Evropski parlament,

–  ob upoštevanju direktiv o kapitalskih zahtevah(1) in Direktive 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta s 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja(2),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (COM(2009)0362),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 26. aprila 2010 o morebitnih prihodnjih spremembah direktive o kapitalskih zahtevah,

–  ob upoštevanju sporazuma Basel II(3),

–  ob upoštevanju posvetovalnega dokumenta Baselskega odbora za bančni nadzor o povečanju prilagodljivosti bančnega sektorja(4) ter o mednarodnem okviru za merjenje, standarde in spremljanje tveganja likvidnosti(5),

–  ob upoštevanju dokumentov Sveta za finančno stabilnost,

–  ob upoštevanju sporočil za javnost skupine G20 na vrhovnih srečanjih v Washingtonu, Londonu in Pittsburghu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o izvedenih finančnih instrumentih OTC(6),

–   ob upoštevanju strožjih svetovnih standardov za minimalni kapital, ki jih je 12. septembra 2010 napovedala skupina guvernerjev in vodij nadzornih organov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Sodišču Evropske unije in Evropski centralni banki o okviru EU za čezmejno obvladovanje krize v bančnem sektorju (COM(2009)0561) ter priloženega delovnega dokumenta (SEC(2009)1407),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropski centralni banki o bančnih reševalnih skladih (COM(2010)0254),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0251/2010),

A.  ker so močni, stabilni in učinkoviti finančni trgi in institucije ključnega pomena za zadovoljevanje finančnih potreb različnih gospodarskih udeležencev EU ter spodbujanje rasti in zaposlovanja, inovativnosti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva; ker je finančna funkcija še posebej pomembna za okrevanje gospodarstva; ker bi morala regulativna reforma finančnega sektorja težiti k finančni stabilnosti in trajnostni rasti,

B.  ker je treba sprejeti revidirane, strožje kapitalske zahteve ob ustreznem upoštevanju ekonomskega cikla in potekajočega gospodarskega okrevanja,

C.  ker Baselski odbor ne omogoča, da bi bile upoštevane vse zainteresirane strani ali načelo vzajemnosti,

D.  ker je treba nadzorovati in regulirati vse finančne trge, akterje in instrumente ter vso finančno infrastrukturo sistemskega pomena, kot so plačilni, klirinški in poravnalni sistemi, mehanizmi in platforme ter s tem povezano zagotavljanje skrbniških storitev, da se ohrani finančna stabilnost, ki je ključna javna dobrina; ker je kriza pokazala, da je bil bančni kapital očitno nezadosten z vidika solventnosti,

E.  ker je treba izboljšati bonitetne standarde in odpraviti pomanjkljivosti v zvezi s kakovostjo in višino kapitala, upravljanjem likvidnosti, samoregulacijo prek notranjih modelov ter prociklično naravo Basla II in direktive o kapitalskih zahtevah, ki jih je razkrila kriza,

F.  ker je treba razširiti izbor minimalnih instrumentov za posredovanje, ki so na voljo nadzornikom za obvladovanje krize,

G.  ker si je treba prizadevati za jasno in popolno ločitev med bančnimi storitvami za prebivalstvo in naložbenim bančništvom, da bi zagotovili, da se zavarovani depoziti ne uporabljajo kot zavarovanje za trgovalne dejavnosti,

H.  ker bi novi standardi morali upoštevati velikost, profil tveganja in poslovni model bank,

I.  ker je treba upoštevati skupni vpliv ustreznih elementov revidiranega okvira Basel II in drugih regulativnih pobud na realno gospodarstvo ter gospodarsko rast,

J.  ker so neuspehi trgov in predpisov brez primere v preteklosti spodbudili države G20, da so na srečanjih v Londonu, Pittsburghu in Torontu sklenile povečati kakovost kapitala, izboljšati kritje tveganj, omiliti procikličnost, uvesti v prihodnost usmerjeno oblikovanje rezervacij za kreditne izgube, odvrniti akterje od čezmernih finančnih vzvodov, uvesti kazalnik finančnega vzvoda, ki bi dopolnil na tveganju zasnovani okvir Basel II z namenom prehoda na obravnavo prvega stebra, in okrepiti zahteve glede likvidnosti,

K.  ker se direktiva o kapitalskih zahtevah v Evropi uporablja za vse kreditne ustanove in investicijska podjetja, ki uporabljajo najrazličnejše poslovne modele; ker druge države izvajanje pravil Basel II omejujejo na določeno število bank, ki uporabljajo poseben poslovni model; ker se zaradi takšnih razlik v obsegu uporabe porajajo dvomi glede združljivosti, enakih konkurenčnih pogojev in morebitne regulativne arbitraže,

L.  ker obstajajo pomembne evropske posebnosti, kot je dejstvo, da se podjetniški sektor v Evropi večinoma financira z bančnimi posojili; ker morajo revidirana baselska pravila ustrezno upoštevati takšne posebnosti; ker je zaželeno, da bi bila bančna posojila bolj ciljno usmerjena na specializirana področja, kot so denimo posojila malim in srednje velikim podjetjem, in da bi večja podjetja spodbujali k izdajanju obveznic neposredno vlagateljem,

M.  ker je enoten pristop za vse, ki ne upošteva specifičnega profila tveganja bank in raznolikosti evropskega bančnega sektorja, škodljiv za evropsko bančno industrijo in bi zato lahko oviral gospodarsko rast in gospodarsko okrevanje,

N.  ker v EU trenutno poteka obsežna reforma finančne ureditve, zato morajo biti reforme medsebojno skladne, poleg tega pa bi moral časovni potek izvajanja upoštevati skupni učinek ukrepov na realno gospodarstvo in ne bi smel škoditi gospodarskemu okrevanju,

O.  ker je zbliževanje v smeri enotne zbirke visoko kakovostnih svetovnih računovodskih standardov bistveno za ohranjanje enakih pogojev in zagotavljanje primerljivosti podatkov na svetovni ravni; ker je treba te standarde ustrezno nadgraditi z izkušnjami, pridobljenimi v krizi,

P.  ker bi morali vsi ustrezni organi strogo upoštevati načelo „vsebina pred obliko“, da se preprečijo neprimerni rezultati,

Q.  ker je mednarodna uskladitev poročanja za računovodske namene ter poročanja za regulativne in davčne namene bistvenega pomena, da se nadzornikom in vlagateljem zagotovijo enake pregledne in jasne informacije, in ker je treba omejiti dvojno poročanje, ker to ne izključuje bonitetnih filtrov, pod pogojem, da so uporabljeni v vseh izkazih,

R.  ker bi se banke morale bolj osredotočiti na ključne poslovne dejavnosti za realno gospodarstvo; ker bi morala Baselski odbor in Komisija to spodbujati,

S.  ker morajo reforme, ki jih predvideva revizija ureditve Basel II, potekati sočasno s strukturnimi reformami bančnega nadzora, za kar se zavzema Evropski parlament, in ker je treba sčasoma začrtati pot za oblikovanje in dosledno izvajanje ukrepov drugega stebra,

Splošne zadeve

1.  pozdravlja zavezo G20, da poveča kakovost in višino kapitala, uvede standarde za upravljanje likvidnosti, obravnava procikličnost in dodatno razvije splošne bonitetne standarde v odgovor na finančno krizo;

2.  pozdravlja prizadevanja Baselskega odbora in Komisije, vendar poudarja, da je treba skrbno pripraviti in izvesti nove predpise glede kapitalskih zahtev, njihov učinek pa je treba analizirati med obsežnejšim in natančnim pregledom regulativnega okvira;

3.  izraža zaskrbljenost glede strukturnih primanjkljajev in neravnovesij v sedanjem predlogu ter nevarnosti škode za gospodarsko okrevanje in gospodarsko rast; meni, da bo treba ob upoštevanju trenutnih gospodarskih razmer spremljati, da banke stroškov, ki bodo nastali zaradi predloga, ki je še v pripravi, ne bodo prenašale na končne uporabnike finančnih storitev;

4.  poudarja, da je treba okrepiti povezave med postopkoma nadzornega pregleda (2. steber) in razkritja (3. steber), tako da se objavijo rezultati testov izjemnih situacij in kapitalskih dodatkov;

5.  opozarja na pomembne posebnosti evropskega bančnega sektorja, kot je raznolikost poslovnih modelov, ki delujejo v različnih pravnih oblikah, in dejstvo, da se podjetniški sektor v Evropi večinoma financira z bančnimi posojili, zato poziva k poglobljeni preučitvi mikro- in makroekonomskih posledic predlaganih novih pravil;

6.  poziva Baselski odbor in Komisijo, da ustrezno upoštevata te posebnosti in različne vrste tveganja, ki lahko prizadene bančni sektor; poudarja, da je treba v revidiranih pravilih Basel II jasno razlikovati med naložbenimi in tradicionalnimi bančnimi storitvami za prebivalstvo, pa tudi med transakcijskimi storitvami;

7.  poziva Komisijo, naj prevzame bolj proaktivno vlogo v postopku reformiranja pravil Basel II, naj dejavno spodbuja in ščiti evropske interese, usklajuje pristope držav članic, da bi dosegla najboljši rezultat za evropsko gospodarstvo, in Parlamentu redno poroča o potekajočih pogajanjih ter ga dejavno vključi v pogajalske procese;

8.  poudarja pomen mednarodnega sodelovanja in usklajevanja, da bi dosegli enake konkurenčne pogoje na mednarodni ravni in se izognili regulativni arbitraži, vendar opozarja, da ta cilj evropskega gospodarstva in evropske industrije ne sme postaviti v podrejen konkurenčni položaj, in meni, da je treba ohraniti raznolikost bančnega sektorja;

9.  poudarja, da so za oživitev evropskega gospodarstva potrebni dinamični finančni trgi, ki lahko financirajo naložbe in inovacije; svari pred pravili in zahtevami, ki bi ustvarile nov posojilni zlom ter destabilizirale gospodarski razvoj in evropske trge dela;

10.  poudarja, da je popolna zavezanost vseh strani, vključenih v baselski postopek in skupino G20, jasnemu in doslednemu časovnemu načrtu izvajanja pogoj za uspešno reformo, ki bo zagotovila enake mednarodne konkurenčne pogoje ter preprečila regulativno arbitražo; poziva Komisijo in Baselski odbor, naj poskrbita, da se bodo dogovorjeni standardi začeli izvajati sočasno;

11.  opominja, da naj bi bil sporazum Basel II, tudi potem ko bo revidiran, svetovni standard; je zato zelo zaskrbljen, da bodo omejitve v različnih nacionalnih zakonodajah, sprejete kot odgovor na krizo (zlasti reforma Wall Streeta v ZDA in zakon o varstvu potrošnika, ki uvaja omejitve zunanjih bonitetnih ocen), privedle do hudih odstopanj pri uporabi tega svetovnega standarda; zato poziva tako Baselski odbor kot Komisijo, naj temeljito ocenita takšno zakonodajo in njene posledice za izvajanje pravil Basel II in pogajanja o njihovi reviziji, in poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o rezultatih;

12.  poziva Komisijo, naj pojasni vlogo zunanjih bonitetnih ocen pri likvidnostnih rezervah in zagotovi, da morebitna nadomestna merila, ki utegnejo priti v poštev, ne bodo omejevala obsega sredstev, za katera naj bi bila ustvarjena rezerva; poziva tudi, naj morebitna nadomestna merila, če bodo sprejeta, nadomestijo zunanje bonitetne ocene in se ne uporabljajo poleg njih, da se zagotovi enake konkurenčne pogoje na mednarodni ravni;

13.  poziva Komisijo, naj poglobi čezatlantski dialog z ZDA o ureditvi finančnega sektorja;

14.  poudarja, da mora časovni načrt izvajanja odražati celoten vpliv revidiranih standardov na panogo, na njeno sposobnost dajanja posojil realnemu gospodarstvu in na proces gospodarskega okrevanja; je seznanjen s spremembo časovnega načrta, ki jo je napovedal Baselski odbor, da se bolje zagotovi nemoten prehod na nove standarde;

15.  opozarja, da je treba Parlament kot demokratično izvoljen evropski organ vključiti v pogajanja, ter poziva Komisijo in Baselski odbor, da sprejmeta potrebne ukrepe za njegovo redno sodelovanje;

16.  znova izraža pomisleke glede omejenosti predpostavk, ki jih določajo banke v zvezi s korelacijami in na katerih temeljijo vidiki metodologije za izračun predpisanih kapitalskih zahtev; v tem kontekstu poudarja pomen ustreznega nadzora in spremljanja internaliziranih ocen bank, ki uporabljajo pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (IRB); ugotavlja tudi, da je treba poskrbeti, da se ne uvedejo neprimerne spodbude;

17.  poziva Komisijo, naj nadaljuje postopek povezovanja nadzornih funkcij EU za bančni sektor z vzpostavitvijo novega evropskega finančnega nadzornega sistema in Evropskega odbora za sistemska tveganja;

18.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pred začetkom izvajanja revidiranih pravil Basel II opravljena ustrezna ocena njihovega morebitnega vpliva na realno gospodarstvo, s posebnim poudarkom na financiranju malih in srednje velikih podjetij ter prilagodljivosti bančnega sektorja v kriznih obdobjih;

19.  meni, da je treba razširiti izbor minimalnih instrumentov za ukrepanje, ki so na voljo nadzornikom za obvladovanje krize, poleg tistih iz člena 136 direktive 2006/48/ES, da bodo vključevali vsaj naslednje pristojnosti: zahtevati prilagoditev kapitala, likvidnosti, poslovnih dejavnosti in notranjih procesov; priporočiti ali zahtevati spremembo uprave; omejiti pogoje bančnih licenc; uvesti „oporoke“ s podrobnostmi za urejeno razpuščanje finančnih ustanov; odrediti celotno ali delno prodajo; ustanoviti premostitveno banko ali razdeliti banko na dobro in slabo; zahtevati zamenjavo dolga za lastniški delež z ustreznimi odbitki; postaviti zahteve za zadržanje dobička in dividend ter omejitve za konsolidacijo kapitalskih zahtev in zagotoviti, da delničarji plačajo pred davkoplačevalci; prestrukturirati in prenesti sredstva ter obveznosti na druge institucije, da bi zagotovili nepretrganost sistemsko pomembnega poslovanja; določiti merila za vrednotenje oslabljenih sredstev; uvesti začasno javno kontrolo; razpustiti propadle banke;

20.  poziva Komisijo, da ustvari spodbude za bančni sektor za obvladovanje tveganja in dobička, usmerjene v dolgoročne rezultate, ter spodbudi banke, da ohranijo dejaven in dolgoročen interes za posojila v svoji računovodski evidenci brez čezmernega zanašanja na listinjenje in zunajbilančne strukture in da v celoti konsolidirajo nekatere zunajbilančne postavke, na primer družbe, ustanovljene za posebne namene (SPV);

21.  ugotavlja, da so dolgoročne naložbe, kot je infrastruktura za distribucijo energije, odvisne od listinjenja;

22.  predlaga, da se Baselski odbor, Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), Uprava za mednarodne računovodske standarde (IASB) itd. vključijo v svetovno strukturo, ki bi lahko bila Mednarodni denarni sklad, da se vzpostavi resnična organizacija financ in zagotovi sodelovanje vseh zainteresiranih strani pri oblikovanju pravil in sposobnosti preverjanja izvajanja;

23.  meni, da je treba rešiti vprašanje finančnih ustanov, ki so prevelike, da bi lahko dopustili njihov propad, zato bi morale biti kapitalske zahteve in proticiklične rezerve sorazmerne velikosti, stopnji tveganja in poslovnemu modelu finančne ustanove;

Kakovost kapitala

24.  podpira pobudo za povečanje kakovosti in višine kapitala kot odgovor na krizo ter je seznanjen z odločitvijo Baselskega odbora z dne 12. septembra 2010 o povišanju minimalnih kapitalskih zahtev, uvedbi rezerve za ohranjanje kapitala in občutnem povečanju deleža skupnega kapitala; opominja, da je to vprašanje tesno povezano z računovodskimi pravili, kar zahteva dosleden pristop, tudi ob upoštevanju svetovne konvergence;

25.  je seznanjen s sklepom Baselskega odbora s konca julija 2010, da bo dovolil razumno priznanje manjšinskih deležev, odloženih davčnih terjatev in naložb v druge finančne ustanove; meni, da bi utegnile biti potrebne nadaljnje prilagoditve;

26.  poudarja, da je treba kapital ne glede na uporabljeno pravno obliko opredeliti na uravnotežen način na podlagi kakovosti kapitalskih instrumentov (trajnost, absorbiranje izgube, prilagodljivost plačila), da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in da ne bi ustvarili podrejenega konkurenčnega položaja za kateri koli poslovni model nedelniških družb, zlasti zadrug, vzajemnih družb in hranilnic;

27.  poziva Baselski odbor in Komisijo, da pri opredelitvi upravičenih kapitalskih instrumentov ustrezno upoštevata potrebe in posebnosti nedelniških družb (zadrug, vzajemnih družb in hranilnic), ki obsegajo velik delež evropske bančne industrije;

28.  poziva Komisijo, da pregleda predlagana merila upravičenosti za temeljni kapital prvega reda in omeji seznam na tista merila, ki so potrebna za zagotavljanje kakovosti kapitala (trajnost, absorbiranje izgube, prilagodljivost plačila);

29.  poziva Baselski odbor in Komisijo, naj zagotovita, da se pri izračunu konsolidiranega kapitala uravnoteženo in preudarno upoštevata tako tveganje kakor kapital ter da se ustrezno prizna zlasti kapital, prejet od manjšinskih delničarjev, ki neposredno prispeva h kapitalu kreditnih institucij iste bančne skupine (manjšinski delež), ter da za holdinge regionalnih zadružnih bank in hranilnic v matični instituciji ne veljajo omejitve (ni odbitka lastnih sredstev);

30.  poudarja pomembno vlogo, ki jo je imel varnostni kapital med krizo; poziva Komisijo in Baselski odbor, da priznata vlogo prilagodljivega varnostnega kapitala v kriznih razmerah in spremljata tržno sprejemanje zamenljivih instrumentov;

31.  poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva obstoječe razlike med davčnimi in računovodskimi bilancami stanja, da bi onemogočili nastanek podrejenega konkurenčnega položaja;

32.  poziva Baselski odbor in Komisijo, naj pojasnita obravnavanje vzajemnih sporazumov o navzkrižnih finančnih holdingih;

33.  poziva Komisijo, naj upošteva uravnoteženo obravnavo med nerealiziranimi dobički in izgubami, da bi omejili nestanovitnost in procikličnost;

34.  poziva Komisijo, da opravi izčrpno raziskavo o kapitalskih instrumentih pred krizo in po njej, da bi ocenili pomen posebnih kapitalskih instrumentov in njihovo vlogo v kriznih razmerah;

Standardi likvidnosti

35.  meni, da je razvoj visokokakovostnih standardov likvidnosti odločilni del odgovora na krizo; meni, da bi se morali likvidnostni standardi dovolj razlikovati, glede na posebnosti poslovnega modela in profila tveganja banke; meni, da je treba upoštevati dejstvo, da se lahko tveganje določenih sredstev v času spreminja, in mehanizme, s katerimi je mogoče to vprašanje rešiti;

36.  je seznanjen, da sprememba ročnosti sama po sebi izpostavlja banke dolgemu/kratkemu likvidnostnemu tveganju;

37.  meni, da bi bilo treba zato, da ne bi v neugoden položaj postavili bank, priznanih kot finančni konglomerati, ki imajo deleže v zavarovalniških družbah, dvojno štetje lastnih sredstev med bankami in zavarovalnicami obravnavati v skladu z obstoječim režimom direktive o finančnih konglomeratih;

38.  poziva Baselski odbor in Komisijo, naj ponovno preučita umeritev stopenj likvidnosti in financiranja;

39.  meni, da mora „kazalnik kritja likvidnosti“ bolj upoštevati tveganje koncentracije upravičenih sredstev v vsaki likvidnostni rezervi, spodbujati diverzifikacijo in odvračati od čezmerne koncentracije v en sam razred sredstev, vključno z vladnim dolgom; meni, da bi morala biti likvidnostna rezerva v največji možni meri sestavljena iz sredstev, ki ostajajo visoko likvidnostna tudi v obdobjih hudih pretresov, in da bo ta kazalnik, če bo primerno zamišljen, povečal odpornost ustanov na likvidnostno tveganje;

40.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v njenem naslednjem predlogu o pregledu direktive o kapitalskih zahtevah IV likvidnostni standardi pokrivali zunajbilančne obveznosti;

41.  poziva, da se v primeru določitve standarda strukturne likvidnosti (npr. kazalnik neto stabilnega financiranja) ustrezno priznajo stabilni viri financiranja, značilni za Evropo (npr. hipotekarne obveznice); meni, da bi morali nacionalni organi držav članic gostiteljic v vsakem primeru imeti dostop do informacij o likvidnosti podružnice;

42.  poziva Komisijo, naj določi merila za visokokakovostna likvidna sredstva ob upoštevanju opredelitve upravičenih sredstev Evropske centralne banke za posle monetarne politike (instrument repo);

43.  poziva Komisijo, naj ves državni dolg evroobmočja vključi kot visokokakovostna likvidna sredstva, ne glede na njegovo specifično oceno, da se zmanjša nesorazmerni učinek ukrepov bonitetnih agencij;

44.  kljub temu opozarja na možnost, da lahko visokokakovostna likvidna sredstva v obdobju krize hitro postanejo nelikvidna, zato poziva kreditne ustanove, naj opravijo teste izjemnih situacij, ki ne bodo omejeni na kazalnik kritja likvidnosti in kazalnik neto stabilnega financiranja;

45.  poziva Komisijo in Baselski odbor, naj ustrezno upoštevata pravne subjekte v skupini ali mreži bank v povezavi z likvidnostnimi zahtevami; poziva, da se transakcije in obveznosti v takšnih skupinah ali mrežah obravnavajo kot občutljive za tveganje in po potrebi drugače kot transakcije in obveznosti med tretjimi strankami;

Proticiklični ukrepi

46.  pozdravlja prizadevanja za omejitev čezmerne rasti posojil in tveganja posojilnih mehurčkov;

47.  izraža zaskrbljenost zaradi morebitne prociklične narave fiksne rezerve za ohranjanje kapitala, specifične za vsako banko, kakršna se predlaga zdaj; meni, da bi morale biti rezerve za ohranjanje kapitala in proticiklične rezerve dovolj velike, da bodo absorbirale izgube v obdobjih krize; meni, da je treba rezerve načrtovati in razvijati vzporedno, da bodo učinkovite;

48.  pozdravlja poskus opredelitve niza usklajenih makroekonomskih spremenljivk za oblikovanje učinkovitih proticikličnih rezerv;

49.  pozdravlja koristi, ki jih ima oblikovanje v prihodnost usmerjenih rezervacij (pristop, ki temelji na pričakovani izgubi) kot možen dodatni ukrep za zmanjšanje procikličnosti in spodbujanje priznavanja pričakovanih posojilnih izgub glede na poslovni cikel;

50.  meni, da mora imeti prihodnji Evropski bančni organ vodilno vlogo pri opredeljevanju in izvajanju ukrepov, povezanih s kapitalskimi zahtevami in standardi proticikličnih kapitalskih rezerv, na ravni EU;

51.  poziva k mednarodnemu zbliževanju poročanja za računovodske namene in poročanja za regulativne namene, zlasti v zvezi s pristopom, ki temelji na pričakovani izgubi pri čistem poslovnem izidu, da bi upoštevali izkušnje, pridobljene v krizi, ter zagotovili uporabo iste vrste jasnih in preglednih informacij pri pripravi informacij za nadzornike in vlagatelje; opozarja, da je treba omejiti dvojno poročanje; meni, da morajo ta prizadevanja temeljiti na inovacijah in nadalje raziskovati inovacije, kot so regulativne informacije ali preudarni filtri v izkazih;

52.  poudarja, da proticiklična ureditev zahteva usklajena merila, da bodo lahko nadzorni organi celostno in natančno spremljali finančne trge in tržno okolje, vključno s popolno izmenjavo informacij, sinhronizacijo regulativnih ukrepov ter spremljanjem izpostavljenosti in tveganja v realnem času, tudi z zahtevami za kontrolne zapise za vse transakcije finančnih trgov;

Kazalnik finančnega vzvoda (LR)

53.  glede na kompleksnost finančnega sistema priznava, da je koncept kazalnika finančnega vzvoda zelo uporabno in preprosto varovalo, ki ga je težko zlorabiti in ki ščiti pred čezmernimi finančnimi vzvodi in čezmernim tveganjem; svari, da mora biti enotni, pavšalni kazalnik finančnega vzvoda, da bo lahko učinkovit, izmerjen tako, da bo upošteval razlike med poslovnimi modeli in profili tveganja kreditnih ustanov;

54.  meni tudi, da mora takšen kazalnik, da bi bil učinkovit, vključevati vse zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente, da mora biti jasno opredeljen, preprost in mednarodno primerljiv ter da mora upoštevati predpisano neto izravnavo in različne računovodske standarde, ki se uporabljajo v svetu;

55.  vendar je zaskrbljen, da grobi kazalnik finančnega vzvoda sam po sebi ne bo ustrezno upošteval tveganja in da utegne biti „kazen“ za subjekte, ki zagotavljajo tradicionalne bančne storitve z nizkim tveganjem (npr. potrošniško, podjetniško in nepremičninsko financiranje ter transakcijske bančne storitve), ali gospodarstva, kjer se podjetniški sektor financira večinoma s posojili; zato poudarja pomembnost nadzornih organov, ki spremljajo spremembe finančnih vzvodov in splošne ravni teh vzvodov, saj pomembne spremembe lahko napovejo prirastna tveganja; je tudi zaskrbljen, da bi utegnil „grobi“ (nediferencirani) kazalnik finančnega vzvoda, če bi bil edino merilo, spodbuditi preusmerjanje finančnih sredstev v bolj tvegana posojila;

56.  poziva Baselski odbor in Komisijo, naj primerno ocenita možnosti kazalnika finančnega vzvoda za kapital prvega in drugega reda, ob upoštevanju posebnosti bančne industrije EU;

57.  poziva Baselski odbor in Komisijo, naj preučita tudi možnosti za določitev varovalnih meja za poslovne dejavnosti, tveganju prilagojeno aktivo in portfelje; meni, da bi bilo treba v tem kontekstu razmisliti o tem, ali bi sredstva merili kot neto ali bruto zneske;

58.  poleg tega poziva Baselski odbor in Komisijo, naj z uporabo spodnje meje, ki je povod za regulativni poseg, preučita sorazmernost v okviru grobega kazalnika finančnega vzvoda;

59.  je seznanjen z odločitvijo Baselskega odbora o uvedbi obdobja spremljanja v drugem stebru z namenom prehoda na obravnavo prvega stebra; poziva Komisijo, naj v zakonodajni predlog direktive o kapitalskih zahtevah vključi določbo o pregledu;

60.  ugotavlja, da je kazalnik finančnega vzvoda orodje, ki je potrebno za ugotavljanje skupne izpostavljenosti bank, vendar poziva Komisijo, naj oblikuje regulativna orodja za učinkovito zmanjševanje čezmernega kazalnika finančnega vzvoda (zlasti pretirano zanašanje na kratkoročno financiranje in dolgoročne medbančne kredite);

61.  poziva k nadaljnjemu premisleku o alternativnih oblikah kazalnika finančnega vzvoda v drugem stebru; poudarja, da bi kazalnik finančnega vzvoda na primer lahko imel prožno zgornjo mejo, nadzorni organi pa bi ob prekršitvi te meje lahko ukrepali;

62.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da kazalnik finančnega vzvoda ne bo vodil do neprimernega listinjenja, na katerega je opozorila finančna kriza, ali nadomestkov in manjših posojil, zlasti v povezavi z dajanjem posojil v realnem gospodarstvu (to so verjetni načini, s katerimi bi banke zmanjšale kazalnik finančnega vzvoda);

Kreditno tveganje nasprotne stranke (CCR)

63.  poziva k okrepljenim standardom v zvezi s testi izjemnih razmer, testiranjem za nazaj (back-tests) in obravnavanjem tveganja zaradi neugodnih gibanj ter k ocenam dolgoročnih družbenih in okoljskih tveganj, ki izhajajo iz tega, da gospodarske družbe in projekti prejemajo bančna posojila;

64.  poziva Baselski odbor in Komisijo, naj preučita alternative za boljše obravnavanje tveganja popravkov kreditnega vrednotenja, ki nastane zaradi poslabšanja kakovosti posojil nasprotnih strank bank;

65.  meni, da se poslov kreditnih izmenjav ne sme uporabljati za izogibanje kapitalskim zahtevam;

66.  poziva k temu, da mora biti kreditno tveganje nasprotne stranke sorazmerno s tveganjem, stroški kapitala za transakcije, ki niso vključene v centralni kliring, pa večji kot za transakcije prek centralne pogodbene stranke, pod pogojem, da slednja izpolnjuje zahteve na visoki ravni, ki jih mora opredeliti evropska zakonodaja ob upoštevanju standardov, dogovorjenih na mednarodni ravni, in ob upoštevanju morebitnih stroškov, ki jih ima lahko podjetniški sektor z uporabo izvedenih finančnih instrumentov za zavarovanje poslovnih dejavnosti; poziva, da se v primerih dvostranskega kliringa spodbujajo najvišji standardi;

67.  opozarja, da je kriza pokazala, da je medsebojna povezanost finančnih ustanov večja od povezanosti finančnih ustanov in podjetij, ter meni, da bi morale biti kapitalske zahteve za kreditno tveganje nasprotne stranke strožje za izpostavljenost finančnih institucij drugim finančnim institucijam in da bi morale odražati tudi dinamično naravo tega tveganja v času; poudarja, da je treba podrobno spremljati medsebojno povezanost, da bi odkrili koncentracijo transakcij med velikimi akterji in posledično sprejeli regulativne ukrepe, povezane s kreditnim tveganjem nasprotne stranke;

o
o   o

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, evroskupini in Evropski centralni banki.

(1) Direktiva 2006/48/ES (UL L 177, 30.6.2006, str. 1) in direktiva 2006/49/ES (UL L 177, 30.6.2006, str. 201). (2) UL L 302, 17.11.2009, str. 97. (3) Basel II: Mednarodno zbliževanje merjenja kapitalske ustreznosti in kapitalskih standardov: spremenjeni okvir – celovita različica iz junija 2006, http://www.bis.org/publ/bcbs128.htm. (4) Posvetovalni predlogi Baselskega odbora za povečanje prilagodljivosti bančnega sektorja, 17. december 2009, http://www.bis.org/press/p091217.htm. (5) Posvetovalni predlogi Baselskega odbora o mednarodnem okviru za merjenje, standarde in spremljanje tveganja likvidnosti z dne 16.12.2009, http://www.biz.org/publ/bcbs165.htm. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0206. (7) UL L 320, 29.11.2008, str. 1.