Evropski parlament,

–  ob upoštevanju desete konference pogodbenic (COP 10) Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (CBD), ki bo potekala v Nagoyi na Japonskem od 18. do 29. oktobra 2010,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji in Svetu o strateških ciljih EU za deseto srečanje konference pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo potekalo od 18. do 29. oktobra 2010 v Nagoji na Japonskem (O-0111/2010 – B7-0467/2010, O-0112/2010 - B7-0468/2010),

–  ob upoštevanju evropskega vrha v Göteborgu leta 2001, na katerem je bilo sklenjeno, da bo kot del strategije EU za trajnostni razvoj do leta 2010 zaustavljeno izgubljanje biotske raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010, zlasti odstavka 14,

–  ob upoštevanju poročila odprte ad hoc delovne skupine za pregled izvajanja konvencije o biološki raznovrstnosti o njenem delu na tretjem srečanju od 24. do 28. maja 2010 in osnutka strateškega načrta za obdobje po letu 2010,

–  ob upoštevanju poročila z devetega srečanja odprte ad hoc delovne skupine za dostop in porazdelitev koristi, ki je potekalo od 22. do 28. marca 2010, ter osnutka protokola o dostopu in porazdelitvi koristi (calijska in montrealska priloga),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A.  ker je konvencija o biološki raznovrstnosti največji svetovni sporazum o zaščiti biotske raznovrstnosti; ker jo je podpisalo 193 pogodbenic, tudi vseh 27 držav članic EU in Evropska unija,

B.  ker mora biti mednarodno leto biotske raznovrstnosti, ki so ga razglasili Združeni narodi, politična priložnost za okrepitev izvajanja vseh treh ciljev konvencije o biološki raznovrstnosti: ohranjanje in trajnostna raba biotske raznovrstnosti ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov,

C.  ker Svetovna banka ocenjuje, da je 60 milijonov avtohtonih prebivalcev povsem odvisnih od gozdov; ker je krčenje gozdov velika ovira za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja zaradi izgube storitev ekosistemov, ki jih zagotavljajo gozdovi (na primer padavine, preprečevanje erozije tal in čiščenje vode),

D.  ker poročilo o modrem ogljiku (ki so ga objavile Organizacija za prehrano in kmetijstvo, Program Združenih narodov za okolje in Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov oktobra 2009) kaže, da degradacija obalnih območij (s prekomernim ulovom, uničevanjem mangrov in evtrofikacijo) in uničevanje morskih habitatov resno ogrožata zmožnost morja za absorpcijo ogljika ter da gre za zelo zaskrbljujoča pojava v okviru podnebne politike,

E.  ker je treba zapolniti velike vrzeli v izvajanju delovnih programov omenjene konvencije,

F.  ker je zaščita biotske raznovrstnosti bistvena sestavina za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, cilj glede biotske raznovrstnosti za leto 2010 pa je bil na novo vključen v sklopu sedmega cilja razvojnih ciljev tisočletja („zagotoviti okoljsko trajnost“),

G.  ker je generalna skupščina Združenih narodov razglasila leto 2010 za mednarodno leto biotske raznovrstnosti; ker je tema mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti za leto 2010 „biotska raznovrstnost za razvoj in zmanjšanje revščine“,

H.  ker 70 % revnega prebivalstva sveta živi na podeželju, njihovo preživetje in blaginja pa sta neposredno odvisna od biotske raznovrstnosti; ker je tudi revno prebivalstvo v mestih odvisno od biotske raznovrstnosti za storitve ekosistemov, na primer ohranjanja kakovosti zraka in vode ter razgradnje odpadkov,

Nujnost ukrepanja

1.  je izjemno zaskrbljen zaradi neizpolnitve globalnega cilja ohranjanja biotske raznovrstnosti, v skladu s katerim bi bilo treba do leta 2010 bistveno zmanjšati stopnjo izgube biotske raznovrstnosti, in cilja EU, v skladu s katerim bi bilo treba izgubo biotske raznovrstnosti zaustaviti;

2.  je globoko zaskrbljen nad pomanjkanjem občutka za nujnost preprečevanja izgube biotske raznovrstnosti v mednarodnem političnem programu;

3.  je zaskrbljen zaradi stalnega porasta nezakonite rabe genskih virov in razširjenosti biopiratstva v svetu;

4.  poudarja, da je mogoče z ustreznimi sredstvi in politično voljo doseči širše zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti; je prepričan, da obstaja veliko sinergij za zaščito podnebja, doseganje razvojnih ciljev tisočletja in ustavitev izgube biotske raznovrstnosti;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj na COP 10 prevzamejo vodilno vlogo, da bi vse pogodbenice prepričale o nujnosti takojšnjega ukrepanja; zato jih tudi poziva, naj svoja stališča čim prej objavijo, in sicer še pred COP 10;

6.  da bi lahko imele vodilno vlogo, vztrajno poziva Komisijo in države članice, naj nastopijo enotno ter izboljšajo hitrost in učinkovitost svojih notranjih postopkov odločanja, da bi se lahko hitro sporazumele o notranjem stališču za COP 10, ter več sredstev in časa namenijo diplomatskim prizadevanjem v zvezi s tretjimi državami;

7.  z obžalovanjem ugotavlja neskladje v tem, da je Japonska kot država gostiteljica preprečila, da bi bil dosežen pomemben napredek pri zaščiti ogroženih morskih vrst, med drugim modrorepih tunov in kitov, v okviru drugih forumov, kot sta konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) ter mednarodna komisija za kitolov (IWC);

Ekonomija

8.   poudarja, da se na podlagi sedanjih raziskav, kot je raziskava o ekonomiki ekosistemov in biotski raznovrstnosti (The Economics of Ecosystems and Biodiversity), ocenjuje, da znaša vrednost izgube blaginje zaradi izgube biotske raznovrstnosti trenutno približno 50 milijard EUR na leto (le malo pod 1 % BDP) in da se bo do leta 2050 povečala na 14 bilijonov EUR ali 7 % ocenjenega letnega BDP; poudarja, da je po ocenah omenjene raziskave donos naložb v ohranjanje biotske raznovrstnosti do stokrat višji;

9.  meni, da morajo sklepi, sprejeti na COP 10, upoštevati zlasti ugotovitve raziskave o ekonomiki ekosistemov in biotski raznovrstnosti ter temeljiti na njenih priporočilih, namreč da je treba stroške izgube biotske raznovrstnosti in vrednost biotske raznovrstnosti upoštevati v nacionalnih računih; poudarja, da v nasprotnem primeru ne bo mogoče spremljati finančnih in ekonomskih posledic sedanje krize na področju biotske raznovrstnosti na gospodarstvo; poudarja, da se je treba bolj posvetiti preučevanju in potrjevanju tržnih instrumentov, kot sta bančno poslovanje s habitati in plačilo ekosistemskih storitev, da bi omogočili zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za biotsko raznovrstnost;

10.  poudarja pomen razvijanja in izpopolnjevanja metod za natančno oceno finančne vrednosti ekoloških storitev in določitev stroškov izgube biotske raznovrstnosti; meni, da bi tako dobili dragocene podatke, s katerimi bi seznanili oblikovalce politik, organizirali kampanje ozaveščanja in prispevali k širši javni razpravi;

11.  poudarja, da biotska raznovrstnost in ekosistemi prinašajo kolektivne koristi in jih je treba obravnavati kot skupne dobrine; vendar z zaskrbljenostjo opaža, da lokalne skupnosti pogosto prejmejo malo ali nič plačila za storitve, ki jih pomagajo ustvariti, čeprav jih po drugi strani izguba biotske raznovrstnosti in propad storitev ekosistemov najbolj prizadane; zato poziva nosilce odločanja v Nagoji, naj opredelijo politična orodja za obravnavanje te neenake porazdelitve koristi, ki izhajajo iz narave, ter naj razvijejo možnosti za zagotavljanje finančne in tehnične podpore skupnostim in posameznikom, ki so se zavezali zdravemu upravljanju naravnih virov;

Strateški načrt za konvencijo o biološki raznovrstnosti
Splošni cilji za leto 2020 ter vizija za leto 2050

12.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo visoko zastavljene splošne cilje konvencije o biološki raznovrstnosti za leto 2020: zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti ter pravična porazdelitev vrednosti in ugodnosti biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev; odločno poziva Komisijo in države članice, naj se zavežejo k viziji za leto 2050 z zagotavljanjem varovanja, vrednotenja in obnove ekosistemov;

Strateški cilji in glavni cilji za leto 2020

13.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo merljive, visoko zastavljene, uresničljive in časovno omejene podcilje, ki bodo zlasti zagotovili, da se do leta 2020 doseže, da:

Kazalniki

14.  poudarja, da je treba sprejeti konkretne kazalnike, ki bodo temeljili na znanstvenih podatkih in omogočili ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju strateških ciljev;

15.  pozdravlja uvedbo instrumentov v Evropski uniji, kakršna sta Evropski informacijski sistem za biotsko raznovrstnost (BISE) ali referenčna stopnja za biotsko raznovrstnost, ki ju je določila Evropska agencija za okolje; meni, da gre za primerljive instrumente, ki bi lahko povečali učinkovitost mednarodnih sporazumov in ukrepov v okviru konvencije;

Dostop do genskih virov in delitev koristi (ABS)

16.  poudarja, da brez uspešnega zaključka pogajanj o mednarodni ureditvi dostopa do genskih virov in delitve koristi na COP 10 ter sprejetja protokola h konvenciji o biološki raznovrstnosti s pravno zavezujočimi in nezavezujočimi določbami širši sporazum o strateškem načrtu konvencije po letu 2010 morda ne bo dosežen;

17.  ponovno potrjuje načelo, da življenjske oblike in procesi ne bi smeli biti predmet patentov; zato poudarja, da je treba v skladu s konvencijo o varstvu novih sort rastlin ohraniti „oprostitev za žlahtnitelje“;

18.  poudarja, da mora protokol o dostopu in delitvi koristi zagotoviti preglednost, pravno varnost in predvidljivost v zvezi z dostopom do genskih virov ter pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, njihovih derivatov in tradicionalnega znanja o genskih virih;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj se zavzamejo, da se v protokol vključi načelo prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju domorodnih in lokalnih skupnosti v zvezi z dostopom do tradicionalnega znanja o genskih virih;

20.  priznava, da je tradicionalno znanje o genskih virih pomembno za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti ter za pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz rabe genskih virov, ter da bi ga morali zato v protokolu o dostopu in delitvi koristi ustrezno obravnavati v skladu z deklaracijo ZN o pravicah avtohtonih ljudstev;

21.  zato poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta calijski osnutek besedila o delitvi koristi javno dostopnega tradicionalnega znanja, o delitvi koristi uporabe derivatov genskih virov ter o nadzoru in spremljanju uporabe genskih virov in poročanju o njihovi uporabi, hkrati pa naj sprejmeta tudi določbe o skupno dogovorjenih pogojih med uporabniki in dobavitelji genskih virov;

22.  priznava, da so države glede genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter njihovega pomena za svetovno preskrbo s hrano medsebojno odvisne, zato je treba te genske vire upoštevati v pogajanjih o mednarodni ureditvi dostopa in delitve koristi;

23.  priznava, da obstajajo različna mnenja o retroaktivni uporabi prihodnjega protokola o dostopu in delitvi koristi, in poziva pogodbenice, naj poiščejo praktične in poštene rešitve za legitimne pomisleke;

Tematski delovni program – morska in obalna biotska raznovrstnost

24.  poziva Komisijo in države članice, naj se odločno zavzamejo za nujnost nadaljnjega napredka pri opredeljevanju in varovanju ekološko ali biološko pomembnih morskih območij in vrst, ki so pod nacionalno jurisdikcijo, kot tudi tistih, ki niso;

Tematski delovni program – zaščitena območja

25.  priznava, da je bil dosežen precejšen napredek pri izvajanju delovnega programa o zaščitenih območjih; vendar obenem poudarja, da je treba storiti še veliko, da bo ta program dokončno izpeljan;

26.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo prednostna naloga na konferenci COP 10 krepitev ustrezne podpore in upravljanja zaščitenih območij ter obveščanje glavnih političnih nosilcev o koristih zaščitenih območij, po potrebi pa tudi zahtevajo povečanje sredstev;

27.  poudarja, da bi morali Komisija, Združeni narodi in države, udeležene v pravnih protokolih o določitvi naravnih parkov in zaščitenih območij, kot načelo v okviru Splošne deklaracije o človekovih pravicah vključiti pravno določbo, ki bo zagotavljala pravno in zakonsko zaščito zemljiškolastniških pravic avtohtonih ljudstev kot tradicionalnih lastnikov zemljišč, ohranitev njihovih družbenih dejavnosti in tradicionalno rabo njihove zemlje ter formalno priznala njihove pravice v sedanjih modelih upravljanja;

28.  poudarja, da je treba v okviru deklaracij o zaščitenih območjih in strategij ohranjanja oblikovati protokol, ki bo vseboval opredelitev celovitih tropskih sistemov, vključno z vodo;

Biotska raznovrstnost in podnebne spremembe

29.  poudarja, da je treba določbe o varstvu biotske raznovrstnosti vključiti v podnebno politiko in kar najbolj izkoristiti medsebojne koristi obeh ciljev; poudarja tudi, da finančni prispevki za ohranitev biotske raznovrstnosti dejansko pozitivno vplivajo na strategije prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve, še zlasti ker je v večini nacionalnih načrtov prilagajanja, predloženih v okviru okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, poudarjena odpornost ekosistemov; zato poziva k nadaljnjim prizadevanjem za povečanje sinergij in povezanosti med biotsko raznovrstnostjo in podnebno politiko, zlasti med okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja in konvencijo o biološki raznovrstnosti; pri tem poziva, naj bo sekretariat konvencije o biološki raznovrstnosti pooblaščen, da prispeva k delovanju v okviru okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

30.  potrjuje velik pomen biotske raznovrstnosti in odpornih ekosistemov za ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje, ob upoštevanju, da kopenski in morski ekosistemi zdaj vsrkavajo približno polovico antropogenih emisij CO2;

31.  poudarja, da je treba zaščititi odpornost ekosistemov s sprejetjem ukrepov, ki bodo preprečevali razširjanje gensko spremenjenih organizmov, pri tem pa dosledno upoštevati določbe kartagenskega protokola o biološki varnosti;

Vključitev biotske raznovrstnosti v razvojno politiko

32.   pozdravlja ustanovitev Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in storitvah ekosistemov (IPBES), ki bi morala slediti modelu, določenemu v okviru Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC);

33.   poudarja, da je treba v programih za zaščito biotske raznovrstnosti in zmanjšanje revščine obravnavati prednostne potrebe revnih, z večjim poudarkom na lokalnem okoljskem upravljanju, zagotavljanju dostopa do virov biotske raznovrstnosti, zemljiški reformi in priznavanju običajnih pravic do posesti;

34.  poziva države članice in Komisijo, naj dajo nov zagon globalnemu zavezništvu o podnebnih spremembah in njegovemu podpornemu mehanizmu, da bi v državah v razvoju pospešili izgradnjo zmogljivosti in bazo znanja o pričakovanih učinkih upadanja biotske raznovrstnosti, ter ju učinkovito vključijo v razvojne načrte in proračune; poziva EU, naj v svoji strategiji razvojnega sodelovanja v celoti uporabi presojo ekosistemov tisočletja;

35.   opozarja, da je 80 % svetovnega prebivalstva odvisnega od tradicionalne medicine na rastlinski osnovi, biotska raznovrstnost pa lahko v številnih državah v razvoju pomaga omiliti nacionalne stroške oskrbovanja z zdravili, saj daje potrebno osnovo za tradicionalna zdravila in številna sintetična zdravila; zato poziva konferenco COP 10, naj sprejme ukrepe za boj proti biopiratstvu; poudarja, da je zaščita biotske raznovrstnosti neposredno povezana z uresničevanjem šestega razvojnega cilja tisočletja;

36.   poziva Komisijo, naj v strateške dokumente regij in držav vključi posebne ukrepe za uradno priznanje pravic podeželskega in domorodnega prebivalstva, da upravljajo naravne vire in imajo od njih koristi;

37.   je prepričan, da je reforma subvencij (v kmetijskem, ribiškem in energetskem sektorju) v EU bistvena za skladnost razvojne politike z namenom preprečiti škodovanje biotski raznovrstnosti in „storitvam ekosistemov“; obenem opozarja, da je treba morebitno odpravo škodljivih subvencij v državah v razvoju (zlasti v sektorjih goriva, hrane in vode) povezati z mehanizmi za reševanje vprašanja revnih, ki bi lahko utrpeli negativne posledice takojšnje odprave subvencij;

38.   podpira vlogo nacionalnih strategij in akcijskih načrtov o biotski raznovrstnosti za vključitev prispevka biotske raznovrstnosti k razvoju in zmanjšanju revščine;

39.   poudarja pomen biotske raznovrstnosti za omejitev pojavnosti bolezni, kakršna je malarija, za katero je dokazano, da je manj razširjena na območjih z ohranjenimi gozdovi in večjo raznovrstnostjo ptic;

40.   poudarja, da ekološka pridelava pripomore k ohranjanju tal, vode in biotske raznovrstnosti, obenem pa zagotavlja raznolikost, ki je potrebna za zdravo prehrano; zato poziva k večjim naložbam v trajnostno kmetijstvo za zanesljivejšo preskrbo s hrano in zmanjšanje revščine;

Biogoriva

41.  poudarja, da je treba na konferenci COP 10 sprejeti priporočilo o biogorivih; poudarja, da je izjemno pomembno oceniti neposredni in posredni vpliv biogoriv na biotsko raznovrstnost; poudarja tudi, da je treba za biogoriva določiti merila certificiranja in trajnostna merila;

Invazivne tuje vrste

42.  kar zadeva nujne ukrepe, opozarja, da je treba dati prednost ukrepom proti invazivnim vrstam, ki že močno spodjedajo ravnovesje ekosistemov, kar ima izjemno negativne posledice za biotsko raznovrstnost v celoti;

Financiranje

43.  poudarja, da je treba močno povečati splošno financiranje za biotsko raznovrstnost, zlasti iz obstoječih virov financiranja ter iz novih in inovativnih virov, tudi iz novih in inovativnih tržnih instrumentov;

44.  zato poziva Komisijo in države članice, naj dovolj zgodaj pred konferenco COP 10 objavijo svoje finančne obveze za uresničitev ciljev konvencije o biološki raznovrstnosti;

45.  je prepričan, da zgolj javna poraba ne bo zadostovala za uresničitev cilja konvencije o biološki raznovrstnosti, in poudarja, da mora družbena odgovornost podjetij vključevati tudi vidik biotske raznovrstnosti;

46.  glede na zaključke raziskave TEEB poziva, naj bo COP 10 tudi priložnost za sporočilo zasebnemu sektorju o gospodarskih koristih njegove udeležbe v boju za ohranitev biotske raznovrstnosti;

47.  vendar poudarja, da bi moral sklep o zavezanosti podjetij poleg prostovoljnih zavez vsebovati tudi obveznosti, zlasti glede zagotavljanja informacij in dostopa do njih ter upoštevanja avtohtonih ljudstev in lokalnih skupnosti pri vzpostavljanju trajnega dialoga;

48.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in izvajajo inovativne sisteme za plačevanje ekosistemskih storitev s financiranjem iz zasebnih virov, pri tem pa naj zagotovijo največjo raven zaščite teh ekosistemov;

49.  vendar poudarja, da bi morali takšni sistemi upoštevati poučne izkušnje iz nedavne finančne krize in pomanjkljivosti sistemov za trgovanje z emisijami; nadalje poudarja, da bi moralo biti upoštevanje teh omejitev izrecno navedeno v nalogah posebne delovne skupine o finančnih inovacijah;

50.  meni, da bi bilo treba spremeniti instrumente za financiranje podnebnih sprememb, kot so REDD+, hitro financiranje, mehanizem čistega razvoja in skupno izvajanje, da bi vsebovali določbe o varovanju biotske raznovrstnosti ter človekovih pravic in pravic avtohtonih ljudstev in po možnosti zagotavljali vzajemne koristi za biotsko raznovrstnost;

51.  poudarja tudi, da morajo reforme vključevati nove opredelitve gozdov na podlagi bioma, ki so jih sprejeli Združeni narodi, da bi upoštevali velike razlike v biotski raznovrstnosti in vrednosti ogljika v različnih biomih, pri tem pa jasno razlikovali med avtohtonimi gozdovi in gozdovi, v katerih prevladujejo monokulture dreves in neavtohtone vrste; zato poziva Komisijo in države članice, naj delujejo v tej smeri v okviru pomožnega organa za znanstveno in tehnološko svetovanje;

52.  poudarja, da je treba najti rešitve za vključitev zunanjih stroškov, na primer za škodo, povzročeno za biotsko raznovrstnost, ali stroškov podpiranja biotske raznovrstnosti, v končno ceno izdelkov na trgu;

Sinergije med tremi konvencijami iz Ria

53.  meni, da je treba povečati sinergije med tremi konvencijami iz Ria o biološki raznovrstnosti (CBD), o podnebnih spremembah (UNFCCC) in o dezertifikaciji (UNCCD);

54.  poziva Komisijo in države članice, naj aktivno podprejo zamisel o srečanju na visoki ravni treh konvencij iz Ria kot delu vrha Rio+20 leta 2012;

Medvladna znanstvenopolitična platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) ter delitvi znanja

55.  pozdravlja sporazum o vzpostavitvi medvladne znanstvenopolitične platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), ki so ga vlade dosegle junija 2010 v Busanu; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo vzpostavitev platforme IPBES kar najbolj zgodaj v letu 2011; meni, da morajo EU in države članice nujno zagotoviti ustrezna sredstva za raziskave o biotski raznovrstnosti, saj bo prispevek platforme IPBES odvisen od kakovosti raziskav, izvedenih v EU in na mednarodni ravni;

56.  poziva k izboljšanju ter boljši delitvi znanja in tehnologij na področju biotske raznovrstnosti, njene vrednosti in delovanja;

Usklajen pristop

57.  vztraja, da je bistveni element v mednarodnih trgovinskih sporazumih trajnostna proizvodnja izdelkov, ki se tržijo; v zvezi s tem poudarja potrebo po vključevanju „netrgovinskih vprašanj“, vključno z načini proizvodnje in upoštevanjem biotske raznovrstnosti, v prihodnje sporazume STO;

58.  spodbuja Komisijo in države članice, naj vključijo okoljsko razsežnost v svoje odnose s tretjimi državami in nadaljujejo izvajanje „zelene diplomacije“;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo posodobljeni glavni cilj za leto 2010 iz strateškega načrta za konvencijo o biološki raznovrstnosti, ki naj bi bil sprejet na konferenci COP 10 konvencije o biološki raznovrstnosti v Nagoji, vključen tudi kot posodobljen cilj sedmega razvojnega cilja tisočletja in da bo obravnavan kot bistveni del teh izjemno pomembnih ciljev, ki morajo biti uresničeni do leta 2015; poudarja, da je bistveno, da Komisija in države članice priznajo številne sinergije in medsebojne odvisnosti razvojnih ciljev tisočletja ter jih obravnavajo kot celoto;

o
o   o

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti ter njenemu sekretariatu.