Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2018(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0264/2010

Predložena besedila :

A7-0264/2010

Razprave :

PV 18/10/2010 - 13
CRE 18/10/2010 - 13

Glasovanja :

PV 19/10/2010 - 8.8
CRE 19/10/2010 - 8.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0365

Sprejeta besedila
PDF 297kWORD 79k
Torek, 19. oktober 2010 - Strasbourg
Negotov položaj delavk
P7_TA(2010)0365A7-0264/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. oktobra 2010 o negotovem položaju delavk (2010/2018(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. decembra 2009 o enakosti žensk in moških – 2010 (KOM(2009)0694),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2003 o izboljšanju kakovosti delovnih mest in pregledu novega napredka (KOM(2003)0728),

–  ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2004 z naslovom Nestalno zaposlovanje v Evropi: primerjalna študija tveganj, povezanih s trgom dela, v prožnih gospodarstvih,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic – Del II integriranih smernic strategije Evropa 2020 (KOM(2010)0193),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2009 o prožni varnosti v času krize,

–  ob upoštevanju Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(2),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC(4),

–  ob upoštevanju dopolnilnega dokumenta Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz leta 2010 z naslovom Zelo netipična oblika dela (Very atypical work),

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz leta 2008 o ukrepih za reševanje problema dela na črno v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz leta 2007 z naslovom Delovne razmere v Evropski uniji: vidik spola,

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz leta 1998 z naslovom Negotovo zaposlovanje in delovne razmere v Evropi,

–  ob upoštevanju poročila Evrobarometra iz oktobra 2007 z naslovom Delo na črno v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju poročila skupine strokovnjakov Evropske komisije za vidik spola in zaposlovanje iz leta 2009 z naslovom Spolna segregacija na trgu dela,

–  ob upoštevanju poročila skupine strokovnjakov Evropske komisije za vidik spola, socialno vključenost in zaposlovanje iz leta 2006 z naslovom Neenakost med spoloma pri tveganju revščine in družbeni izključenosti prikrajšanih skupin v tridesetih evropskih državah,

–  ob upoštevanju poročila Mednarodnega urada za delo (ILO) z naslovom Dostojno delo za delavce v gospodinjstvih, ki je bilo pripravljeno za 99. zasedanje Mednarodne konference dela junija 2010,

–  ob upoštevanju poročila Mednarodnega urada za delo (ILO) iz leta 2009 z naslovom Razsežnost spola v gospodinjskem delu v zahodni Evropi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o vidikih enakosti spolov pri gospodarskem nazadovanju in finančni krizi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o prihodnosti Lizbonske strategije z vidika enakosti spolov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 1998 o vlogi zadrug pri večjem zaposlovanju žensk(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 1998 o spoštovanju človekovih pravic v Evropski uniji (1996)(10),

–  ob upoštevanju mnenja strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo pri Evropskem ekonomsko-socialnem odboru z dne 12. maja 2010 o profesionalizaciji dela v gospodinjstvih (SOC/372 – CESE 336/2010 končno),

–  ob upoštevanju publikacije Eurostata Statistics in Focus št. 12/2010 z naslovom Labour markets in the EU-27 still in crisis,

–  ob upoštevanju člena 48 poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0264/2010),

A.  ker individualizacija in vse večja prilagodljivost trga dela, zaradi katerih je vse manj kolektivnega pogajanja, postavlja delojemalce, zlasti ženske, ki morajo pogosto usklajevati družinske obveznosti, v ranljivejši položaj, ki nato lahko vodi v negotova delovna mesta, saj delodajalci laže poslabšujejo pogoje zaposlovanja,

B.  ker so delavke pretirano zastopane v negotovih zaposlitvah na trgu dela, ker so nekatere oblike negotovega dela, ki jih opravljajo ženske, na primer plačana gospodinjska pomoč in oskrba, na trgu dela nevidne in ker so v EU kljub obstoječemu zakonodajnemu okviru še vedno precejšnje razlike pri obravnavi žensk glede možnosti zaposlitve, kakovosti dela, minimalnega dohodka ter enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti,

C.  ker je prevelika zastopanost žensk v negotovih oblikah zaposlitve glavni dejavnik, ki prispeva k še vedno zelo veliki razliki v plačah med spoloma; ker bodo kakovostnejša delovna mesta za ženske zmanjšala razliko v plačah med spoloma,

D.  ker je neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom v sektorju storitev razširjeno, zlasti v hotelirstvu in gostinstvu, izobraževanju, zdravstvu, socialnemu delu ter v službah, ki izvajajo storitve na ravni skupnosti, storitve socialnega varstva in osebne storitve, kjer je večina zaposlenih žensk,

E.  ker udeležba žensk na trgu dela odraža njihovo vlogo v gospodinjstvu, ženske pa se raje odločajo za delovna mesta, ki jim omogočajo združevanje plačanega in neplačanega dela,

F.  ker ima gospodarska in finančna kriza dvojni učinek na negotovo zaposlovanje, saj so se številna podjetja najprej odzvala tako, da so zmanjšala začasno zaposlovanje, in tudi ker se je bati, da mnogo stalnih delovnih mest, ki so bila izgubljena med recesijo, ne bo obnovljenih, temveč nadomeščenih z netipičnimi, če že ne negotovimi načrti zaposlovanja,

G.  ker negotovo delo pomeni netipično obliko zaposlitve, ki ima lahko katero koli od naslednjih značilnosti:

   pomanjkljiva ali neobstoječa varnost zaposlitve zaradi nestalne, pogosto priložnostne narave dela, s pogodbami, ki vsebujejo slabe pogoje, ali brez pisnih pogodb, na primer v primeru začasnih, neprostovoljnih pogodb o delu za krajši delovni čas, nejasen delovni čas in delovne naloge, ki se spreminjajo glede na voljo delodajalca;
   nizko plačilo, ki je lahko celo neuradno in nejasno,
   nobenih pravic do socialne zaščite oz. dodatkov v zvezi z zaposlitvijo;
   nobene zaščite pred diskriminacijo;
   omejeni ali neobstoječi obeti za napredovanje na trgu dela;
   nobenega kolektivnega zastopanja delavcev;
   delovno okolje, ki ne izpolnjuje minimalnih zdravstvenih in varnostnih standardov,

H.  ker imajo pogoji negotove zaposlitve, na primer nenapisane pogodbe, neprostovoljni krajši delovni čas in trajne razlike v plačah med spoloma, dolgotrajen učinek na socialno varnost in zaščito in pokojnine, za delavce pa je večje tudi tveganje revščine,

I.  ker ženske v določenih okoliščinah tvegajo, da bodo morale delati v človeka nevrednih delovnih pogojih, in ker zato zaslužijo posebno pozornost, zlasti nosečnice in doječe matere,

J.  ker so globalizacija in trenutne gospodarske razmere ter tehnološki napredek povzročili spremembe v zaposlitvenih razmerjih in vsebini nalog delavcev,

K.  ker so ženske z negotovo zaposlitvijo manjkrat seznanjene s svojimi pravicami in so bolj izpostavljene tveganju, da bodo izključene iz pravnega varstva in/ali nezakonito odpuščene,

L.  ker je treba poudariti pomen pravice vseh delavcev, vključno z ženskami z negotovo zaposlitvijo, do poklicnega izobraževanja in usposabljanja,

M.  ker je opredeljevanje žensk kot prinašalk dopolnilnega dohodka v družini nepravično napačno prikazovanje velikega dela zaposlenih žensk, ki so edine zaposlene v družini,

N.  ker je število neprijavljenih delavk vse večje, zlasti v sektorju pomoči na domu,

O.  ker oskrbo na domu, čiščenje in pripravo hrane večinoma opravljajo ženske; ker predstavlja v industrializiranih državah pomoč na domu od 5 do 9 % vseh zaposlitev; ker je tako delo navadno negotovo, slabo vrednoteno in neformalno in ker ranljivost gospodinjskih pomočnic pomeni, da lahko hitro postanejo žrtev diskriminacije ter neenakega in krivičnega ravnanja ali zlorabe,

P.  ker je pri negotovih zaposlitvah dekvalifikacija visoko usposobljenih delavcev pogost problem, zlasti pri delavcih, ki so odpuščeni, ali delavcih migrantih, ki sprejemajo nizko kvalificirano delo, da ostanejo na trgu dela, in ker take razmere, ki prizadenejo zlasti ženske, ogrozijo poklicni razvoj in doseganje ravni dohodka, primerne za usposobljenost, ki jo oseba osvoji in ima,

Q.  ker so delavke migrantke, ki sprejemajo nizko kvalificirano začasno delo na obrobju trga dela ali se zaposlijo kot gospodinjske pomočnice, lahko izpostavljene dvojni diskriminaciji, saj so poleg tega, da pogosto delajo v neurejenih, če ne nezakonitih delovnih razmerah, pogosteje žrtve slabega ravnanja, nasilja ali spolne zlorabe; ker se poleg tega pogosto ne zavedajo svojih pravic, imajo omejen dostop do javnih storitev in slabo poznajo lokalni jezik ter niso sposobne oblikovati mrež; in ker si tiste, ki delajo nezakonito, ne upajo obrniti na javne organe in zahtevati zaščito, saj se bojijo, da bodo vrnjene v matično državo,

R.  ker je sporazum Sveta Evrope z dne 24. novembra 1969 o zaposlitvi au-pair zastarel, zato ne rešuje problemov, ki se danes lahko pojavljajo v številnih državah članicah zaradi uporabe take oblike zaposlitve,

S.  ker EU ostaja zavezana vključevanju načela enakosti spolov; ker je treba v politiki zaposlovanja dejavno spodbujati enake možnosti za ženske in moške,

Na spol vezana narava negotovega dela

1.  opozarja, da je narava negotovega dela vezana na spol in opominja na premik na trgu dela od tipičnih k netipičnim oblikam zaposlitve, zaradi česar je treba preprečiti spreminjanje netipičnih oblik zaposlitev v negotove oblike; za preprečevanje takšnih težav je treba spodbuditi države članice in socialne partnerje, naj se lotijo vsebinskega usklajevanja zakonodajne in pogodbene ureditve tipičnega in netipičnega dela, s čimer bi preprečili, da bi najbolj udobna in najcenejša oblika dela izpodrinila ostale, obenem pa je treba upoštevati tveganje povečanja dela na črno;

2.  poziva Svet in Komisijo, da v smernicah za politike zaposlovanja držav članic in v novi strategij za enakost spolov določijo značilnosti negotovih zaposlitev;

3.  poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajne pobude za odpravo pogodb brez določenega delovnega časa, ki so pogoste pri zaposlitvah, ki jih navadno sprejemajo ženske v sektorjih, kot so pomoč na domu, oskrba, gostinstvo in hotelirstvo, obenem pa naj uvedejo obsežne nadzorne instrumente za urejanje vseh oblik navzočnosti v podjetjih in na drugih delovnih mestih, ki so formalno dovoljene zaradi usmerjanja ali usposabljanja, v praksi pa postajajo dodaten vir zlorab, saj se za njimi skrivajo dejanske storitve, ki se opravljajo brez ustreznega plačila in zavarovanja;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije glede negotovih oblik zaposlitve, da bi poudarili dostojna in zelena delovna mesta ter vključili načelo uravnotežene zastopanosti spolov;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje dvojnega delovnega bremena delavk, kar je eden od razlogov za preveliko zastopanost žensk v negotovih oblikah zaposlitve; poziva k izboljšanju uravnoteženosti med delom in zasebnim življenjem v redni zaposlitvi, da bi zmanjšali obseg negotovih oblik zaposlitve;

Socialne razmere

6.  izraža razočaranje, ker sveženj delovne zakonodaje EU in prej omenjene direktive o delu za določen čas, delu za krajši delovni čas in začasno delo ne obravnavajo negotove narave zaposlitve na ustrezen način; zato poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo nadaljnje posebne zakonodajne ukrepe, na primer uvedbo zavezujočih minimalnih socialnih standardov za delavce in zagotovitev enakega dostopa do socialnih storitev in ugodnosti za vse delavce, vključno s porodniškim dopustom, zdravstvenimi storitvami, starostnimi pokojninami ter izobraževanjem in usposabljanjem, ne glede na njihove pogoje zaposlitve; poleg tega poziva države članice, naj izvajajo zakonodajo, ki bo delavcem zagotavljala razumne omejitve delovnega časa, počitek in prosti čas;

7.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo delodajalci, ki delavke izpostavljajo zlorabam in škodljivemu ravnanju, čim prej privedeni pred sodišče;

8.  poudarja, da bi morale imeti ženske, ki opravljajo negotova dela, možnost, da zaščitijo svoje pravice, kot so dostojno plačilo, porodniški dopust, sprejemljiv in urejen delovni čas in nediskriminatorno delovno okolje, ki so zanje bistvenega pomena; poziva države članice, naj kaznujejo oviranje včlanjevanja v sindikate, poleg tega pa na splošno poziva države članice, naj ponudijo osnovne svetovalne storitve za ženske, ki jih svet delavcev ne more podpreti, na primer zaposlene v zasebnem gospodinjstvu; poziva socialne partnerje, naj vplivajo na večjo enakost spolov v vseh svojih telesih na vseh ravneh;

9.  poudarja, da so potrebni zakonodajni ukrepi, da se zagotovi enakost med spoloma in zmanjša spolna segregacija na trgu dela; zato opozarja na zgoraj omenjeno resolucijo z dne 18. novembra 2008 in poziva Komisijo, da predstavi predlog o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske, ter poziva države članice k čim prejšnjemu prenosu Direktive 2006/54/ES;

10.  poziva države članice, naj uresničijo barcelonske cilje glede otroškega varstva, da bi izboljšali udeležbo žensk na trgu dela in njihovo finančno neodvisnost; poziva države članice, naj odpravijo ovire, ki ženskam onemogočajo, da bi delale toliko ur, kot želijo, torej ali krajši ali polni delovni čas;

11.  poudarja, da je treba premagati strokovno in sektorsko segregacijo na trgu dela, in sicer z boljšo ozaveščenostjo in izobraževanjem že od mladih let, na primer s spodbujanjem moških, da se odločajo za zaposlitve, ki se povezujejo z ženskimi veščinami, in obratno, z usmerjanjem študentk v naravoslovne študijske smeri, z bojem proti dojemanju zaslužka žensk samo kot dodatka k družinskemu proračunu ter z vključitvijo Evropskega inštituta za enakost spolov;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj načrtujejo in izvedejo ukrepe, ki bodo dekletom in mladim ženskam omogočili zadovoljivo izobrazbo, usposabljanje in študij, pri čemer je treba zlasti podpreti dekleta in mlade ženske iz priseljenskih družin; poleg tega poudarja, da si morajo ženske, ki so prekinile delo zaradi rojstva otroka, dejavno prizadevati za vrnitev na delo;

13.  poziva države članice, nas preprečujejo neprijavljeno delo z njegovim spreminjanjem v redno zaposlitev, in sicer s preventivnimi ukrepi, kot je zagotavljanje izvzetosti iz pregona za delavce, ki prijavijo svojo nezakonito zaposlitev, ter sprejemanje odvračalnih ukrepov zoper delodajalce; razen tega poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo zbiranje podatkov in spremljajo napredek na tem področju;

14.  poudarja, da je socialna zaščita bistveni sestavni del prožne varnosti; poudarja, da koncept prožne varnosti različno vpliva na moške in ženske ter teži h krepitvi trenutnih vlog glede na spol; opozarja države članice in socialne partnerje na sklepe Sveta z dne 8. junija 2009 o prožni varnosti v času krize, zlasti na vključevanje načela enakosti med spoloma pri izvajanju načel prožne varnosti;

15.  meni, da lahko vzdržnost sistemov pokojninskega zavarovanja, možnost posojil za projekte samopomoči ter ustvarjanje delovnih mest in sistemov alternativnih dohodkov izboljšajo pogoje za ženske z negotovo zaposlitvijo;

16.  si prizadeva, da bile v prihodnje tipične zaposlitve urejene skladno z načeli „dobrega dela“, ne pa spremenjene v negotova dela; meni, da bi morali biti trgi dela boljše regulirani, in sicer s strožjimi delovnimi inšpekcijami, da bi zmanjšali število negotovih delovnih mest;

17.  poziva Evropski svet, naj v okviru strategije EU 2020 sprejme jasne smernice in konkretne ukrepe za ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

18.  v skladu z rezultati, pridobljenimi na terenu, poziva Komisijo, naj za države članice pripravi smernice o najboljših praksah v boju proti neposredni in posredni diskriminaciji, in sicer z vključevanjem enakosti spolov in zmanjševanjem negotovih zaposlitev pri ženskah;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj zakonsko uredijo socialni in pravni status sezonskih delavcev in jim zagotovijo socialno varnost; za sezonske delavce šteje tiste delavce, ki sklenejo delovne pogodbe za nedoločen ali določen čas, pri katerih sta čas trajanja in nadaljevanje odvisna od sezonskih dejavnikov, kot so vremenski cikel, državni prazniki in/ali žetve v kmetijstvu;

20.  opozarja na rezultate študij, ki kažejo, da je negotova zaposlitev, pri kateri ni nujno upoštevanje minimalnih zdravstvenih in varnostnih standardov, povezana z večjim številom poškodb in večjim tveganjem bolezni ter izpostavljenostjo nevarnosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo spremljanje minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtev na delovnem mestu, s posebnim poudarkom na specifičnih tveganjih za delavke;

Gospodinjske pomočnice

21.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k izmenjavi najboljših praks in polni uporabi možnosti sofinanciranja, ki jih ponujajo strukturni skladi, zlasti Evropski socialni sklad, in sicer za zagotavljanje večjega dostopa do cenovno sprejemljivih, kakovostnih zmogljivosti za varstvo otrok ter oskrbo starejših, tako da ženskam teh nalog ne bi bilo treba opravljati na neformalni ravni; poleg tega poudarja, da je treba negotovo zagotavljanje oskrbe na domu, če je le mogoče, spremeniti v dostojne, stalne zaposlitve;

22.  poziva Komisijo, naj podpre države članice pri razvoju kampanje za postopno spremembo statusa delavcev z negotovo zaposlitvijo v status redno zaposlenih; poziva Komisijo, naj podpre program izobraževanja zaposlenih o vplivih in učinkih negotovih oblik zaposlitve, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu;

23.  poziva Komisijo, naj predlaga nov evropski dogovor glede zaposlitve au-pair, ki naj zniža starostno mejo, ki je sedaj 30 let, da odrasli vzdrževalci družine v poznih dvajsetih letih ne bodo mogli biti nameščeni na to mesto, in v katerem bo poudarjeno, da je vloga teh oseb pomoč pri vsakdanjih družinskih opravilih in sodelovanje pri družinskih dejavnostih, vendar ne več kot 30 ur na teden, in da je namen takšne zaposlitve razvijanje kulturnega razumevanja in jezikovnega znanja teh oseb;

Delavci migranti

24.  poziva Komisijo, naj v okviru svoje strategije za enakost med spoloma okrepi zavezanost spodbujanju enakosti med spoloma v migracijskih politikah in politikah vključevanja, zlasti zato, da bi polno izkoristili zaposlitveno zmožnost preseljenk;

25.  opozarja, da je družbeno vključevanje preseljenk še težje kot vključevanje preseljencev, saj so izpostavljene dvojni diskriminaciji; zato spodbuja delodajalce, da sprejmejo posebne ukrepe za omogočanje družbenega vključevanja delavk migrantk, na primer s ponudbo jezikovnega izobraževanja in/ali podpornih storitev, in zagotovijo registracijo delavcev migrantov, da bi bili upravičeni do ugodnosti;

Povezane raziskave

26.  opozarja zlasti na pomanjkanje raziskav o negotovem delu; poziva Komisijo in Eurofound, naj sodelujeta z Evropskim inštitutom za enakost spolov in začneta izvajati ciljne raziskave, da bi med drugim ocenili stroške dekvalifikacije in zmanjšanja blaginje, ki sta posledica negotove zaposlitve, pri čemer naj upoštevata vidik spola; poudarja, da bi se morali prihodnji evropski raziskovalni programi bolj osredotočiti na socialne vsebine, na primer na negotovo delo;

27.  odobrava splošne cilje pilotskih projektov, s katerimi se spodbuja spreminjanje negotovega dela v delo s pravicami, in poudarja, da je treba pri izvajanju projekta posebno pozornost posvetiti naravi negotovega dela in njegovi vezanosti na spol;

o
o   o

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL L 327, 5.12.2008, str. 9.
(2) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(3) UL L 175, 10.7.1999, str. 43.
(4) UL L 14, 20.1.1998, str. 9.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0231.
(6) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 23.
(7) UL C 16 E, 22.1.2010, str. 21.
(8) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 323.
(9) UL C 313, 12.10.1998, str. 234.
(10) UL C 80, 16.3.1998, str. 43.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov