Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja (KOM(2009)0248 konč.) ter okvirnega akcijskega načrta, ki dopolnjuje strategijo,

–  ob upoštevanju zaključkov Sveta o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja, sprejetih dne 26. oktobra 2009,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2008 o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda v Baltskem morju, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o strategiji za regijo Baltskega morja v okviru severne dimenzije(2),

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja (ECO/261) in o makroregionalnem sodelovanju – razširitvi strategije za Baltik na druge evropske makroregije (ECO/251),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij o vlogi lokalnih in regionalnih oblasti v novi strategiji za Baltsko morje z dne 21.–22. aprila 2009,

–  ob upoštevanju mnenja na lastno pobudo Odbora regij „Bela knjiga Odbora regij o upravljanju na več ravneh“ (CdR 89/2009 konč.),

–  ob upoštevanju člena 48 poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora promet in turizem (A7–0202/2010),

A.  ker je od razširitve Evropske unije leta 2004 Baltsko morje dejansko postalo njeno notranje morje, ki ne le povezuje države, ampak predstavlja tudi poseben izziv, in ker so države regije Baltskega morja v veliki meri soodvisne in se morajo spoprijemati s podobnimi izzivi,

B.  ker je strategija za regijo Baltskega morja pilotni projekt za prihodnje strategije makroregij in ker bi lahko ob uspehu ta strategija služila kot model za izvajanje naslednjih strategij,

C.  ker lahko zamisel o oblikovanju funkcionalnih regij, zbranih okrog skupnih ciljev in razvojnih težav, pripomore k povečanju učinkovitosti regionalne politike Evropske unije,

D.  ker je zaradi povečanja uspešnosti regionalne politike, zlasti z ozirom na njeno reformo po letu 2013, treba odločno podpreti in razvijati zamisel o celostnem pristopu in oblikovanje strategij za makroregije, veljavnih za celotno Evropsko unijo, pri čemer pa njihovo uvajanje ne sme privesti do renacionalizacije kohezijske politike,

E.  ker je Baltsko morje še vedno najbolj onesnaženo morje v Evropski uniji, njegovo okoljsko stanje pa se ne bi smelo poslabšati zaradi obsežnih projektov na področju infrastrukture, ki se izvajajo v Baltskem morju in na njegovem območju (vključno s v tretjimi državami),

1.  pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija sprejela in Evropski svet podprl strategijo za regijo Baltskega morja, ki jo je Parlament terjal od leta 2006;

2.  s posebnim zadovoljstvom sprejema dejstvo, da je strategija rezultat široko zasnovanega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi v državah članicah, in sicer ne le z državnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi, ampak tudi z akademskimi ter poslovnimi krogi in nevladnimi organizacijami, kar dokazuje, da je postopek posvetovanja in sodelovanja partnerjev pri pripravi strategije od samega začetka pomemben dejavnik, ki odloča o njeni uspešnosti; v zvezi s tem pozdravlja oblikovanje foruma civilne družbe v regiji, kot je pobuda za akcijski vrh za Baltsko morje, in poziva k podobnim pobudam v prihodnjih makroregijah, ki bi združile javne in zasebne udeležence pri pripravi strategij makroregij;

3.  priporoča, da se v zvezi s tem okrepi vključenost lokalnih skupnosti s širšimi in bolj osredotočenimi komunikacijskimi in posvetovalnimi orodji, vključno z lokalnimi mediji (lokalna televizija, radio ter tiskani in spletni časopisi); poziva Evropsko komisijo, naj ustvari poseben spletni portal, namenjen strategiji za regijo Baltskega morja, ki bi deloval kot forum za izmenjavo izkušenj na področju sedanjih in prihodnjih projektov, ki jih izvajajo nacionalne in lokalne vlade, nevladne organizacije in drugi subjekti, ki delujejo v regiji Baltskega morja;

4.  pozdravlja strategijo EU 2020, ki je skladna s cilji, zastavljenimi v strategiji za Baltsko morje, in ugotavlja, da se lahko strategija EU 2020 uporablja kot učinkovit okvir za izvajanje in krepitev strategije za Baltsko morje;

5.  je prepričan, da novi okviri sodelovanja, predvideni s strategijo, ki temeljijo na načelih celostnega pristopa, odpirajo možnosti za smotrnejšo in učinkovitejšo uporabo finančnih sredstev, namenjenih za zaščito okolja in razvoj regije Baltskega morja, ki izvirajo iz skladov Unije in državnih proračunov ter različnih finančnih ustanov;

6.  opozarja na znatne razlike v regiji Baltskega morja na področju gospodarskega razvoja in inovacij ter na nujnost razširitve potenciala vseh območij, vključno z visoko razvitimi, saj lahko pomagajo pri napredku najbolj prikrajšanih regij; opozarja, da je treba spodbujati nova območja z razvojnim in inovacijskim potencialom ter izkoristiti priložnost za uporabo dodane vrednosti strategije za Baltsko morje ter drugih prihodnjih strategij makroregij za dosego nove ravni sinergije, ki bo lahko zmanjšala sedanje razlike in ustvarila trajno območje skupne blaginje z visoko ravnjo konkurenčnosti, ki je tako bistvena z vidika staranja družbe in novih vzorcev globalizacije;

7.  poudarja, da je takojšnje in dosledno izvajanje veljavnih zakonodajnih aktov EU, namenjenih krepitvi notranjega trga, kot je direktiva o storitvah, nujno za povečanje privlačnosti regije Baltskega morja kot gospodarskega območja;

8.  poziva države članice in regije k uporabi strukturnih skladov, ki so na voljo za obdobje 2007–2013, da se zagotovi čim širša podpora izvajanju strategije, zlasti z namenom da se podpre ustvarjanje možnosti zaposlitve in gospodarske rasti v območjih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela; priporoča, kadar je to upravičeno, da se zagotovijo spremembe operativnih programov v tekočem programskem obdobju; poudarja, da bi izkoriščanje posebnih značilnosti regij lahko prispevalo k veliko bolj učinkoviti uporabi strukturnih skladov in ustvarjanju dodane vrednosti na regionalni ravni;

9.  ugotavlja, da je svetovna finančna in gospodarska kriza močno vplivala na vse države v regiji, zlasti baltske države; poziva vse zainteresirane strani, naj zaradi krize ne slabijo zavzetosti za strategijo EU za Baltsko morje;

10.  je prepričan, da so pogoj za uspešnost strategije in uresničitev ambicioznih ciljev nadaljnjih strategij makroregij ukrepi, ki se izvajajo v okviru vseh sektorskih politik z ozemeljsko razsežnostjo, zlasti skupne kmetijske politike, ribiške politike, prometne politike, industrijske politike, raziskovalne politike in usklajene infrastrukturne politike, ter združitev razpoložljivih sredstev, usmerjenih v skupno določene cilje na danem območju; v zvezi s tem vztraja pri izvedbi pregleda politik z vidika teh novih izzivov in določitvi ustreznega okvira na ravni Evropske unije ter določitvi razmerja tega okvira do obstoječih nacionalnih in lokalnih struktur;

11.  verjame, da bo ozemeljska razsežnost strategije pripomogla k dejanskemu razvoju ideje ozemeljski koheziji, ki jo Lizbonska pogodba umešča na isto raven kot ekonomsko in socialno kohezijo; ob upoštevanju tega poziva Komisijo, naj se vključi v dejavni dialog o vlogi in učinku makroregionalnih politik EU po letu 2013;

12.  spodbuja pripravo posebnih določb v prihodnji splošni uredbi o strukturnih skladih na podlagi določb o ozemeljskem sodelovanju, ki bodo jasne ter bodo upoštevale različne upravne kulture, upravičencem pa ne bodo nalagale dodatnih upravnih bremen, da bi se okrepilo sodelovanje med državami in regijami, ter razvoj nadaljnjih skupnih strategij delovanja, ki lahko okrepijo privlačnost regije na evropski in mednarodni ravni ter posledično postanejo model za čezmejno sodelovanje;

13.  opozarja na dejstvo, da je treba strategijo za regijo Baltskega morja upoštevati kot proces, v katerem se pravila delovanja in sodelovanja stalno razvijajo, zaradi česar je treba strategijo posodabljati, in da je glavni cilj določitev optimalnih mehanizmov, ki bi jih lahko uporabili v nadaljnjih makroregionalnih strategijah; v zvezi s tem poudarja pomen zbiranja, povzemanja in promoviranja uspešnih pobud ter njihovih rezultatov; podpira načrt Komisije, da se oblikuje podatkovna baza najboljše prakse, ki bi se uporabila za razvoj prihodnjih makroregionalnih strategij;

14.  je prepričan, da lahko ozemeljsko sodelovanje, ki se razvija v okviru strategij za makroregije, pomembno pripomore h krepitvi procesa povezovanja, in sicer z večjo udeležbo civilne družbe v procesu sprejemanja odločitev in izvajanja konkretnih dejavnosti; v tem okviru opozarja, da morajo makroregionalne strategije izvajati družbeno, gospodarsko, kulturno, izobraževalno in turistično razsežnost, ter meni, da je za krepitev udeležbe lokalne civilne družbe in subsidiarnosti treba spodbujati makroregionalne strategije z vzpostavitvijo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje;

15.  poudarja pomen nadaljnjega spodbujanja razvoja na področju kulture, izobraževanja, raziskav in inovacij ter države Evropske unije poziva k tesnejšemu sodelovanju zlasti na slednjem področju; priznava, da je na področju izobraževanja sodelovanje gotovo lahko izjemno koristno, vendar mora ostati v pristojnosti držav članic; priporoča krepitev strateškega pristopa in dolgoročnega načrtovanja v zvezi z makroregijami;

16.  v skladu z načelom subsidiarnosti in ob upoštevanju izjemnega potenciala za sodelovanje na lokalni in regionalni ravni poudarja pomembnost oblikovanja učinkovite strukture za sodelovanje na več ravneh s spodbujanjem sektorskih partnerstev z rednimi srečanji pristojnih oblikovalcev politik, ki bodo okrepila odgovornost, ki si jo delijo različni partnerski subjekti, ob ohranitvi organizacijske suverenosti držav članic in regij; v zvezi s tem poziva k izboljšanju, razvoju in krepitvi mehanizmov čezmejnega sodelovanja, ki so vzpostavljeni na lokalni in regionalni ravni;

17.  poudarja dejstvo, da nov „makroregionalni“ okvir sodelovanja vključuje odločen pristop „od zgoraj navzdol“, pri čemer imajo države članice odločilno vlogo pri njegovem razvoju, in vzpostavlja novo raven upravljanja; v okviru tega novega modela sodelovanja je treba zagotoviti, da se naravne omejitve obrobnih regij pretvorijo v prednosti in priložnosti ter da se spodbuja razvoj teh regij;

18.  meni, da makroregije združujejo potencial za optimizacijo odgovorov na izzive, ki se pojavljajo v dani regiji ter za uspešno in učinkovito koriščenje posebnih možnosti in sredstev v vsaki od regij;

19.  poziva Evropsko komisijo, naj analizira prve rezultate in izkušnje v zvezi z izvajanjem strategije za regijo Baltskega morja, kar bo pripomoglo k opredelitvi možnih virov in metod financiranja makroregionalnih strategij ter uporabi pilotnega projekta kot vzora za druge makroregionalne strategije, s čimer se bo dokazala njihova funkcionalnost; vendar poudarja, da je razvoj makroregij v bistvu dopolnilni ukrep, ki ne bi smel biti namenjen nadomeščanju financiranja posameznih lokalnih in regionalnih programov s strani EU kot prednostno financiranje;

20.  ugotavlja, da je bilo dosedanje izvajanje strategije za regijo Baltskega morja zelo počasno; meni, da je mogoče sredstva, odmerjena v proračunu EU za leto 2010, uporabiti za pospešitev izvajanja; vendar obžaluje, da ta sredstva še niso bila izplačana, ter opozarja Komisijo, da je treba ta denar čim prej dodeliti za namene v skladu s cilji strategije za regijo Baltskega morja;

21.  opozarja, da mora Evropska komisija v korist prihodnjih makroregionalnih strategij rešiti vprašanje lastnih sredstev, da bi lahko predvidela te strategije na podlagi ozemeljskih posebnosti zadevnih regij ter sodelujočim državam članicam ponudila sveže zamisli o vprašanjih evropskega interesa in jih podpirala pri pripravi strategije; poziva Evropsko komisijo, naj nadzoruje izvajanje teh strategij kot koordinator, razmisli o novih prednostnih nalogah in ustrezno zagotovi sredstva za specializirane potrebe in zahteve po strokovnem znanju, istočasno pa se izogne podvajanju dela;

22.  poziva Evropsko komisijo, glede na potrebo po pripravi vmesne analize izvajanja strategije za regijo Baltskega morja, k pripravi konkretnih instrumentov in meril za ocenjevanje projektov, na podlagi kazalnikov, ki omogočajo primerjavo;

23.  poziva Evropsko komisijo, države članice in poslance, naj odgovorijo na vprašanja, kakšen značaj naj imajo makroregionalne strategije, kako naj se enakovredno obravnavajo (kot ločeni programi ali v okviru kohezijske politike), kdo in na kakšen način jih mora izvajati in iz katerih virov naj bodo financirane, da bi ne prihajalo do nepotrebnega podvajanja in drobitve finančnih sredstev EU, še zlasti glede na strategijo EU 2020, pregled proračuna EU in razpravo o prihodnji kohezijski politiki;

24.  poudarja, da je mogoče evropsko dodano vrednost makroregij doseči z okrepljenim sodelovanjem med državami in regijami, zaradi česar so programi evropskega ozemeljskega sodelovanja, namenjeni čezmejnemu, nadnacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju, pomemben element za izvajanje ciljev makroregij; predlaga tudi, da se strategija za regijo Baltskega morja obravnava kot strategija Evropske unije, ki temelji na različnih politikah EU in mora imeti določen časovni okvir in cilje; strategija bi se lahko glede na svojo horizontalno naravo obravnavala kot makroregionalna strategija, njeno usklajevanje pa bi lahko postalo del regionalne politike;

25.  meni, da mora razvoj obsežnih strategij, kot so makroregionalne strategije, splošneje prispevati h krepitvi vloge lokalne in regionalne ravni pri izvajanju politike EU;

Zunanja razsežnost

26.  poziva, v okviru strategije za regijo Baltskega morja ter prihodnjih makroregionalnih strategij, k izboljšanju odnosov med Evropsko unijo in tretjimi državami, zlasti pri izvajanju velikih projektov, ki bi lahko zelo vplivali na stanje okolja; prav tako poziva k sodelovanju med državami EU in tretjimi državami za okrepitev varnosti v regiji in podporo boja proti čezmejnemu kriminalu;

27.  opozarja na potrebo po krepitvi sodelovanja pri vzpostavitvi energetskega omrežja, zlasti med Rusijo in Belorusijo ter baltskimi državami, in po večjemu izkoriščanju energetskega dialoga med EU in Rusijo za ta namen, kar bi hkrati ponudilo priložnosti za vključitev Rusije v strategijo za Baltsko morje; pričakuje, da se bodo vsi udeleženci na območju Baltskega morja pridružili mednarodnim sporazumom, kot so konvencija iz Espooja in Helsinška konvencija, da bodo delovali v skladu s smernicami Helsinške komisije (HELCOM) in sodelovali v tem okviru;

28.  poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito sodelovanje in usklajevanje s Helsinško komisijo (HELCOM) in državami članicami regije Baltskega morja, da se zagotovi jasna razmejitev nalog in odgovornosti za izvajanje akcijskega načrta HELCOM iz leta 2007 za Baltsko morje ter zgoraj omenjene strategije in akcijskega načrta EU, tako da bo poskrbljeno za učinkovito celovito strategijo za to regijo;

29.  še posebej opozarja na status enklave Kaliningrajska oblast, ki jo obkrožajo države članice EU; poudarja, da je treba spodbujati družbeni in gospodarski razvoj v kaliningrajski regiji, ki je nekakšna „vhodna“ ali „pilotna“ regija za tesnejše odnose med EU in Rusijo, vključno z nevladnimi organizacijami, izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami ter lokalnimi in regionalnimi organi;

30.  meni, da je treba v novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo upoštevati sodelovanje v regiji Baltskega morja; pozdravlja prizadevanja Komisije in držav članic iz te regije, da bi sodelovale z Rusijo na številnih področjih, kot so prometne povezave, turizem, čezmejne zdravstvene grožnje, varstvo okolja in prilagajanje podnebnim spremembam, okolje, carinske in mejne kontrole, zlasti pa energetska vprašanja; meni, da bodo pri tem skupna območja EU in Rusije dragocen okvir, ter poziva Rusijo, naj pri tem sodelovanju prevzame enakovredno vlogo;

31.  poudarja, da je treba zmanjšati odvisnost regije od ruske energije; pozdravlja izjavo Evropske komisije, da je potrebno večje število medsebojnih povezav med državami članicami v regiji in večja diverzifikacija oskrbe z energijo; v zvezi s tem poziva k večji podpori za gradnjo pristanišč za utekočinjeni zemeljski plin;

32.  meni, da je treba za dosego učinkovitega varstva okolja in biotske raznovrstnosti skleniti sporazume z državami nečlanicami EU, ki so del funkcionalnih območij, zajetih v strategijah, da se jim zagotovijo enake vrednote, pravice in dolžnosti v skladu z ustrezno zakonodajo Evropske unije;

33.  meni, da bi moralo biti sodelovanje na območju Baltskega morja obravnavano prednostno ter da bi moralo potekati na najvišji politični ravni med voditelji držav in vlad, saj je ključno za nadaljnje sodelovanje med državami ob Baltskem morju in zagotovitev, da bodo politični cilji uresničeni; se zavzema za redna srečanja med voditelji držav in vlad v regiji Baltskega morja, na katerih bi si prizadevali za uresničitev ciljev;

Okoljski in energetski vidiki

34.  poudarja, da je za projekte energetske infrastrukture (v izgradnji ali prihodnje) treba pripraviti oceno učinka na okolje, ob upoštevanju zlasti mednarodnih konvencij; poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje ustrezen načrt za odziv na tehnične nesreče in katere koli druge mogoče katastrofe, ki bo zagotovil tudi način obvladovanja teh dogodkov z gospodarskega vidika; poudarja, da je treba enak pristop uporabiti pri vsakem prihodnjem projektu, da ne bodo ogroženi varnost držav okrog Baltskega morja, vključenih v druge prihodnje makroregionalne strategije, okoljski pogoji ter pogoji za pomorski promet; meni, da je v interesu trajnostnega razvoja in zelene rasti, da se doseže učinkovito varstvo okolja v vseh makroregijah ter enako obravnavanje varstva okolja, potovanja in drugih vidikov;

35.  poudarja potrebo po ustanovitvi centra za spremljanje okolja Baltskega morja, sistema zgodnjega opozarjanja na nesreče in resno čezmejno onesnaženje, ter vzpostavitvi združenih sil za ukrepanje v takih razmerah;

36.  opozarja na strateški pomen regije Baltskega morja za razvoj skupnih projektov energetske infrastrukture, ki bodo izboljšali diverzifikacijo proizvodnje in oskrbe z energijo, s posebnim poudarkom na projektih obnovljive energije, npr. vetrne energije (na kopnem in na morju), geotermalne energije ali obratov za pridobivanje bioplina iz biomase, ki je na voljo v tej regiji;

37.  poudarja učinkovito sodelovanje, ki je že vzpostavljeno v sektorju energetike in podnebja med Svetom baltskih držav in Nordijskim svetom ministrov v okviru severne dimenzije;

38.  poudarja, da morajo države EU pri načrtovani razširitvi uporabe jedrske energije v regiji Baltskega morja upoštevati najstrožje varnostne in okoljske standarde, Evropska komisija pa mora spremljati in nadzorovati, ali sosednje države sledijo enakemu pristopu in mednarodnim konvencijam, in sicer zlasti tiste, ki načrtujejo gradnjo jedrskih elektrarn blizu zunanjih mej EU;

39.  poudarja, da se morajo EU in njene države članice z območja Baltskega morja nujno lotiti hudih okoljskih težav v tej regiji, med katerimi so najpomembnejše evtrofikacija, posledice nalaganja nevarnih snovi na morskem dnu in ogrožanje vodne biotske raznovrstnosti, posebej ribje populacije; opozarja, da je Baltsko morje eno najbolj onesnaženih morskih območij na svetu;

40.  poudarja, da je treba uvesti skupno metodo za vse države članice za popis virov onesnaženja in pripravo načrta za njihovo postopno odpravo;

41.  pozdravlja vključitev okoljske trajnosti kot glavnega stebra tako v strategijo EU za regijo Baltskega morja kot v spremljajoč akcijski načrt;

42.  meni, da je ena največjih ovir pri uresničevanju ciljev strategije za območje Baltskega morja pomanjkanje skladnosti z drugimi politikami EU, kot sta skupna kmetijska politika, ki pospešuje evtrofikacijo, in skupna ribiška politika, ki ni okoljsko trajnostna; meni, da je treba skupno kmetijsko politiko in skupno ribiško politiko prenoviti tako, da bosta prispevali k doseganju cilja okoljsko trajnostnega območja Baltskega morja;

Vidiki prometa in turizma

43.  poudarja, da je treba prednostno vzpostaviti učinkovito in okolju prijazno komunikacijsko in prevozno omrežje – morske (s prevladujočo vlogo pri prevozu blaga), kopenske in celinske plovne poti, ki lahko predvidi sedanje in prihodnje izzive ter se pravočasno odzove nanje, upošteva določbe posodobljene različice dokumenta Natura 2000 in namenja posebno pozornost povezavam med regijo Baltskega morja in drugimi evropskimi regijami prek baltsko-jadranskega koridorja in srednjeevropskega prometnega koridorja;

44.  meni, da bodo okrepljene povezave, ki vključujejo vse vrste prometa, bistveno prispevale k močnejšemu in bolj povezanemu gospodarstvu v regiji Baltskega morja;

45.  opozarja na poseben položaj baltskih držav, ki so še veliki meri odrezane od evropskega prometnega omrežja, in meni, da mora ta strategija med drugim pomagati odpraviti pomanjkanje ustrezne infrastrukture in dostopnosti, pa tudi slabo interoperabilnost raznolikih nacionalnih prometnih omrežij, ki je posledica različnih tehničnih sistemov in upravnih ovir, da bi se v celotni regiji Baltskega morja razvil celovit sistem multimodalnega prevoza;

46.  poudarja, da je pomembno, da se regija Baltskega morja tesneje vključi v prednostne osi TEN-T, zlasti pri pomorskih avtocestah (TEN-T 21), podaljšanju železniške osi od Berlina do baltske obale (TEN-T 1), izboljšanju železniške osi od Berlina do baltske obale v povezavi s pomorsko povezavo Rostock-Danska in omogočanju hitrejšega napredka pri posodabljanju in uporabi osi Rail Baltica (TEN-T 27); poudarja tudi, da je treba zaključiti povezave med regijo Baltskega morja in drugimi evropskimi regijami prek baltsko-jadranskega koridorja;

47.  poudarja, da je pomembno povečati zmogljivosti regije Baltskega morja za promet proti vzhodu, zlasti da se spodbudi interoperabilnost v prometnem sektorju, še posebej v železniškem prometu, in pospeši tovorni tranzitni promet na mejah Evropske unije;

48.  meni, da je treba dati posebno prednost povezavam med pristanišči in regijami v notranjosti, tudi prek celinskih plovnih poti, in tako zagotoviti, da povečanje pomorskega tovornega prometa koristi vsem delom regije;

49.  v zvezi s tem poudarja nujnost učinkovitega čezmejnega usklajevanja in sodelovanja med železnico, morskimi pristanišči, pristanišči na celinskih vodah, terminali v notranjosti držav in logistiko, da bi razvili bolj trajnosten sistem intermodalnega prevoza;

50.  poudarja, da so pomorski prevozi na kratke razdalje po Baltskem morju pomembni in prispevajo k učinkovitemu in okolju prijaznemu prometnemu omrežju; poudarja, da je treba spodbujati konkurenčnost pomorskih prevozov na kratke razdalje, da bi se zagotovila učinkovita uporaba morja; zato meni, da mora Komisija čim hitreje, vendar najpozneje do konca leta 2010, Evropskemu parlamentu predložiti oceno učinkov spremenjene Priloge VI h Konvenciji MARPOL o omejitvi vsebnosti žvepla v ladijskem gorivu na 0,1 % od leta 2015 na območjih Severnega in Baltskega morja, kjer se emisije žvepla nadzirajo;

51.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svoj akcijski načrt vključila cilj, da postane regija Baltskega morja zgledni primer za čisto plovbo in vodilna regija na svetovni ravni v pomorski varnosti; meni, da so ti cilji bistveni za ohranjanje in krepitev možnosti regije za opravljanje dejavnosti na področju turizma;

52.  priznava, da je treba v podporo temu cilju sprejeti posebne ukrepe, tudi ustrezno uporabiti navtične vodnike ali dokazljivo izkušene mornarje za najzahtevnejše ožine in pristanišča, ter oblikovati zanesljive finančne sheme za raziskovanje in razvoj na področju trajnostnega obratovanja ladij;

53.  se zaveda posebnosti geografske lege regije Baltskega morja, ki omogoča aktivnejšo krepitev odnosov z državami EU in sosednjimi tretjimi državami ter poudarja, da je turizem pomemben za regionalno gospodarstvo in za cilj širitve; pozdravlja izjavo, ki je bila sprejeta na 2. turističnem forumu Baltskega morja in ki se je nanašala na skupne dejavnosti spodbujanja, prizadevanja za pridobivanje novih trgov in razvoj infrastrukture;

54.  opozarja na edinstveno priložnost za trajnostni turizem, ki izhaja iz privlačnosti hanzeatskih mest v baltski regiji; poleg tega podpira spodbujanje čezmejnega kolesarskega turizma, ki bi prinesel koristi tako za okolje kot tudi za mala in srednja podjetja;

55.  meni, da področja, kot so turizem, povezan z vodnimi športi, nego in sprostitvijo telesa ter zdravilišči, kulturna dediščina in pokrajina, ponujajo velike možnosti za razvoj prepoznavnosti regije kot turistične destinacije; zato poudarja, da je treba varovati naravna obalna območja, pokrajine in kulturne dediščine, kot vir, ki zagotavlja trajnostno gospodarstvo v regiji Baltskega morja v prihodnosti;

56.  meni, da je izboljšanje prevoznih povezav in odpravljanje ozkih grl prav tako pomembno in da je mogoče s to strategijo rešiti težave pri prehodu vzhodne meje EU z Rusko federacijo, kjer nastajajo dolge kolone tovornjakov, ki ogrožajo okolje, socialni mir, prometno varnost in varnost voznikov, in tako zagotoviti nemoten pretok blaga po regiji Baltskega morja;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam Ruske federacije, Belorusije in Norveške.

(1) UL C 294 E, 3.12.2009, str.3. (2) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 330.