Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dela III, naslova XVIII Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 174,

–  ob upoštevanju predpisov, ki urejajo strukturne sklade za obdobje 2007–2013,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. septembra 2003 o strukturno manj razvitih regijah (otoki, gorske regije, regije z majhno gostoto prebivalstva) v okviru kohezijske politike in institucionalnih izgledov(2),

–  ob upoštevanju menja Odbora regij z dne 7. julija 2005 o reviziji smernic za regionalno državno pomoč(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o naravnih in gospodarskih omejitvah in omejitvah otokov v okviru regionalne politike(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2008 z naslovom Zelena knjiga o teritorialni koheziji – Teritorialna raznolikost kot prednost (KOM(2008)0616),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom Regije 2020 – ocena prihodnjih izzivov za regije EU (SEC(2008)2868),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o zeleni knjigi o teritorialni koheziji in napredku razprave o prihodnji reformi kohezijske politike(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2009 o šestem poročilu o napredku na področju gospodarske in socialne kohezije (KOM(2009)0295),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2010 z naslovom Kohezijska politika: strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (KOM(2010)0110),

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker se je načelo o teritorialni koheziji utrdilo v predpisih o strukturnih skladih za obdobje 2007–2013 in je eden od pomembnih novih ciljev Evropske unije, uvedenih z Lizbonsko pogodbo, katerega namen je zagotoviti usklajen razvoj z zmanjšanjem regionalnih neskladij in odpravo ovir za razvoj, vključno z ovirami, ki so povezane z naravnimi in geografskimi omejitvami,

B.  ker je treba pojasniti vpliv Lizbonske pogodbe na status regij, ki jim gredo posebni ukrepi v okviru regionalne politike,

C.  ker se v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije posebna pozornost namenja območjem, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoške, čezmejne in gorske regije,

D.  ker so gorske regije, otoki in redko poseljena območja izpostavljeni posebnim izzivom, povezanim z demografskimi spremembami, slabo dostopnostjo, podnebnimi spremembami, migracijskimi pojavi, oskrbo z energijo in regionalnim povezovanjem,

1.  pozdravlja vključitev teritorialne kohezije kot novega cilja Unije in novi člen 174; meni, da bi morali določbe člena 174 pretvoriti v posebne razvojne strategije in konkretne ukrepe, s katerimi bi premostili ovire ter izkoristili potencial teh regij;

2.  meni, da gorske regije, otoki in redko poseljena območja sestavljajo homogene skupine regij in da imajo pomembne skupne značilnosti, ki jih ločujejo od drugih regij; meni, da bi jim morali biti namenjeni posebni programi za regionalni razvoj; pri tem poudarja posebni položaj otoških držav članic na obrobju Unije;

3.  meni, da mora ostati BDP osrednje merilo za ugotavljanje upravičenosti do pomoči regionalne politike; vseeno poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za primernejše in teritorialno prilagojene statistične kazalnike, da se celoviteje prikaže stopnja razvoja v teh manj razvitih regijah; poudarja, da lahko države članice ob upoštevanju posebnih značilnosti posamezne regije pri prerazporejanju namensko dodeljenih sredstev med regije že zdaj uporabljajo druge kazalnike, ne le BDP (celotno prebivalstvo, stopnja nezaposlenosti in zaposlenosti, raven izobrazbe, gostota prebivalstva);

4.  poziva k oblikovanju posebnega integriranega in prožnega evropskega političnega okvira za obravnavo gorskih regij, otokov in redko poseljenih območij na podlagi skupnih značilnosti, vendar ob upoštevanju raznolikosti razmer in načela sorazmernosti; meni, da kohezijska politika razmer na otokih ne bi smela reševati samo z ukrepi regionalne politike, temveč tudi z uporabo drugih politik EU, ki imajo velik teritorialni vpliv na razvoj teh regij; meni, da bi evropska okvirna politika za gorske regije, otoke in redko poseljena območja utegnila pomeniti dodano vrednost za premagovanje trajnih ovir za te regije in prilagajanje njihovega modela razvoja z dobrim izkoristkom njihovih prednosti;

5.  poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj prevzamejo pomembno vlogo pri razvojnih strategijah za gorske regije, otoke in redko poseljena območja, saj je potreben vertikalni pristop, ki bo ob upoštevanju načela sorazmernosti zahteval vključitev vseh ravni oblasti, njegov namen pa bo pravilna usmeritev teh regij na pot trajnostnega razvoja ob upoštevanju drugih pomembnih panog v vsaki posamezni regiji; poudarja, da lahko možnosti v teh regijah, med katerimi imajo številne obsežne naravne vire, ugodno prispevajo k izpolnjevanju ciljev, ki jih določa strategija EU 2020, zlasti na področjih energetske politike ter raziskav in razvoja;

6.  poudarja, da se lahko cilj gospodarskega in družbenega razvoja manj razvitih regij doseže samo z natančno oblikovanimi programi in dejavnostmi EU, prilagojenih posamezni regiji, katerih namen bo doseči strukturno prilagoditev teh regij, zaradi česar bodo postale bolj konkurenčne ter zmožne soočanja s poglavitnimi obstoječimi izzivi, pa tudi z učinkovitim usklajevanjem in delovanjem štirih strukturnih skladov, kohezijskega sklada in drugih finančnih instrumentov, kot so na primer tisti, ki jih zagotavlja Evropska investicijska banka;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo gorske regije, otoki in redko poseljena območja še naprej imeli korist od posebnih določb, med drugim tudi v okviru novega večletnega finančnega okvira ter v naslednjem programskem obdobju;

8.  pozdravlja evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) kot instrument za premagovanje ovir, ki otežujejo teritorialno sodelovanje; spodbuja gorske regije, otoke in redko poseljena območja, da EZTS uporabijo za upravljanje projektov teritorialnega sodelovanja z drugimi regijami, ki jih sofinancira EU, kot način za približevanje sosednjim gospodarskim območjem;

9.  spodbuja države članice naj za gorske regije, redko poseljena območja in otoke v celoti uporabijo instrumente evropske sosedske politike, da bodo lahko izkoristili sredstva, ki so na razpolago čez mejo;

10.  poziva k odpravi merila, povezanega z oddaljenostjo (150 km) pri razvrščanju otokov med obrobne regije, ki so upravičene do financiranja po programih čezmejnega sodelovanja v sklopu cilja teritorialnega sodelovanja kohezijske politike ali evropske sosedske politike; meni, da če je treba določiti neko mejo, bi bilo za otoške regije ustreznejše, če bi bil pogoj čezmejnega ozemlja uporabljen na ravni morskega bazena;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam držav članic ter regionalnim in lokalnim organom, pa tudi gospodarskim in socialnim partnerjem.

(1) UL L 291, 21.10.2006, str. 11. (2) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 111. (3) UL C 31, 7.2.2006, str. 25. (4) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 244. (5) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 65.