Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2232(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0139/2010

Predložena besedila :

A7-0139/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/06/2010 - 7.6
CRE 15/06/2010 - 7.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0201

Sprejeta besedila
PDF 198kWORD 62k
Torek, 15. junij 2010 - Strasbourg
Preglednost regionalne politike in njeno financiranje
P7_TA(2010)0201A7-0139/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2010 o preglednosti regionalne politike in njenem financiranju (2009/2232(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 174 do 178 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 284/2009 z dne 7. aprila 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 397/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek III – Komisija(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2008 o preglednosti pri finančnih zadevah(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2008 o vodenju in partnerstvu na nacionalni in regionalni ravni ter osnovi za projekte regionalne politike(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o izvajanju Uredbe o strukturnih skladih 2007–2013: rezultati pogajanj glede nacionalnih strategij in operativnih programov kohezijske politike(9),

–  ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta z naslovom Pobuda za preglednost podatkov in njen vpliv na kohezijsko politiko,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 3. maja 2006 o Pobudi za preglednost v Evropi (KOM(2006)0194),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 21. decembra 2009 z naslovom 20. letno poročilo o izvajanju strukturnih skladov (2008) (KOM(2009)0617/2),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0139/2010),

A.  ker je Komisija leta 2005 sprejela pobudo za preglednost v Evropi (ETI), leta 2006 pa objavila zeleno knjigo, da bi izboljšali preglednost, odprtost in odgovornost upravljanja EU, in ker pobuda za preglednost v Evropi temelji na zagotavljanju javnih podatkov o prejemnikih sredstev EU,

B.  ker se v skupnem sistemu upravljanja z informacijami o prejemnikih sredstev EU upravlja na ravni držav članic, ker na ravni EU ni posebne obveznosti, ker ni strogega ’usmerjanja’ s strani Komisije in ker se stopnja javne dostopnosti do podatkov bistveno razlikuje v posameznih državah članicah, zaradi česar je primerjava na ravni EU zelo težka,

C.  ker razkritje prejemnikov sredstev EU omogoča sodelovanje javnosti v pomembni razpravi o porabi javnega denarja, kar je bistvenega pomena za delujočo demokracijo,

D.  ker ni bila vzpostavljena povezava med pobudo za preglednost v Evropi in finančnim nadzorom in revizijo, ki sta bolj določena in zavezujoča,

E.  ker bi morala pobuda za preglednost v Evropi pomembno vplivati na zagotavljanje preglednega partnerstva v predhodnih in nadaljnjih stopnjah kohezijskega programskega cikla; ker pa uredbe ne določajo natančno, v kolikšni meri naj bi bili partnerji vključeni v različne postopke načrtovanja programov, pa tudi ne opredeljujejo ureditve takega sodelovanja,

F.  ker ni dovolj predhodnih informacij o sklepih Komisije o financiranju velikih projektov, zato tudi ni preglednosti, in ker bi bilo to treba odpraviti,

G.  ker bi moralo biti načelo preglednosti povezano s procesom poenostavljanja postopkov za pridobivanje strukturnih sredstev,

1.  meni, da so preglednost pri kohezijski politiki in njenem programskem ciklu, dodelitev sredstev ter dostop do informacij za morebitne prejemnike strukturnih sredstev temeljni pogoji za uresničevanje splošnih ciljev kohezijske politike ter da bi morala preglednost postati vodilno medsektorsko načelo pri načrtovanju kohezijskih programov in odločanju o tem;

Razkritje podatkov o prejemnikih kohezijskih sredstev

2.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so v skladu z zahtevami v pobudi za preglednost v Evropi interaktivne karte s povezavami na sezname prejemnikov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, dostopne na nacionalnih in regionalnih spletnih straneh, objavljene na spletni strani generalnega direktorata Komisije za regionalno politiko; poziva države članice, naj na ustrezen način promovirajo spletno stran generalnega direktorata za regionalno politiko, da bi omogočili čim širši dostop do te zbirke podatkov; ugotavlja, da zainteresirane strani kljub temu še vedno izredno težko spremljajo, kako se uporablja javni denar; poziva Komisijo, naj se z njimi obširno posvetuje o morebitnih rešitvah za ta položaj;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo po teh zbirkah podatkov držav članic mogoče v celoti iskati podatke in da bodo te zbirke medsebojno skladne, s čimer se omogoči pregled nad predstavljenimi podatki na ravni celotne EU in obenem ohrani njihov lokalni pomen; meni, da je pri tem nujno treba uvesti dvojezične različice (lokalni jezik ali jeziki – eden od delovnih jezikov Komisije);

4.  poudarja, da je treba izboljšati uporabnost posredovanih podatkov o prejemnikih po vsebini in predstavitvi; zato poziva Komisijo, naj natančno opredeli strukturo, obliko in vsebino posredovanih informacij ter s tem določi natančno in obvezno obliko; meni, da bi moralo zagotavljanje potrebnih informacij olajšati tudi iskanje po merilih, da bi takoj dobili pregled nad iskanimi elementi;

5.  poziva, naj se zagotovijo dodatne bistvene informacije, ki jih je treba zagotoviti ob objavi seznamov prejemnikov in po potrebi seznamov zainteresiranih strani; zato priporoča, da se poleg sedanjih minimalnih zahtev preuči možnost, da se kot elementi pri razkritju prejemnikov vključijo tudi lokacija, povzetki odobrenih projektov, vrsta podpore in opis projektnih partnerjev; zahteva, da se zbrani podatki prikažejo ter da se z njimi upravlja strukturirano in primerljivo, da bodo v celoti uporabni in se omogoči dejanska preglednost; meni, da je to mogoče doseči brez dodatnih izdatkov;

6.  poziva, naj se za programe v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja navedejo vsi prejemniki in ne le glavni;

7.  poudarja, da so za popolno skladnost z zahtevami v pobudi za večjo preglednost v Evropi potrebni ustrezni predpisi, boljša navodila, opozorilni mehanizem in kot skrajni ukrep sankcije za kršitve;

Preglednost in skupno upravljanje

8.  poziva Komisijo, naj pojasni, kako bi bilo treba v praksi izvajati načela v pobudi za preglednost v Evropi na ravni operativnih programov in njihovih komunikacijskih načrtov; zato poudarja, da je treba uvesti jasnejša pravila o razkritju informacij o prejemnikih sredstev v skupnem upravljanju;

9.  poudarja, da je treba besedila uredb in izvedbenih predpisov oblikovati tako, da bodo postopki pregledni, da bodo imeli morebitni prejemniki boljši dostop do strukturnih skladov in se bodo zmanjšala upravna bremena za sodelujoče, zlasti s številnimi glavnimi ukrepi, kot je javna objava navodil o izvajanju, o katerih so se dogovorile Komisija in države članice; poziva organe upravljanja v državah članicah, naj na pregleden način predstavijo vse stopnje projektov, ki se financirajo iz strukturnih skladov; ponovno izraža mnenje, da so dejavniki dobrega upravljanja pregledni in jasni postopki, in v pri tem pozdravlja prizadevanja Komisije, da predstavi predloge za poenostavitev;

10.  ugotavlja, da se čezmejni in nadnacionalni programi soočajo s posebnimi težavami zaradi različnih upravnih kultur, nacionalnih predpisov in jezikov, ki se uporabljajo v državah članicah, kar vpliva ne samo na količinske, ampak tudi na kakovostne vidike takih pobud; zato meni, da je zelo pomembno, da se oblikujejo posebna pravila o preglednosti pri usklajevanju in sodelovanju različnih organov upravljanja;

11.  poudarja, da je sodeč po študiji Evropskega parlamenta o pobudi za preglednost v Evropi in njenem vplivu na kohezijsko politiko neizpolnjevanje minimalnih zahtev v pobudi povezano s pomanjkljivimi upravnimi zmogljivostmi pri organih za upravljanje in ne z nepripravljenostjo posredovati take podatke; glede na to poudarja, da je treba zagotoviti, da posredovanje dodatnih podatkov in informacij ne povzroči dodatnega upravnega bremena za morebitne prejemnike sredstev, še posebej ne za tiste, ki že zdaj s težavo izpolnjujejo upravne in finančne zahteve za nepovratna sredstva in javna naročila;

12.  poudarja, da mora Evropska komisija zahtevo za dodatne informacije in podatke povezati z dodatno tehnično podporo (delavnice s sodelovanjem uradnikov Komisije in lokalnega/regionalnega osebja, ki je odgovorno za upravljanje strukturnih skladov, izmenjava najboljših praks med organi upravljanja, objava konkretnih smernic) za morebitne prejemnike brez potrebnih tehničnih možnosti; meni, da je mogoče samo tako zagotoviti, da zaradi prizadevanj udeležencev za izpolnitev dodatnih zahtev o posredovanih podatkih in informacijah ne bo prišlo do preusmerjanja sredstev od samih dejavnosti pri izvajanju projekta;

13.  poudarja, kako pomembno v povezavi z nadzornim sistemom je, da države članice pravočasno posredujejo točne informacije, in da je zato treba povezati pobudo za preglednost v Evropi ter finančni nadzor in revizijo; ponovno izraža mnenje, da mora sistem zgodnjega opozarjanja delovati tudi v tesni povezavi s centralno podatkovno zbirko o izključitvah;

14.  poziva Komisijo, naj spremlja uporabo večjih predplačil, ki jih države članice prejmejo v skladu s poenostavitvami iz leta 2009 v povezavi z Uredbo (ES) št. 1083/2006;

15.  ponovno zahteva posredovanje informacij o izterjavah in preklicih sredstev v okviru pobude za preglednost v Evropi; poziva države članice, naj te informacije posredujejo v celoti, ter Komisijo, naj jih skupaj z informacijami o finančnih popravkih po ugotovljenih kršitvah da na voljo proračunskemu organu in javnosti ter tako zagotovi visok standard verodostojnosti in odgovornosti v odnosu do evropske javnosti;

16.  poziva revizorje, naj zahteve za obveščanje in informacije obravnavajo strožje, tudi s ’poimenovanjem in izpostavitvijo kršiteljev’, zlasti če gre za vladnega akterja, ter k izvajanju finančnih popravkov pri ugotovljenih kršitvah;

17.  pozdravlja prizadevanja Komisije in Računskega sodišča pri usklajevanju njunih revizijskih metodologij;

Preglednost in partnerstvo

18.  poudarja, da so minimalni standardi posvetovanja sestavni del pobude za preglednost v Evropi, in pozdravlja dejstvo, da Komisija te standarde spodbuja in uporablja pri kohezijski politiki; Komisijo kljub temu poziva, naj zainteresiranim stranem omogoči posredovati povratne informacije o kakovosti samega posvetovalnega procesa; poziva regije in države članice, naj pri posvetovanju z zainteresiranimi stranmi upoštevajo dosedanje izkušnje EU;

19.  ponavlja, da je partnerstvo temeljni pogoj za preglednost, odzivnost, učinkovitost in zakonitost na vseh stopnjah kohezijskega načrtovanja in izvajanja ter lahko poveča zavezanost rezultatom programov in njihovo javno lastništvo; zato poziva države članice in organe upravljanja, naj v celoti na vseh stopnjah kohezijskega načrtovanja in izvajanja tesneje vključijo regionalne in lokalne organe ter druge ustrezne partnerje, tudi z vzpostavitvijo internetnih platform na nacionalni ravni, ki bodo zagotavljale preglednost nad obstoječimi sredstvi in operativnimi programi, in s spodbujanjem dobre prakse na druge načine; poleg tega naj jim omogočijo popoln dostop do celotne projektne dokumentacije, da bi lahko bolje uporabili njihove izkušnje, znanje in dobro prakso;

20.  poziva Komisijo, naj pripravi boljša navodila za praktično uresničevanje določbe o partnerstvu v sedanjih programih ter dovolj zavezujoča pravila o partnerstvu v prihodnjih zakonodajnih besedilih, zlasti glede vključevanja regionalnih in lokalnih oblasti, tj. voljenih teles, ki so glavni partnerji v celotnem procesu;

21.  poziva k zagotavljanju bolj usmerjenega ter rednega in pravočasnega obveščanja partnerskih organizacij, zlasti tistih, ki so del upravljavskih struktur, in k večji rabi tehnične pomoči za podporo partnerstvu, med drugim tako, da se partnerskim organizacijam omogoči udeležba na usposabljanjih za organe izvajanja; poziva, naj bodo ta usposabljanja dostopna v multimedijskih različicah, da se tako razširi ciljno občinstvo in se omogoči naknadno posvetovanje partnerskih organizacij; poudarja korist takega ukrepa za partnerje iz najbolj oddaljenih regij Unije, kot so najbolj odmaknjene regije;

Boljša preglednost pri sredstvih EU za velike projekte

22.  poziva Komisijo, naj pravočasno objavlja spletne informacije in zagotovi neposreden dostop do projektne dokumentacije (vloga, študija izvedljivosti, analiza stroškov in koristi, presoja vplivov na okolje itn.) o velikih projektih, tudi o projektih JASPERS, in sicer čim prej po tem, ko država članica Komisiji posreduje vlogo za financiranje in preden slednja sprejme sklep o financiranju; meni, da bi moralo spletno mesto Komisije omogočati objavo komentarjev o takih projektih;

23.  poziva, naj se na spletu z retroaktivnim učinkom objavijo informacije o velikih projektih, odobrenih ali predloženih v odobritev v programskem obdobju 2007–2013;

24.  predlaga opredelitev okoliščin, ko se lahko ponovno uporabijo neporabljena sredstva, in odgovornosti institucije, ki odloča o vnovični dodelitvi teh sredstev;

o
o   o

25.  naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 31. 7. 2006, str. 25.
(2) UL L 371, 27. 12. 2006, str. 1.
(3) UL L 94, 8. 4. 2009, str. 10.
(4) UL L 126, 21. 5. 2009, str. 3.
(5) UL L 88, 31. 3. 2009, str. 23.
(6) UL L 255, 26. 9. 2009, str. 24.
(7) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 1.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0492.
(9) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0165.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov