naj krivce obravnava sodni sistem;

2.   obžaluje odločitev vlade, da omenjenim kanalom ne bo več dovolila oddajanja v Venezueli, ter jo poziva, naj ju ponovno dovoli;

3.   poziva venezuelske oblasti, naj pregledajo to odločitev ter obveznost predvajanja vseh govorov voditelja države v celoti;

4.   opozarja vlado Bolivarske republike Venezuele, da je dolžna spoštovati svobodo izražanja in mnenja ter svobodo tiska, saj jo k temu zavezuje lastna ustava ter različne mednarodne in regionalne konvencije in listine, katerih podpisnica je;

5.   poziva vlado Venezuele, naj v imenu načela nepristranskosti države zagotovi enako obravnavo pred zakonom za vse medije, tudi internet, v zasebni ali javni lasti in ne glede na vse politične ali ideološke pomisleke;

6.   meni, da bi morali venezuelski mediji zagotavljati pluralistično poročanje o političnem in družbenem življenju v Venezueli;

7.   meni, da bi se morala nacionalna komisija za telekomunikacije dokazati kot neodvisna od političnih in ekonomskih oblasti ter zagotoviti pošten pluralizem;

8.   poziva venezuelsko vlado, naj bo zavezana vrednotam pravne države ter naj spodbuja, ščiti in spoštuje pravico do svobode izražanja, tudi na internetu, in do svobode zbiranja;

9.   poudarja, da mora v skladu z medameriško demokratično listino Organizacije ameriških držav v demokraciji poleg nedvomne in nujne legitimnosti prevzema oblasti, temelječe in pridobljene na volitvah, obstajati tudi legitimnost izvajanja oblasti, ki mora temeljiti na spoštovanju pluralizma, veljavnih pravilih, veljavni ustavi, zakonih ter pravni državi kot zagotovilu za v polnosti delujočo demokracijo, to pa nujno vključuje tudi spoštovanje miroljubne in demokratične politične opozicije, zlasti če je bila ta opozicija izvoljena na volitvah ter ima mandat ljudstva;

10.   je globoko zaskrbljen, ker vlada predsednika Huga Cháveza očitno drsi v avtoritarnost, njena dejanja pa so usmerjena v oslabitev demokratične opozicije ter omejitev pravic in svoboščin državljanov;

11.   poziva venezuelsko vlado, naj glede na parlamentarne volitve 26. septembra 2010 spoštuje pravila demokracije ter načela svobode izražanja, zbiranja, združevanja in volitev;

12.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in nacionalni skupščini Bolivarske republike Venezuele, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2010 o razmerah na Madagaskarju

P7_TA(2010)0032 RC-B7-0099/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 8 in 9 cotonoujskega sporazuma o političnem dialogu in spoštovanju človekovih pravic,

–   ob upoštevanju resolucije, ki jo je skupna parlamentarna skupščina AKP–EU sprejela 3. decembra 2009 v Luandi,

–   ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Madagaskarju, zlasti resolucije s 7. maja 2009 o razmerah na Madagaskarju,

–   ob upoštevanju začasne izključitve Madagaskarja iz Južnoafriške razvojne skupnosti in Afriške unije,

–   ob upoštevanju stališča Afriške unije z 2. februarja 2010, v katerem je nezakoniti režim na Madagaskarju pozvala, naj opusti poskuse, da bi vsilila enostransko rešitev krize in v katerem znova potrjuje potrebo po vzpostavitvi običajnih tranzicijskih institucij v skladu z listino iz Maputa in dodatnim aktom iz Adis Abebe,

–   ob upoštevanju stališča organa za varnost in obrambo Južnoafriške razvojne skupnosti s 15. januarja 2010, v katerem poziva mednarodno skupnost, naj zavrne načrte Andryja Rajoelina, ki noče spoštovati sporazume o delitvi oblasti in hoče sklicati parlamentarne volitve marca,

–   ob upoštevanju sklepa Združenih držav Amerike, da Madagaskar zaradi političnih razmer ne bo več upravičen do ugodnosti iz sporazuma o afriški rasti in priložnostih,

–   ob upoštevanju sporazumov iz Maputa z 8. in 9. avgusta 2009 in dodatnega akta iz Adis Abebe s 6. novembra 2009, ki so jih podpisali štirje voditelji madagaskarskih političnih gibanj,

–   ob upoštevanju člena 122(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je trajna politična nestabilnost, ki vlada po državnem udaru, Madagaskar potisnila v negotove družbeno-gospodarske in humanitarne razmere,

B.   ker se je voditelj Madagaskarja Andry Rajoelina, ki uživa podporo vojske, 18. decembra 2009 umaknil s pogajanj s političnimi skupinami na Madagaskarju o delitvi oblasti,

C.   ker je Andry Rajoelina 18. decembra 2009 imenoval nekdanjega vojaškega uradnika polkovnika Alberta Camilla Vitala za predsednika vlade,

D.   ker so opozicijske skupine, vključno s skupinami, ki jih vodi nekdanji predsednik Marc Ravalomanana, obsodile imenovanje polkovnika Alberta Camilla Vitala za predsednika vlade kot nezakonito dejanje nezakonite oblasti,

E.   ker prihaja do splošnih kršitev človekovih pravic, nadlegovanja in samovoljnih odvzemov prostosti poslancem, verskim pripadnikom in predstavnikom civilne družbe, ropanja cerkva in ustrahovanja tiska,

F.   ker mednarodna skupnost podpira pogajanja za iskanje izhoda iz krize, ki so trenutno namenoma zamrznjena, medtem ko sedanji nezakoniti režim kljubuje mednarodni skupnosti,

G.   ker je Evropska unija 6. julija 2009, na podlagi člena 96 cotonoujskega sporazuma začela postopek posvetovanj z Madagaskarjem in s tem dialog za iskanje ustreznih rešitev za politične težave v državi,

H.   ker prebivalci Madagaskarja hočejo in zmorejo izbrati lastno prihodnost in z njo upravljati,

I.   ker ima sedanji nezakoniti režim izključni nadzor nad izvršilno, zakonodajno in pravosodno vejo oblasti, pa tudi mediji,

J.   ker je Andry Rajoelina sporočil, da želi enostransko sklicati parlamentarne volitve, v nasprotju s časovno razporeditvijo volitev in ne da bi se posvetoval s prebivalci Madagaskarja, kot to predvidevata listina iz Maputa in dodatni akt in Adis Abebe,

K.   ker po podatkih Mednarodnega denarnega sklada pomoč donatorjev znaša polovico državnega proračuna Madagaskarja, Evropska unija pa je prekinila financiranje razvojne pomoči, dokler sedanja kriza ne bo demokratično rešena,

L.   ker ima večina prebivalstva za preživetje manj kot dolar na dan, ker je 7000 otrok resno podhranjenih in ker so se razmere od začetka politične krize še poslabšale,

M.   ker je vlada izdala odločbo, s katero je uzakonila izvoz neobdelanega lesa in les ogroženih drevesnih vrst, kar ogroža biotsko raznolikost države, ki bo morda za vedno izgubljena,

1.   ponovno odločno obsoja postopek, s katerim je Andry Rajoelina prevzel oblast na Madagaskarju, in pri tem očitno kršil določbe madagaskarske ustave, kar dejansko pomeni državni udar;

2.   ostro obsoja odločitev Andryja Rajoeline, da prekliče imenovanje Eugena Mangalazaja na mesto predsednika vlade, na katero je bil nameščen po sklenitvi sporazuma o delitvi oblasti med političnimi strankami oktobra 2009;

3.   ostro obsoja odločitev Andryja Rajoeline, da se ne bo udeležil tretjega kroga pogajanj v Maputu decembra in da se umakne iz pogovorov o delitvi oblasti;

4.   poziva k takojšnjemu izvajanju sporazumov, podpisanih v Maputu in Adis Abebi za ponovno vzpostavitev zakonite vlade;

5.   obsoja sistematično zatiranje opozicije, cenzuro medijev, ustrahovanje novinarjev in sistematično odvzemanje njihove prostosti, odvzeme prostosti in mučenje civilnega prebivalstva in političnih oseb, pridržanja številnih oseb brez obtožbe in na neznanih krajih; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi političnih zapornikov in preklicu sodnih postopkov proti njim;

6.   izraža globoko zaskrbljenost zaradi izginotja več sto oseb, med njimi približno sto otrok in mladoletnih oseb;

7.   poziva k neodvisni mednarodni preiskavi vseh politični ubojev na Madagaskarju, vseh kršitev človekovih pravic in represivnih dejanj varnostnih sil in vojske;

8.   obsoja vsak poskus Andryja Rajoeline, da bi marca 2010 enostransko izvedel volitve, in izraža podporo le volitvam, ki bi jih pripravila vlada konsenza, ki bi vključevala vse politične predstavnike, kot to predvidevata listina iz Maputa in dodatni akt iz Adis Abebe, ter v skladu s časovno razporeditvijo volitev in po posvetovanju s prebivalci Madagaskarja; zato poziva Komisijo in države članice, naj v okviru, ki ga določajo sporazumi iz Maputa in Adis Abebe, napotijo misijo za opazovanje volitev;

9.   meni, da sta sporazum iz Maputa in dodatni akt iz Adis Abebe o Madagaskarju edini možni okvir za rešitev politične krize na Madagaskarju; meni, da je politično rešitev krize možno doseči samo s tvornim dialogom;

10.   poziva k takojšnjemu izvajanju postopka razorožitve in razpustitve milic za ponovno vzpostavitev državne vojske;

11.   poziva, naj se v primeru nespoštovanja obveznosti, sprejetih v Maputu in Adis Abebi, sprejmejo posamezne in ciljno usmerjene sankcije, ki bodo izbirno uporabljene proti tistim sedanjim vodjem Visoke tranzicijske oblasti, ki namerno zavirajo napredek;

12.   poziva k sodnemu pregonu oseb, osumljenih kraj zasebne ali javne lastnine in madagaskarskih naravnih virov; poziva vsako prehodno vlado, naj ne sklepa sporazumov ali dogovorov z drugimi državami ali podjetji o naravnih bogastvih in nacionalni dediščini pred volitvami in preden prebivalci Madagaskarja potrdijo zakonitost mandata nove vlade;

13.   poziva mednarodno skupnost in Evropsko unijo naj povečata človekoljubno pomoč prebivalcem Madagaskarja; opominja, da je postopna ponovna vzpostavitev programov sodelovanja z Madagaskarjem odvisna od ustanovitve običajnih tranzicijskih institucij za oblikovanju vlade konsenza, ki bi vključevala vse politične predstavnike v skladu z Listino iz Maputa in dodatnim aktom iz Adis Abebe, in celovitega spoštovanja vseh demokratičnih načel in temeljnih svoboščin;

14.   podpira nekdanjega predsednika Republike Mozambik Joachima Chissana, mediatorja Južnoafriške razvojne skupnosti, pri njegovih prizadevanjih v tem procesu in poziva vse štiri politične skupine na Madagaskarju, naj se nemudoma vrnejo k pogajanjem o političnem programu za poštene, demokratične in pregledne volitve leta 2010;

15.   poziva Afriško unijo, Južnoafriško razvojno skupnost in mednarodno kontaktno skupino, naj postopek tranzicije uspešno zaključijo;

16.   poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu poroča o napredku v postopku posvetovanja z Madagaskarjem na podlagi člena 96 cotonoujskega sporazuma;

17.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici/visoki predstavnici Evropske unije, Evropski komisiji, Svetu Evropske unije, svetu AKP–EU, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, Južnoafriški razvojni skupnosti, predsedniku Joaquimu Chissanu in komisiji Afriške unije.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2010 o Burmi

P7_TA(2010)0033 RC-B7-0105/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta EU o Burmi/Mjanmaru z dne 27. aprila 2009 in skupnega stališča Sveta o obnovitvi omejevalnih ukrepov za Burmo,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta – izjava o Burmi/Mjanmaru z 19. junija 2009,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije o begu karenskih civilistov iz Burme/Mjanmara z 11. junija 2009,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva EU s 23. februarja 2009, v kateri je pozvalo k vseobsegajočemu dialogu med oblastmi in demokratičnimi salami v Burmi/Mjanmaru,

–   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 64/238 o položaju človekovih pravic v Mjanmaru s 23. decembra 2009,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije o aretaciji Aung San Su Či s 14. maja 2009,

–   ob upoštevanju izjave predsedujočega Združenju držav jugovzhodne Azije o Mjanmaru z 11. avgusta 2009,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burmi/Mjanmaru,

–   ob upoštevanju člena 122(5) svojega Poslovnika,

A.   ker se stanje človekovih pravic v Burmi/Mjanmaru še naprej slabša, politično zatiranje povečuje, temeljne svoboščine prebivalcev Burme pa se sistematično kršijo,

B.   ker vojska še naprej krši človekove pravice civilistov na etnično konfliktnih območjih, tudi z izvensodnimi usmrtitvami, prisilnim delom in spolnim nasiljem,

C.   ker burmanski režim še naprej številčno in sistematično prisilno novači otroke vojake,

D.   ker je v Burmi po poročilih približno 2177 političnih zapornikov, tudi 14 novinarjev, več kot 230 budističnih menihov, ki so sodelovali v protestih leta 2007, pa je še vedno v zaporih,

E.   ker naj bi jeseni leta 2010 Burma/Mjanmar imela prve parlamentarne volitve po dvajsetih letih,

F.   ker bodo volitve temeljile na ustavi, ki jo je pripravila vojska, o njeni legitimnosti pa obstajajo resni dvomi; ker nova ustava predvideva volitve v letu 2010, da bi opravičila petdeset let vojaške vladavine, vojska pa bo imela 25 % sedežev v parlamentu,

G.   ker nova ustava prepoveduje voditeljici Nacionalne lige za demokracijo in Nobelovi nagrajenki za mir Aung San Su Či, da bi kandidirala za javno funkcijo; ker so nekatere opozicijske stranke in etnične manjšine izjavile, da bodo bojkotirale volitve, Nacionalna liga za demokracijo pa ne bo sprejela njihovega izida, če prej ne bo prišlo do dialoga o reviziji ustave,

H.   ker je bil 28. januarja 2010 Ngwe Soe Lin obsojen na 13 let zapora, ker je delal za tujo tiskovno agencijo Democratic Voice of Burma, 30. decembra 2009 pa je bil na podlagi podobnih obtožb na 27 let zapora obsojen Hla Hla Win,

I.   ker je treba stalno zatiranje političnih nesoglasij obravnavati kot poskuse burmanske hunte, da bi pridobila večji nadzor nad mediji pred nacionalnimi volitvami, ki so predvidene proti koncu leta;

J.   ker je bila Aung San Su Či 11. avgusta 2009 obsojena na 3 leta zapora, kazen pa so kasneje burmanske oblasti znižale na 18 mesecev hišnega pripora; ker so njeni odvetniki pri vrhovnem sodišču v Burmi vložili zahtevo za razveljavitev obsodbe; ker je mednarodna skupnost splošno obsodila neupravičeno sojenje in razsodbo proti Daw Aung San Su Či,

K.   ker je bilo zaradi napadov burmanske vojske in Demokratične budistične vojske Karenov razseljenih več tisoč civilistov, približno 5000 beguncev pa je bilo prisiljenih zbežati na Tajsko; ker obstaja resna nevarnost, da bodo po njihovi vrnitvi človekove pravice karenskih beguncev hudo kršene, vključno s prisilnim delom in posilstvi s strani vojakov burmanske vojske,

L.   ker je po ocenah v vzhodni Burmi pol milijona razseljenih ljudi, v devetih taboriščih ob meji med Tajsko in Burmo je še vedno 140.000, več kot 200.000 pripadnikov ljudstva Rohingja pa živi v begunskih taboriščih ali so razpršeni po jugovzhodnem Bangladešu; ker več milijonov migrantov, beguncev in iskalcev azila iz Burme živi na Tajskem, v Indiji, v Bangladešu in v Maleziji ter so včasih žrtve trgovanja z ljudmi,

M.   ker so od 2. januarja 2010 naprej bangladeške agencije za kazenski pregon kot nikoli prej napadale neregistrirane begunce iz ljudstva Rohingja, ki so se nastanili zunaj dveh uradnih begunskih taborišč v okrožju Cox's Bazar; ker je bilo od takrat več kot aretiranih, nekaj od teh je bilo prisiljenih v vrnitev čez burmansko mejo, drugi pa so bili obtoženi v skladu s priseljensko zakonodajo in poslani v zapor,

N.   ker je več kot 5000 samonaseljenih pripadnikov ljudstva Rohingja že zapustilo domove in poiskalo zatočišče v začasnem taborišču Kutupalong v Ukhiji, kjer je sedaj po ocenah že 30.000 ljudi, ki ne dobivajo hrane, nimajo pa niti možnosti za preživetje, saj jim grozi aretacija, če bi želeli poiskati zaposlitev in bi zapustili taborišče,

1.   odločno obsoja stalno sistematično kršenje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in osnovnih demokratičnih pravic ljudi v Burmi/Mjanmaru;

2.   izraža hudo zaskrbljenost zaradi nedavnega sojenja, obsodbe in izreka kazni Aung San Su Či ter poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi; zahteva, da se ji omogoči pravica do udeležbe na prihajajočih volitvah;

3.   je seznanjen z odločitvijo vlade Burme/Mjanmara, da bo organizirala volitve ter vztraja, da v sedanjih razmerah ne morejo biti obravnavane kot proste in demokratične; zlasti obsoja prepoved, da bi Aung San Su Či nastopila kot kandidatka;

4.   poziva vlado Burme/Mjanmara, naj nemudoma začne resnični dialog z Nacionalno ligo za demokracijo, vsemi drugimi opozicijskimi strankami in etničnimi skupinami; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja generalnega sekretarja Združenih narodov in njegovega posebnega poročevalca za človekove pravice v Burmi/Mjanmaru za posredovanje;

5.   odločno poziva vlado Burme/Mjanmara, naj brez odlašanja sprejme potrebne ukrepe, da bo zagotovila svoboden, pravičen, pregleden in vključujoč volilni proces, skladen z mednarodnimi standardi, tudi z izvajanjem volilne zakonodaje, da bodo lahko v njem udeleženi vsi volivci in vse politične stranke ter naj privoli v prisotnost mednarodnih opazovalcev;

6.   obsoja samovoljne obtožbe kot povod za aretacijo političnih nasprotnikov burmanskega režima ali oporečnikov, zlasti nenehno zatiranje in zastraševanje budističnih menihov; poziva burmanske oblasti, naj opustijo politično utemeljene pregone ter nemudoma in brezpogojno izpustijo vse zapornike vesti, tudi menihe, ter jim v celoti povrnejo njihove politične pravice;

7.   obsoja omejevanje svobode zbiranja, združevanja in izražanja v Burmi/Mjanmaru; poziva oblasti Burme/Mjanmara, naj te omejitve odpravijo, tudi tiste, ki veljajo za svobodne in neodvisne medije;

8.   izraža svojo zaskrbljenost zaradi stalne diskriminacije, kršitev človekovih pravic, nasilja, dela otrok in prisilnega dela, razseljevanja in oblik zatiranja, katerega žrtve so številne etnične in verske manjšine; poziva vlado Burme/Mjanmara, naj nemudoma ukrepa, da bi izboljšala njihove razmere;

9.   izraža globoko zaskrbljenost zaradi stalne uporabe praks, kot so samovoljno pridržanje, prisilno izginotje, posilstvo in druge oblike spolnega nasilja, mučenje ter surovo, nečloveško in ponižujoče ravnanje; odločno poziva vlado Burme/Mjanmara, naj zagotovi, da bo v vseh poročilih o kršitvah človekovih pravic izvedena popolna, pregledna, učinkovita, nepristranska in neodvisna preiskava ter naj sodno preganja vse odgovorne, da taka kazniva dejanja ne bi več ostala nekaznovana;

10.   odločno poziva burmansko vojaško hunto, naj nemudoma preneha novačiti in uporabljati otroke vojake, pospeši ukrepe za zaščito otrok pred oboroženimi spopadi ter si prizadeva za sodelovanje s posebnim predstavnikom generalnega sekretarja Združenih narodov za otroke v oboroženih spopadih;

11.   ostro obsoja kampanje za etnično čiščenje vlade Burme/Mjanmara proti manjšinam, vključno s tistimi, ki se zatekajo v sosednje države;

12.   poziva Kraljevo vlado Tajske, naj še naprej zagotavlja zatočišče in zaščito karenskim beguncem, ki bežijo pred zlorabami v Burmi/Mjanmaru ter naj si skupaj z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce, tajsko-burmanskim konzorcijem in mednarodno skupnostjo prizadevajo poiskati nadomestno rešitev, ki bo zagotovila varnost 3000 karenskim beguncem;

13.   ob upoštevanju potekajočega konflikta na meji med Tajsko in Burmo poziva Komisijo, naj Urad Evropske komisije za humanitarno pomoč nudi pomoč beguncem na tem področju tudi v letu 2010;

14.   pozdravlja dejstvo, da bangladeška vlada delegaciji za odnose z državami južne Azije dovoli, da njena misija za ugotavljanje dejstev naslednji teden preuči razmere med pripadniki ljudstva Rohingja v okrožjih Cox's Bazar in Bandarban, ter bangladeško vlado poziva, naj prizna, da so neregistrirani pripadniki ljudstva Rohingja iskalci azila brez države, ki so zbežali pred preganjanjem v Burmi/Mjanmaru in potrebujejo mednarodno zaščito, ter naj jim zagotovi ustrezno zaščito, možnost preživetja in druge osnovne storitve;

15.   poziva vlade Kitajske, Indije in Rusije, naj uporabijo svoj gospodarski in politični vpliv pri oblasteh Burme/Mjanmara, da bi v tej državi dosegli viden napredek ter pretrgali dobavo orožja in drugih strateških virov burmanskemu režimu;

16.   poziva Svet, naj ohrani omejujoče ukrepe za burmanski režim, dokler ne bo oprijemljivega napredka na področju demokratizacije; obenem poziva Svet, naj oceni učinkovitost omejevalnih ukrepov;

17.   naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici/podpredsednici Komisije Catherine Ashton, vladam in parlamentom držav članic, posebnemu odposlancu EU za Burmo/Mjanmar, burmanskemu državnemu svetu za mir in razvoj, vladam držav članic Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in združenja ASEM, vladama Bangladeša in Rusije, sekretariatu ASEM, medparlamentarni skupini Mjanmara v združenju ASEAN, Aung San Su Či, Nacionalni ligi za demokracijo, generalnemu sekretarju Združenih narodov, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice in posebnemu poročevalcu odbora za človekove pravice Združenih narodov za Burmo/Mjanmar.