Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 z naslovom'Boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem: močnejša podpora za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja' (KOM(2008)0635),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2009 za spomladansko zasedanje Evropskega sveta o spodbujanju okrevanja evropskega gospodarstva (KOM(2009)0114),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 24. novembra 2009 o posvetovanju o prihodnji strategiji „EU 2020“ (KOM(2009)0647,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o uresničevanju barcelonskih ciljev glede varstva predšolskih otrok (KOM(2008)0638),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 27. februarja 2009 o enakosti žensk in moških – 2009 (KOM(2009)0077),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. decembra 2009 o enakosti žensk in moških – 2010 (KOM(2009)0694),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2000 z naslovom „Okvirni skupni strategiji s področja enakosti med moškimi in ženskami naproti (2001–2005)“ (KOM(2000)0335) in letnih poročil Komisije o enakosti žensk in moških v Evropski uniji za leto 2000, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007 in 2008 (KOM(2001)0179, KOM(2002)0258, KOM(2003)0098, KOM(2004)0115, KOM(2005)0044, KOM(2006)0071, KOM(2007)0049 in KOM(2008)0010),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)(1),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive 86/613/EGS (KOM(2008)0636), ki ga je Komisija predložila 3. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (KOM(2008)0637), ki ga je Komisija predložila 3. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju napredka pri ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (CETS št. 197),

–  ob upoštevanju okvira ukrepov za enakost med spoloma, ki so ga evropski socialni partnerji sprejeli 22. marca 2005,

–  ob upoštevanju predloga priporočila Sveta Evrope o posledicah gospodarske in finančne krize za ženske, dok. 11891, 4. maj 2009,

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma, sprejetega na zasedanju Evropskega sveta 23. in 24. marca 2006,

–  ob upoštevanju mnenja svetovalnega odbora za enake možnosti žensk in moških o razlikah v plačah med ženskami in moškimi, sprejetega 22. marca 2007,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2006 o priseljevanju žensk: vloga in mesto priseljenk v Evropski uniji(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o načrtu za doseganje enakosti med ženskami in moškimi (2006–2010)(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2008 o enakosti med ženskami in moškimi – 2008(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2009 o učinkih svetovne finančne in gospodarske krize na države v razvoju in razvojno sodelovanje(7),

–  ob upoštevanju publikacije Eurostata Statistika v središču št. 53/2009, „Močan porast brezposelnosti v EU“,

–  ob upoštevanju publikacije Eurostata Statistika v središču št. 97/2009, „Recesija v EU-27: dolžina in obseg nazadovanja vezana na posamezne dejavnosti in države“,

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0155/2010),

A.  ker svetovno gospodarstvo preživlja najhujšo recesijo po svetovni gospodarski krizi v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ki s socialnimi in družbenimi posledicami vpliva na EU in širše; ker gospodarska in finančna kriza v Evropi še posebej škodljivo vpliva na ženske, ki so v večji meri zaposlene v negotovih oblikah dela, so bolj izpostavljene odpuščanju in uživajo manj pravic iz sistema socialnega varstva, čemur pa Svet, Komisija in države članice zaenkrat ne posvečajo potrebne pozornosti,

B.  ker je prvi val krize prizadel zlasti pretežno moški finančni sektor, pa tudi gradbeno in avtomobilsko industrijo, ter je bil zato deležen večje pozornosti, vendar je drugi val krize enako prizadel pretežno ženske sektorje trgovine na drobno, splošnih storitev in turizma; zato je treba v nacionalnih in evropskih načrtih za oživitev gospodarstva posledice gospodarske in socialne krize in njihovo odpravljanje nujno obravnavati z vidika razsežnosti spola,

C.  ker priznani ekonomisti opozarjajo, da je posojilni krč, s katerim se je recesija začela, katastrofa, ki so jo dobesedno zakrivili moški; ker o odzivih na državni in mednarodni ravni – kjer se razlik med spoloma ni upoštevalo dovolj – zaenkrat odločajo v glavnem moški; ker je pomembno, da so ženske, ki so navadno bolj usposobljene od moških, v celoti soudeležene pri odločanju v politični, gospodarski in finančni sferi ter pri sporazumih s socialnimi partnerji,

D.  ker nedavne študije kažejo, da v procesih sprejemanja odločitev v finančnih ustanovah Unije sodeluje samo 5 % žensk in da so guvernerji centralnih bank vseh 27 držav članic moškega spola in ker študije s področja spolov opozarjajo, da ženske stvari vodijo drugače, se izogibajo tveganjem, pri delu pa več pozornosti namenjajo dolgoročnim rešitvam,

E.  ker je sodelovanje žensk pri odločanju odločilen pokazatelj enakosti med ženskami in moškimi; ker je prisotnost žensk na vodilnih položajih v podjetjih in na univerzah še vedno majhna in ker se število žensk, ki se posvečajo politiki ali raziskavam, povečuje, čeprav zelo počasi,

F.  ker je bilo leta 2006 med diplomanti prve stopnje na univerzah 59 % žensk; ker je delež doktoric znanosti upadel na 43 % in je najnižji na ravni rednih profesorjev; kjer je zgolj 15 % rednih profesorjev žensk,

G.  ker je na fakultetah za poslovne vede, upravne vede in pravo več žensk kot moških, vendar kljub temu ostajajo v manjšini pri zasedanju odgovornih položajev v podjetjih in političnih organih; ker le maloštevilne ženske pridobijo diplomo s področja informacijske tehnologije, inženirstva in fizike, zaradi česar so premalo zastopane v zasebnem sektorju, ki je odločilnega pomena za gospodarsko oživitev,

H.  ker je verjetno, da bo upočasnitev gospodarske rasti bolj prizadela ženske kot moške; ker se soočamo s tveganjem, da bo sedanja recesija napredek upočasnila ali ga celo zaustavila, kar bi sprožilo dolgotrajne posledice za sisteme socialnega varstva, socialno vključevanje in demografijo,

I.  ker se ukrepi za enakost med spoloma ukinjajo oziroma se z njimi odlaša in bo morebitno zmanjševanje javnih sredstev v prihodnje negativno vplivalo na zaposlenost med ženskami in na spodbujanje enakosti med spoloma; ker je vse bolj pomembno, da se Direktiva 2006/54/ES izvaja ustrezno,

J.  ker ima enakost med moškimi in ženskami pozitiven vpliv na gospodarsko produktivnost in rast in ker ima sodelovanje žensk na trgu dela številne socialne in gospodarske koristi,

K.  ker so razlike v plačilu glede na spol v EU 27 ostale zelo visoke v zadnjih 35 letih izvajanja Direktive 75/117/EGS(8); leta 2010 se je v EU razlika v povprečju povečala za 18 %, v nekaterih državah članicah pa do 30%; ker so razlike večje v zasebnem kot v javnem sektorju, kar odraža neenakosti na trgu dela, ki v praksi najpogosteje prizadenejo ženske,

L.  ker se gospodarskega nazadovanja ne bi smelo izrabiti za upočasnitev izvajanja politik usklajevanja in manjša sredstva za varstvene storitve in možnost koriščenja različnih dopustov, saj bi to zlasti vplivalo na dostopanje žensk do trga dela; ker je treba še prav posebno pozornost nameniti potrebi po usklajevanju družinskih in poklicnih obveznosti v enostarševskih in velikih družinah,

M.  ker se po podatkih Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ženska trikrat več ukvarja z otroki, opravlja gospodinjska dela ali skrbi za vzdrževane družinske člane; ker je delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med moškimi in ženskami, zlasti s spodbujanjem uporabe starševskega in očetovskega dopusta, potreben pogoj za spodbujanje in doseganje enakosti med ženskami in moškimi; in ker je izključevanje porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka iz računanja celotnega delovnega časa diskriminatorno in neugodno za ženske na trgu dela,

N.  ker sklepi Sveta z dne 30. novembra 2009(9) pod švedskim predsedstvom države članice in Komisijo pozivajo h krepitvi razsežnosti spola v strategiji EU 2020; ker delovni dokument Komisije o posvetovanju glede strategije EU 2020 tega ne upošteva, saj niti enkrat ni omenjeno vključevanja načela enakosti med spoloma; ker je vendarle izredno pomembno, da se razsežnost spola vključi v novo finančno in gospodarsko zasnovo in politiko in da se za načrte gospodarske oživitve in programe strukturnega prilagajanja opravi presoja vpliva z vidika spola in se vanje vključi razsežnost spola,

O.  ker je treba okrepiti prizadevanja za vključevanje vidika spola v javne politike,

P.  ker so v časih gospodarske recesije ljudje, ki jim že tako grozi revščina, večina teh so ženske, še bolj ranljivi, zlasti delavke migrantke in pripadniki manjšin; ker so prizadevanja in celovite rešitve za odpravo revščine, o čemer se je lizbonski Evropski svet dogovoril že davnega leta 2000, danes skrajno nujni; ker je treba posebno pozornost nameniti zaščiti skupin, ki se soočajo z večplastnimi težavami, zlasti Romov, in zagotoviti njihovo vključevanje v družbo,

Q.  ker so kakovostna zaposlitev za polni delovni čas in ustrezne pravice varovalo pred revščino in socialno izključenostjo ter odskočna deska do finančne in psihološke neodvisnosti; ker je pri splošnem dostopu do kakovostnih javnih storitev izredno pomembno, da se pripravijo in izvršijo politike, vključno s cenovno in drugače dostopnimi, kakovostnimi storitvami za varstvo otrok in pomoči starejšim in vzdrževanim osebam, ki bodo odgovarjale potrebam tako žensk kot moških,

R.  ker politike za lažje dostopanje do trga dela žensk iz specifičnih kulturnih ali manjšinskih skupin niso le jamstvo za spoštovanje razlik in kulturne raznolikosti, pač pa tudi zmanjšujejo socialno izključenost v korist socialne kohezije, ki je eden od vzvodov gospodarske rasti,

S.  ker je pojav nasilja v družini, katerega žrtve so v glavnem ženske, razširjen po vseh državah in vseh družbenih razredih; ker so raziskave pokazale, da je nasilje nad ženskami še večje, če so zaradi gospodarske krize moški premeščeni in razlaščeni; ker stres zaradi gospodarskih težav vodi v pogostejšo, nasilnejšo in nevarnejšo zlorabo; ker je cena družinskega nasilja v EU okrog 16 milijonov EUR letno,

T.  ker je zaposlitev ključni dejavnik za socialno vključenost; ker si je treba glede na vse večje razlike v prihodku, revščino ter gospodarsko in finančno krizo osredotočeno in široko prizadevati za izkoreninjenje revščine,

1.  poudarja, da je enako obravnavanje žensk in moških eden od ciljev EU in je zato eno od ključnih načel vsakršnega političnega odgovora na gospodarsko in finančno krizo in prehoda v dolgoročnejšo celovito vizijo časa po krizi;

2.  opozarja na ugotovitve Komisije, da se zaradi sedanje krize pojavljajo skrbi glede ogroženosti dosežkov na področju enakosti med spoloma in glede učinkov recesije, ki bi utegnili prizadeti predvsem ženske;

3.  vztraja, da se je treba izogniti temu, da bi trenutna finančna in gospodarska kriza ter morebitne prihodnje gospodarske težave ogrozile dosežke na področju enakosti med spoloma, ter uporabi recesije, kot se že dogaja v nekaterih državah članicah, kot razloga za zmanjševanje ukrepov na področju enakosti med spoloma;

4.  poudarja, da je treba politike na področju enakosti med spoloma obravnavati kot del rešitve za izhod iz krize, ki omogočajo uporabo in celovito izkoriščanje znanja in sposobnosti vseh Evropejcev ter vzpostavitev bolj konkurenčnega gospodarstva v prihodnosti;

5.  poudarja, da vključitev žensk na trg dela v zadnjih desetletjih ne pomeni le večjega neposrednega vpliva krize na ženske same, pač pa tudi na gospodinjstva, katerih dohodki bodo hudo prizadeti, če bodo ženske ob službo; poziva institucije Evropske unije in države članice, naj upoštevajo prikrite stroške krize, med njimi različne in pogosto nepriznane posledice, pogojene s spolom;

6.  poudarja, da izkušnje, ki izhajajo iz predhodnih kriz, kažejo, da se stopnja zaposlenosti moških na splošno hitreje nadoknadi kot stopnja zaposlenosti žensk;

7.  poudarja, da makroekonomske politike predvsem povezujemo z večjim ločevanjem dela po spolu, destabilizacijo zaposlenosti med ženskami zaradi prenašanja dela na podizvajalce, večjim razkorakom v plačah žensk in moških, slabšim dostopanjem žensk do zdravstva in izobraževanja, večjo neenakostjo pri dostopanju do posojil, zemljišč in lastnine in z vse večjo feminizacijo revščine;

8.  opozarja, da razlike med plačami žensk in moških ostajajo in se zaradi gospodarske in finančne krize lahko še povečajo; poziva evropske institucije in države članice, naj opredelijo jasne cilje in predlagajo zavezujoče ukrepe za odpravo razlik v plačah;

9.  poziva Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog o pregledu obstoječe zakonodaje v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (zgoraj omenjena Direktiva 75/117/EGS), kot je Parlament že zahteval leta 2008; pozdravlja nedavno pobudo Komisije o izboljšanju določb o sankcijah v primeru kršitve pravice do enakega plačila, da bi zagotovili, da bodo te odvračilne in sorazmerne (na primer višje sankcije v primeru večkratne kršitve);

10.  poudarja, da so za javno porabo na področju zdravstva odgovorne posamezne države članice ter njihovi parlamenti in/ali lokalne oblasti;

11.  obžaluje, da so mnoge ženske že izgubile službo oziroma se jim to obeta, kar zlasti velja za ženske, ki delajo v trgovini na drobno, storitvah in turizmu, pa tudi ženske, ki delajo s skrajšanim delovnim časom oziroma imajo negotovo zaposlitev; poudarja, da bo upad možnosti najemanja mikrokreditov verjetno hkrati povzročil manjši zaslužek samozaposlenih žensk, zlasti tistih v kmetijskem in podeželskem sektorju; poudarja, da zaradi napovedanega krčenja proračunskih sredstev za javni sektor lahko pričakujemo nesorazmerno povečanje brezposelnosti med ženskami, saj je delež žensk, zaposlenih v šolstvu in izobraževanju, zdravstvu in socialnih storitvah, nesorazmerno večji;

12.  poudarja pozitiven vpliv, ki ga ima enakost med moškimi in ženskami na gospodarsko rast; meni, glede na predvidevanja nekaterih študij, da bi se v primeru, če bi bila stopnja zaposlenosti, zaposlenosti s polovičnim delovnim časom in produktivnosti žensk podobna stopnji moških, BDP povečal za 30 %;

13.  priznava, da je nedavna izguba službe številnim ženskam dala moč za ustanovitev lastnega podjetja; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajo, posebej namenjeno malim in srednje velikim podjetjem, da bo uresničila svoj cilj zmanjšanja upravne obremenitve podjetij za 25 % do leta 2012 in tako pomagala pospešiti ta podjetniški duh;

14.  pozdravlja Eurostatove statistične podatke, razdeljene po spolu; vseeno pa meni, da bi bilo treba večjo pozornost nameniti delni brezposelnosti (področje, ki je pogosto izključeno iz podatkov o brezposelnosti); poudarja, da dolgotrajna brezposelnost, nižje plače in krajši povprečni delovni čas lahko močno vplivajo zlasti na zaslužek žensk, dodatke za socialno varnost in dolgoročneje na njihove pokojnine;

15.  poziva Komisijo, naj na ravni Unije pripravi študijo o odnosu med številom žensk v upravah podjetij in finančnim poslovanjem teh podjetij, saj je iz raziskave, ki jo je svetovalna družba Catalyst Inc opravila leta 2007, razvidno, da podjetja z vsaj tremi ženskami v upravnem odboru v primerjavi z drugimi podjetji beležijo dobiček nad 83 % na delnico, donosnost njihove prodaje pa presega 73 %;

16.  poudarja, da bo kriza še bolj negativno prizadela občutljive skupine žensk: invalidke, priseljenke, ženske, ki pripadajo etničnim manjšinam, ženske z nizko izobrazbo, ženske, ki so dalj časa brezposelne, samske ženske brez dohodka, ženske, ki skrbijo za vzdrževane osebe itd.;

17.  poudarja, da je kriza prizadela tudi delavce migrante in njihove družine, ki so ostale v domovini; opozarja, da je ženska migracija pogosto prijavljena pod dejansko ravnjo, vpliva pa na družine, ki so življenjsko odvisne od plač delavk migrantk, posledica tega pa je, da se ženske po vrnitvi domov lahko znajdejo v še težjem položaju, ker jih zavržejo njihove skupnosti in družine;

18.  poudarja in pozdravlja dejstvo, da intervencije in rešitve zahtevajo dobro poznavanje ozadja krize in zavedanje, da enega samega odgovora na različne težave ni; hkrati poudarja, da bi lahko recesijo izrabili kot edinstveno priložnost za večje upoštevanje vidika spola pri gospodarskih in socialnih politikah in za doseganje večje enakosti spolov v družbi;

19.  vztraja, da se je treba boriti proti stereotipom na vseh področjih in v vseh obdobjih življenja, saj so eden izmed glavnih vzrokov za neenakost med moškimi in ženskami, ki vplivajo na izbiro programov izobraževanja in usposabljanje ter zaposlovanje, delitev gospodinjskih in družinskih obveznosti, udeležbo v javnem življenju ter sodelovanje in zastopanost pri odločanju in pri izboru na področju dela;

20.  obžaluje, da politični ukrepi proti krizi, tudi svežnji ukrepov za oživitev gospodarstva, ne priznavajo, analizirajo ali urejajo posledic krize z vidika spolov; obžaluje, da vključevanja načela enakosti spolov v polizbonsko strategijo praktično ni; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v smernice za zaposlovanje in makroekonomijo in v strategijo EU 2020 vključijo enakost spolov, ki bo vsebovala konkretne cilje, v vse politike pa naj uvede upoštevanje vidika spola pri pripravi proračuna;

21.  meni, da, kljub temu, da smo dosegli, da se zaposlenost med ženskami v EU približa cilju 60 % v letu 2010, je treba določiti še bolj ambiciozen cilj, da se do leta 2020 doseže 75%; prav tako vztraja, da je treba do leta 2020 zmanjšati razliko v plačah;

22.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za vključevanje vidika spola v vse politike Skupnosti in revidirajo obstoječo zakonodajo, da se doseže pravilno izvajanje enakosti med spoloma in se po potrebi omogoči sprejemanje ukrepov za pozitivno diskriminacijo;

23.  poziva Svet, Komisijo, države članice, še posebno pa posebni odbor Parlamenta za finančno, gospodarsko in socialno krizo (CRIS), naj zagotovijo, da bo za načrte za oživitev gospodarstva in programe strukturnega prilagajanja opravljena presoja vplivov z vidika spola (naknadno, če ni bila opravljena predhodno) in da bodo vanje vključeni vidik spola in po spolu ločeni podatki in statistike;

24.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da gospodarsko nazadovanje in krčenje finančnih sredstev ne bo vplivalo na politike in delovanje struktur, ki so bile vzpostavljene za doseganje enakosti med ženskami in moškimi na vseh ravneh vladnih in nevladnih organov; obžaluje, da je v nekaterih državah že prišlo do krčenja sredstev;

25.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj analizirajo in nevtralizirajo negativne učinke omejevanja javnih izdatkov in socialnih prejemkov, zlasti glede na omejevanje javne porabe na lokalni ravni, in na ta način zagotovijo, da ženskam ne bo preostalo nesorazmerno breme varstva (otrok, starejših in vzdrževanih oseb);

26.  poudarja, da se je zaradi pomanjkljivih ukrepov za varstvene storitve in infrastrukturo povečalo število migrantk, ki delajo kot gospodinjske pomočnice in zapolnjujejo te vrzeli na domu, ostajajo pa brez socialne in z delom povezane zaščite in prejemkov; poziva države članice, naj se nujno borijo proti nezakonitemu zaposlovanju in zakonite delavce migrante vključijo v socialno in zdravstveno varstvo;

27.  poziva države članice, naj v skladu z evropskimi cilji razvijejo cenovno in drugače dostopne, kakovostne varstvene storitve za otroke in druge vzdrževane osebe in zagotovijo, da je dostopnost teh storitev združljiva z urniki dela žensk in moških, ki delajo s polnim delovnim časom; poziva Komisijo in države članice, naj polno izkoristijo potencial, ki ga ponujajo strukturni skladi in evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in omogočijo lažji dostop do financiranja kakovostnih storitev; poziva Komisijo, naj predlaga posebno direktivo o očetovskem in posvojiteljskem dopustu ter dopustu za nego staršev;

28.  poudarja, da je nasilja nad ženskami in moškimi več v časih velikih gospodarskih premikov; zato države članice spodbuja, naj uporabljajo nacionalno zakonodajo za obravnavo vseh oblik nasilja na podlagi spola, in pozdravlja pobudo španskega predsedstva za ustanovitev evropskega observatorija za nasilje nad ženskami; podobno pozdravlja pobudo skupine držav članic o poglavitnem instrumentu za zaščito žrtve (evropska odredba o zaščiti);

29.  poziva države članice, naj zlasti s kampanjami za ozaveščanje spodbudijo kolektivno zavedanje pojava nasilja nad ženskami; opozarja, da sta izobraževanje in ozaveščanje mladih bistvenega pomena za preprečevanje tovrstnih pojavov;

30.  poziva evropske institucije, države članice ter lokalne in regionalne organe, naj sprejmejo učinkovite ukrepe, zlasti po zakonodajni poti, da bi ženske in moški uravnoteženo zasedali odgovorne položaje v podjetjih in političnih organih, tudi v upravnih odborih podjetij, ter v lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih javnih institucijah ter organih, ki bi morali dajati zgled; zato poziva k določitvi zavezujočih ciljev, da bi zagotovili enako zastopanost žensk in moških;

31.  poudarja, da so ženske premalo udeležene pri sprejemanju finančnih odločitev, pravzaprav so ženske ena od skupin, ki jih finančna tveganja ogrožajo in so sedaj izključene iz sprejemanja finančnih odločitev; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj izboljšajo žensko udeležbo na vseh ravneh odločanja, zlasti pri sprejemanju proračuna in vodenju evropskih finančnih sistemov, tudi Evropske centralne banke; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati finančno pismenost za dekleta in ženske;

32.  pozdravlja odločitev norveške vlade, da delež žensk v upravah javnih družb poveča na vsaj 40 %, kar je omogočilo povečanje deleža žensk v upravnih odborih na sedanjo številko 41 %; poziva Komisijo in države članice, naj norveško pobudo vzamejo kot pozitivni primer in gredo v isti smeri za podjetja, ki kotirajo na borzi;

33.  pozdravlja potrebo po večjem številu žensk v upravah javnih družb, vendar poudarja, da morajo nacionalne vlade ukrepati v skladu s svojimi potrebami;

34.  poudarja, da so lahko naložbe v socialno infrastrukturo priložnost za posodobitev Evrope in da se spodbudi enakost med spoloma, in da so te naložbe nekakšna vzporedna strategija naložbam v zelene tehnologije, s katerimi bomo posodobili fizične infrastrukture; meni, da bi morala zato biti enakost med spoloma politična prednostna naloga in glavno sredstvo;

35.  ugotavlja, da je ob upoštevanju strategije EU 2020 zeleno gospodarstvo bistvenega pomena; poudarja, da „zelena delovna mesta“ lahko postanejo ključni segment rasti prihodnjih evropskih trgov dela, da se že danes lahko več kot 20 milijonov delovnih mest v Evropski uniji šteje za „zelene“ in da nedavni dokazi kažejo, da se lahko delovna mesta samo v sektorju za obnovljivo energijo do leta 2020 podvojijo na 2,8 milijona;

36.  poudarja, da bosta preoblikovanje gospodarstva v okolju prijazno in prehod na nizkoogljično gospodarstvo sprožila velikansko povpraševanje po kvalificiranih delavcih; opozarja, da so ženske zelo slabo zastopane v sektorju obnovljivih virov energije, zlasti pa v znanosti in na tehnološko intenzivnih delovnih mestih; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo delavke bolj vključene v izobraževalne projekte in programe ekoloških sprememb, na primer v sektorju obnovljivih virov energije, v znanosti ter na tehnološko intenzivnih delovnih mestih; poziva države članice, naj spodbujajo ženske v lokalnih pobudah za podjetništvo na teh področjih z omogočanjem lažjega dostopa do razpoložljivih evropskih strukturnih skladov z razširjanjem podatkov in delavnicami za usposabljanje;

37.  spodbuja delodajalce v državah članicah, naj ustvarijo več priložnosti za delavke na področju novih tehnologij, da bi okrepili sektor visoke tehnologije v skladu s cilji strategije EU 2020;

38.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj na nacionalni ravni spodbujajo celovito izvajanje evropskih strukturnih skladov in naj se posledicam recesije zoperstavijo s pobudami za preusposabljanje in izpopolnjevanje, kot to določajo člen 16 splošne uredbe(10) in člena 6 uredbe o Evropskem socialnem skladu(11) in uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj(12);

39.  poziva k spremembi uredbe o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP), da bo mogoče v programskem obdobju 2014–2020 sprejeti proaktivne ukrepe v podporo ženskam, ki so bili mogoči v prejšnjih obdobjih, v sedanjem pa ne, in bodo imeli zelo pozitivne učinke na zaposlovanje žensk na podeželju;

40.  poziva države članice, naj razvijejo mehanizme za enako zastopanost obeh spolov pri upravljanju, ki bi omogočali, da bi se strokovno znanje o enakosti spolov razširilo po vladnih organih in drugih agencijah, ki izvajajo ukrepe iz kohezijskih in strukturnih skladov in bi bila dana spodbuda ženskim organizacijam in mrežam;

41.  spodbuja Evropski inštitut za enakost spolov, naj opravi analizo vplivov gospodarske in finančne krize z vidika spola; meni, da bi morala biti analiza vplivov opravljena s pomočjo natančnih kazalcev, ki bi upoštevali specifični kontekst krize; druge evropske institucije, kot je Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev, poziva, naj v svojem rednem delu predlagajo odgovore na vprašanja o enakosti spolov;

42.  poudarja, da je treba razviti programe in finančne spodbude, da bi spodbudili in pospešili udeležbo žensk v malih in srednje velikih podjetjih;

43.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj priznajo in podprejo prispevek civilne družbe pri soočanju s finančno in gospodarsko krizo, zlasti glede na evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti;

44.  naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladami držav članic, socialnim partnerjem in nevladnim organizacijam s tega področja.

(1) UL L 204, 26. 7. 2006, str. 23. (2) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 118. (3) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 56. (4) UL C 295 E, 4.12.2009, str. 35. (5) UL C 16 E, 22.1.2010, str. 21. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0371. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0029 (8) Direktiva Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (UL L 45, 19.2.1975, str. 19). (9) Sklepi Sveta o enakosti spolov: krepitev rasti in zaposlovanja – prispevek k lizbonski strategiji po letu 2010, zasedanje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, Bruselj, 30. november 2009. (10) Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (UL L 210, 31.7.2006, str. 25). (11) Uredba (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu (UL L 210, 31.7.2006, str. 12). (12) Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL L 210, 31.7.2006, str. 1).