Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucij z dne 1. decembra 2005 o pripravah na šesto ministrsko konferenco STO v Hongkongu(1), z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci STO v Hongkongu(2), z dne 1. junija 2006 o trgovini in revščini: oblikovanje trgovinske politike, ki bo povečala prispevek trgovine k odpravi revščine(3), z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(4), z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma(5), z dne 23. maja 2007 o pomoči EU za trgovino(6), z dne 12. julija 2007 o sporazumu TRIPS in dostopu do zdravil(7), z dne 29. novembra 2007 o trgovini in podnebnih spremembah(8), z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi(9) ter resolucije z dne 24. aprila 2008 za reformo Svetovne trgovinske organizacije(10), z dne 20. maja 2008 o trgovini s surovinami in izdelki(11), z dne 25. marca 2010 o učinkih svetovne finančne in gospodarske krize na države v razvoju in razvojno sodelovanje(12) ter z dne 5. maja 2010 o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko(13),

–  ob upoštevanju resolucij evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine, zlasti resolucij z dne 19. decembra 2007 o izzivih in priložnostih za gospodarske in trgovinske odnose med Evropsko unijo in državami Latinske Amerike zaradi globalizacije, z dne 1. maja 2008 o izzivih in priložnostih kroga iz Dohe, z dne 8. aprila 2009 o trgovini in podnebnih spremembah ter z dne 14. maja 2010 o reformi Svetovne trgovinske organizacije,

–  ob upoštevanju sklepnih deklaracij z zasedanj parlamentarne konference o Svetovni trgovinski organizaciji, sprejetih v Ženevi 18. februarja 2003, v Cancúnu 12. septembra 2003, v Bruslju 26. novembra 2004, v Hongkongu 15. decembra 2005 ter v Ženevi 2. decembra 2006 in 12. septembra 2008,

–  ob upoštevanju izjav s šestih dosedanjih vrhunskih srečanj voditeljev držav in vlad Evropske unije, Latinske Amerike in Karibov 28. in 29. junija 1999 v Riu de Janeiru, 17. in 18. maja 2002 v Madridu, 28. in 29. maja 2004 v Guadalajari, 12. in 13. maja 2006 na Dunaju, 16. in 17. maja 2008 v Limi ter 18. maja 2010 v Madridu,

–  ob upoštevanju skupnih sporočil petega vrhunskega srečanja EU-Mehika z dne 16. maja 2010, četrtega vrhunskega srečanja EU-MERCOSUR z dne 17. maja 2010, četrtega vrhunskega srečanja EU-Čile z dne 17. maja 2010, četrtega vrhunskega srečanja EU-CARIFORUM z dne 17. maja 2010, četrtega srečanja EU-Srednja Amerika z 19. maja 2010 in srečanja EU-Andska skupnost z dne 19. maja 2010,

–  ob upoštevanju Ženevskega sporazuma o trgovini z bananami med Evropsko unijo ter Brazilijo, Kolumbijo, Kostariko, Ekvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Mehiko, Nikaragvo, Panamo, Perujem in Venezuelo ter Sporazuma o trgovini z bananami med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani ter partnerstva za razvoj in inovacije med Čilom in EU,

–  ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi ter ob upoštevanju strateškega partnerstva med Mehiko in EU,

–  ob upoštevanju zaključka pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Srednjo Ameriko,

–  ob upoštevanju zaključka pogajanj med EU ter Kolumbijo in Perujem o večstranskem trgovinskem sporazumu,

–  ob upoštevanju ponovnega začetka pogajanj med EU in Mercosurjem, da bi dosegli ambiciozen in uravnotežen pridružitveni sporazum med obema regijama, ki bi lahko prispeval k globljim odnosom in zagotovil večje politične in gospodarske koristi za obe strani,

–  ob upoštevanju izjave, ki jo je 1. aprila 2010 sprejela Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU, o sporazumu o bananah med EU in Latinsko Ameriko in njegovem vplivu na proizvajalce iz držav AKP in Evropske unije,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila s štirinajstega ministrskega srečanja med Evropsko unijo in skupino iz Ria, ki je potekalo od 11. do 14. maja 2009 v Pragi,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2009 z naslovom Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev (KOM(2009)0495),

–  ob upoštevanju tematskega dokumenta z dne 2. junija 2010, s katerim je Komisija sprožila javno razpravo o usmeritvi trgovinske politike EU v prihodnosti,

–  ob upoštevanju zaključkov Sveta Evropske unije o odnosih med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko z dne 8. decembra 2009,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 5. junija 2008 o predlogu uredbe Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 in spremembi uredb (ES) št. 552/97, (ES) št. 1933/2006 in uredb Komisije (ES) št. 964/2007 in (ES) št. 1100/2006(14),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 in sprememb uredb (ES) št. 552/97, (ES) št. 1933/2006 in uredb Komisije (ES) št. 1100/2006 in (ES) št. 964/2007(15),

–  ob upoštevanju sporazuma iz Marakeša o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO),

–  ob upoštevanju izjav z ministrske konference STO, sprejetih 14. novembra 2001 v Dohi in 18. decembra 2005 v Hongkongu, in predsednikovega povzetka, sprejetega 2. decembra 2009 v Ženevi,

–  ob upoštevanju poročila svetovalnega sveta pod predsedstvom Petra Sutherlanda o prihodnosti STO iz januarja 2005(16),

–  ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000, v kateri so določeni razvojni cilji tisočletja kot merila, ki jih je kolektivno določila mednarodna skupnost, da bi tako odpravili revščino,

–  ob upoštevanju poročila o razvojnih ciljih tisočletja za leto 2009 in poročila generalnega sekretarja ZN z dne 12. februarja 2010 o izvajanju deklaracije tisočletja z naslovom „Izpolnjevanje obljube: v prihodnost usmerjen pregled za spodbujanje dogovorjenega akcijskega programa za dosego razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015“,

–  ob upoštevanju okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), kjotskega protokola k tej konvenciji ter izid 15. konference pogodbenic UNFCCC v Københavnu(17),

–  ob upoštevanju 16. konference pogodbenic UNFCCC, ki bo potekala v Mehiki,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov, Splošne deklaracije o človekovih pravicah, mednarodnih paktov o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, zlasti členov 3 in 21, ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju določb o človekovih pravicah v zunanjih sporazumih EU,

–  ob upoštevanju agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in Globalnega pakta o zaposlovanju te organizacije, ki je bil z globalnim soglasjem sprejet 19. junija 2009 na Mednarodni konferenci dela,

–  ob upoštevanju Konvencije za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), ki jo je leta 1979 sprejela Generalna skupščina ZN, in njenega neobveznega protokola,

–  ob upoštevanju Stiglitzevega poročila in dokumenta z zaključki s konference o svetovni finančni in gospodarski krizi ter njenem vplivu na razvoj (24.–26. junij 2009),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0277/2010),

A.  ker sta Latinska Amerika in Evropska unija poleg skupnih vrednot, zgodovine in kulture združeni tudi v strateškem partnerstvu,

B.  ker se je v zadnjih treh desetletjih odvil pomemben proces diverzifikacije mednarodnih trgovinskih odnosov Latinske Amerike, s čimer se je skušala zmanjšati njena odvisnost,

C.  ker je Evropska unija okrepila svoje gospodarske in trgovinske odnose z Latinsko Ameriko in postala njen drugi najpomembnejši trgovinski partner ter vodilni trgovinski partner Mercosurja in Čila; ker se je po podatkih Eurostata obseg trgovine podvojil med letoma 1999 in 2008, uvoz EU iz Latinske Amerike se je povečal na 96,14 milijarde eurov, izvoz blaga v regijo pa na 76,81 milijarde eurov, medtem ko se je trgovina s storitvami enakomerno povečala; ker sta se zaradi dramatičnega učinka finančne in gospodarske krize ta zneska znižala v letu 2009 na 70,11 milijarde EUR (uvoz) in 61,57 milijarde EUR (izvoz), a sta zopet začela naraščati leta 2010; ker evropske države tvorijo največji vir neposrednih tujih naložb v Latinsko Ameriko,

D.  ker je Latinska Amerika, čeprav ima bogato zalogo naravnih virov, ena od tistih regij, ki niso uspele povečati svojega deleža mednarodne trgovine, in ker izgublja bitko z bolj konkurenčnim in dinamičnim gospodarstvom v Aziji,

E.  ker so bile številne države Latinske Amerike uvrščene med tri, za podnebne spremembe najbolj ranljive države na svetu ter ob upoštevanju znatnih učinkov krčenja gozdov in dezertifikacije, porasta ekstremnih vremenskih pojavov, kot so cikloni, in izumiranja vrst, ki v veliki meri zadevajo zlasti Latinsko Ameriko, kot tudi glede na konkretne skrb vzbujajoče in pomenljive primere svetovne grožnje, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, na primer stanje amazonskega deževnega gozda in tveganje, ki ga predstavljajo andski ledeniki,

F.  ker bi lahko po podatkih Ekonomske komisije za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLAC) dosegli pomembne uspehe pri zmanjševanju revščine, saj se je stopnja revščine v Latinski Ameriki znižala s 44,4 % v letu 2003 na 33 % v letu 2010, medtem ko revščina in preseljevanje prizadevata vedno bolj ženske, in ker po podatkih ECLAC in UNICEF skoraj 63 % otrok in mladostnikov v Latinski Ameriki živi v revščini,

G.  ker različne stopnje razvoja dokazujejo, da je trgovina med določenimi državami EU ter latinskoameriškimi in karibskimi državami asimetrična v smislu vrste blaga, ki se izvaža; ker je trgovinska izmenjava med obema regijama izjemno koncentrirana in ker se kljub več kot podvojitvi izmenjave od leta 1990 razvija počasneje kot izmenjava med regijama in drugimi deli sveta,

H.  ker je bila rezultat vrhunskega srečanja med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi, ki je potekalo v Limi leta 2008, opredelitev glavnih osi dvoregionalnega strateškega partnerstva, katerega cilj je oblikovati mrežo pridružitvenih sporazumov med EU in različnimi podregionalnimi integracijskimi skupinami; ker je bil na vrhunskem srečanju med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi maja 2008 v Madridu dosežen napredek v zvezi s tem pristopom in ker je to srečanje omogočilo odprtje vseh trgovinskih pogajanj z Latinsko Ameriko in Karibi, ki so bila v zadnjih letih zaustavljena,

I.  ker je namen oblikovanja mreže celovitih sporazumov, ki že veljajo, so zaključeni ali o njih potekajo pogajanja z različnimi skupinami držav Latinske Amerike, prispevati k okrepitvi sodelovanja dveh celin in obenem omogočiti potek procesov regionalnega povezovanja z različno hitrostjo,

J.  ker BDP na prebivalca v regiji sega od 1.211 USD na Haitiju in 2.635 USD v Nikaragvi do 11.225 USD v Braziliji in približno 15.000 USD v Argentini, Čilu in Mehiki,

K.  ker je breme dolga, pogosto podedovano iz preteklega obdobja, kljub občutnemu napredku pri upravljanju državnih financ ena najhujših ovir za naložbe, povezane s trgovino, razvoj in zdrave državne finance v vrsti latinskoameriških držav,

L.  ker je v Latinski Ameriki čutiti splošno težnjo po povečanju gospodarskega pomena regije v globalnem gospodarstvu in ker je Latinska Amerika zmanjšala svojo gospodarsko odvisnost z aktivno diverzifikacijo svojih gospodarskih odnosov; ker bi morali Evropa in Latinska Amerika razumno delovati, da bi okrepili svojo vlogo kot zelo pomembni trgovski partnerici v ta namen, in ker ohranjata zavezo glede nadaljnje krepitve svojih strateških odnosov, ki temeljijo na skupnih načelih, vrednotah in interesih,

M.  ker mora nova trgovinska politika EU, prilagojena strategiji Evropa 2020, upoštevati posebne razmere v latinskoameriški regiji,

N.  ker izvoz inteligentnih in izjemno kakovostnih proizvodov, ki jih predvideva strategija Evropa 2020, zahteva solventne kupce; ker je v interesu obeh strani, da sporazumi med Latinsko Ameriko in EU še naprej dejansko koristijo njunima družbama,

O.  ker so bila leta 2004 pogajanja za vzpostavitev območja proste trgovine za 750 milijonov potrošnikov prekinjena po nesoglasju, ki je bilo v veliki meri povezano z dostopom izvoznikov iz Mercosurja na evropske kmetijske trge,

1.  poudarja, da Lizbonska pogodba opredeljuje trgovinsko politiko EU kot bistven in pomemben del celotnega zunanjega delovanja Unije in da ima trgovinska politika lahko odločilno in pozitivno vlogo pri ustvarjanju bogastva, krepitvi gospodarskih in političnih odnosov med narodi in državami, zagotavljanju miru ter obravnavanju razvojnih, okoljskih in socialnih ciljev, ter da se morajo te politike medsebojno dopolnjevati, da bi dosegli cilje iz Pogodbe o Evropski uniji; meni, da ima sodobna evropska trgovinska politika pomembno vlogo pri izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja ZN in mednarodnih zavez v zvezi s človekovimi pravicami, varnostjo preskrbe s hrano in okoljsko trajnostjo;

2.  pozdravlja dejstvo, da so trgovinski odnosi s partnerji v Latinski Ameriki postali prednostna naloga za Evropsko unijo;

3.  poudarja, da je trgovinska politika pomembno orodje za dosego cilja dvoregionalnega strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko; s tem v zvezi podpira oblikovanje evro-latinskoameriškega medregionalnega partnerstva, ki temelji na modelu, združljivem z regionalizmom STO;

4.  ugotavlja, da so cilj poglobljenega povezovanja evropskega in latinskoameriškega gospodarskega okolja pogoji, v katerih bosta obe strani pridobili; poudarja, da bi lahko okrepljeni in pravični trgovinski odnosi v obeh regijah ustvarili več, tudi boljših, delovnih mest, in da morajo podpirati cilj učinkovitejših in okolju prijaznejših gospodarstev; vendar ugotavlja, da rast trgovine ne bi smela privesti do krčenja gozdov in povečanih emisij toplogrednih plinov;

5.  poziva Komisijo, naj dejavno podpira razvoj shem pravične trgovine in trgovine s trajnostno upravljanimi viri;

6.  pozdravlja dejstvo, da je v deklaraciji iz Madrida izrecno priznano načelo suverene pravice držav, da upravljajo svoje naravne vire in zakonsko uredijo njihovo rabo, ob poudarku, da je treba upoštevati trajnostna merila;

7.  vztraja pri dejstvu, da imajo vse države pravico vzpostaviti potrebne mehanizme za zaščito varnosti preskrbe s hrano in zagotoviti preživetje ter razvoj malih in srednje velikih proizvajalcev hrane;

8.  meni, da morajo vlade v obeh regijah, da bi bolj izkoristile svoje trgovinske odnose in ustrezno razdelile dobičke iz trgovine med svoje prebivalstvo, uporabiti te dobičke za izboljšanje socialne blaginje in sprejeti v povezavi s trgovinsko politiko ustrezne notranje in strukturne reforme, zlasti na socialnem in fiskalnem področju, obenem pa spodbujati odgovornost za trgovinske reforme ter dodatno razširiti in okrepiti institucionalne zmogljivosti, povezane s trgovino;

9.  poudarja, da je potrebno spodbujati izvajanje dopolnilnih politik, ki so opredeljene za vsako državo posebej, da bi povečali možnosti za trgovinsko izmenjavo med zainteresiranimi stranmi v skladu s specifičnimi razvojnimi cilji; meni, da je odločilno uporabiti pomoč za trgovino in izkoristiti povečanje trgovine za spodbujanje razvoja;

10.  pozdravlja pozitiven razvoj v tistih latinskoameriških državah, kjer so nove trgovinske politike in politike na področju virov skupaj z notranjimi reformami prispevale k zmanjšanju revščine in neenakosti, kar dokazuje izboljšanje Ginijevega koeficienta teh držav, ter meni, da ta razvoj ponazarja okoliščine, v katerih ima lahko trgovinska politika progresivne distributivne učinke;

11.  pozdravlja dejstvo, da se v Latinski Ameriki raziskujejo nove in ambiciozne oblike gospodarskega sodelovanja, ki so povezane s socialno-gospodarskimi politikami; poziva Komisijo, naj podpre takšen pristop do povezovanja jug-jug ter se izogne določbam v trgovinskih sporazumih EU, ki bi ogrozile pozitivne učinke pristopov do povezovanja;

12.  poudarja, da je treba mobilizirati vire in tehnično pomoč, da se prepoznajo in financirajo programi, ki zagotavljajo lokalne in regionalne proizvodne priložnosti, da bi zagotovili varnost hrane in trajen dostop do trgov za izključene skupnosti na dnu družbenoekonomske piramide ter za mala in srednja podjetja;

13.  meni, da bi morala pomoč, povezana s trgovino, proizvajalcem pomagati pri zmanjševanju transakcijskih stroškov, povezanih z izpolnjevanjem regulativnih standardov in standardov kakovosti, in da bi bilo treba razviti programe za pomoč podjetjem pri inšpekcijskih pregledih, testiranju in pridobivanju uradnih potrdil;

14.  poudarja pomen uveljavitve okoljskih standardov, standardov sledljivosti in zanesljive preskrbe s hrano za kmetijske izdelke, uvožene v okviru sporazumov med EU in državami Latinske Amerike;

15.  meni, da je za Latinsko Ameriko bistvenega pomena, da bolj razširi svojo trgovino, ki temelji v glavnem na surovinah, in da mora še napredovati na poti k trajnostni trgovini izdelkov in storitev z večjo dodano vrednostjo, da bi bila konkurenčna v svetovnem merilu; meni, da morata svetovni promet, povezan s sedanjimi dobavnimi verigami, in mednarodna delitev dela upoštevati okoljska vprašanja;

16.  poziva k tesnejšemu sodelovanju med državami EU in latinskoameriškimi državami, da bi v skladu z zavezami iz deklaracije iz Madrida uskladile svoja prizadevanja za hitro sklenitev ambicioznega, pravičnega in celostnega sporazuma v okviru STO v Dohi; poudarja, da bo odprt večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravičnih pravilih, prispeval k okrevanju svetovnih gospodarstev po gospodarski krizi ter spodbujanju rasti in razvoja s postopnim in uravnoteženim zmanjševanjem tarifnih in netarifnih ovir, če je primerno, ter v skladu z načelom posebne in različne obravnave za države v razvoju, obenem pa učinkovito prispeval k zmanjševanju revščine;

17.  obžaluje protekcionistične ukrepe, ki so jih med finančno krizo sprejele nekatere latinskoameriške države, zlasti Argentina; poziva Komisijo, da redno obravnava vprašanje dostopa na trg z državami v Latinski Ameriki;

18.  poudarja, da bi bilo treba izpolnitev vseh osmih razvojnih ciljev tisočletja OZN obravnavati kot odločilno nalogo v trenutnih večstranskih in dvostranskih pogajanjih; poudarja, da bo za izpolnitev zavez, obnovljenih v deklaraciji iz Madrida, o razvojnih ciljih tisočletja in izkoreninjanju revščine v svetu potrebno trgovinsko okolje, v katerem bodo imele države v razvoju v Latinski Ameriki dejansko dostop do trgov v razvitih državah in bodo lahko ohranile in razvile svojo lastno konkurenčno predelovalno in živilsko-predelovalno industrijo – okolje, v katerem se bodo izvajale pravičnejše trgovinske prakse ter uporabljali strogi predpisi na področju varovanja okolja in socialnih pravic;

19.  meni, da bi si Evropska unija morala prizadevati, da bi bile njene ponudbe privlačnejše in usmerjene v izpolnjevanje interesov gospodarskega razvoja naših partneric, da bi zagotovili njeno prisotnost v regiji, poleg ZDA in Kitajske; meni, da mora to vključevati dopolnilne ponudbe, na primer v zvezi z razvijanjem zmogljivosti in prenosom tehnologije; poudarja tudi, da je potrebno spoštljivo obravnavati naše partnerice in priznati asimetričnost potreb;

20.  ponovno poudarja pomen vključevanja določb o človekovih pravicah, okoljskih in socialnih standardov v vse trgovinske sporazume, sklenjene med EU in tretjimi državami, vključno z državami Latinske Amerike, da bi dosegli usklajeno zunanje delovanje, ki odraža gospodarske interese EU ter spodbuja njene temeljne vrednote;

21.  poudarja, da morajo biti zaradi pozitivnega tržnega razvoja po vsej vrednostni verigi mogoči ustrezni donosi, od profitnih marž pa bi morali imeti koristi vsi akterji vzdolž celotne vrednostne verige;

22.  meni, da mora trgovinsko partnerstvo dobiti resnično evropsko razsežnost in da je treba povečati trgovinsko izmenjavo med državami Latinske Amerike in vsemi drugimi državami, tudi z državami Srednje in Vzhodne Evrope; meni, da je treba v izmenjavo vključiti več gospodarskih dejavnosti;

23.  poudarja, da bi morala imeti podjetja, ki imajo sedež v EU in delujejo v Latinski Ameriki, konstruktivno vlogo, in sicer z uveljavitvijo visokih okoljskih standardov, standardov socialne varnosti in standardov upravljanja kakovosti ter s ponujanjem dostojnega plačila in varnosti zaposlitve;

24.  se zaveda, da je prišlo v preteklosti do nekaterih primerov kršitev s strani podjetij, ki delujejo v Latinski Ameriki, vključno z ekološko degradacijo, primeri izkoriščanja delavcev ter resnimi kršitvami človekovih pravic; opominja, da morajo biti EU kot celota in podjetja s sedežem v EU, ki delujejo v Latinski Ameriki, v zgled glede vedenja na delovnopravnem in okoljskem področju v povezavi s preglednostjo in spoštovanjem človekovih pravic, kar mora zagotoviti zaščito vseh akterjev; poudarja, da so večnacionalna evropska podjetja pomemben del podobe EU v regiji in da morajo spodbujati njene vrednote, obenem pa spoštovati načela družbene odgovornosti podjetij;

25.  priznava, da je sklenitev sporazumov STO o trgovini z bananami končala dolgotrajni spor z državami iz Latinske Amerike in državami AKP, ki dobavljajo banane, da bi lahko z njo pospešili napredek v krogih pogajanj iz Dohe in da je prispevala k zaključku pogajanj o raznih sporazumih s Srednjo Ameriko ter Kolumbijo in Perujem; kljub temu pa zahteva, da se upoštevajo sprejete obveznosti do partnerjev AKP in interesi proizvajalcev EU; v izogib dodatnim sporom zahteva, da se vsem trgovinskim partnerjem iz Latinske Amerike zagotovi pravična obravnava, tudi tistim, ki z EU niso sklenili trgovinskega sporazuma;

26.  opozarja, da sporazumi, ki so bili sprejeti na ravni STO, in dvostranski sporazumi, o katerih se pogaja z nekaterimi državami članicami iz Latinske Amerike, vplivajo na občutljiva gospodarstva najbolj oddaljenih regij, saj so njihovi kmetijski sektorji podobni tistim v Latinski Ameriki; zato podpira pristop, s katerim bi v okviru trgovinskih sporazumov med EU in Latinsko Ameriko ohranili strateške in tradicionalne sektorje najbolj oddaljenih regij, zanje zagotovili ustrezna nadomestila ter jim posvetili posebno pozornost, da ne bi prekršili zavez, ki jih je v svoji evropski strategiji za najbolj oddaljene regije leta 2009 sprejela EU;

27.  poudarja, da je treba pri izvajanju vseh pridružitvenih sporazumov upoštevati interese ljudi, ki jih sporazum zadeva, prav tako pa jih morajo ratificirati parlamenti ob upoštevanju vseh stebrov, torej političnega dialoga, sodelovanja in trgovine;

28.  ugotavlja, da so se pogajanja o pridružitvenem sporazumu med EU in Srednjo Ameriko pozitivno zaključila in bi ta sporazum kot prvi primer sporazuma med dvema regijama z ustreznimi spremljajočimi politikami moral povečati ne le blaginjo, ampak bi moral okrepiti tudi nadaljnje povezovanje držav Srednje Amerike; je seznanjen z odločitvijo Paname, da bo začela svoj proces vključitve v podsistem srednjeameriškega gospodarskega povezovanja;

29.  opaža, da so bila pogajanja za večstranski trgovinski sporazum med EU in Kolumbijo ter Perujem pozitivno zaključena; ugotavlja, da je Bolivija sklenila umakniti zahtevek v zvezi z večstranskim trgovinskim sporazumom, ki ga je predložila sodišču Andske skupnosti; zato ustrezne strani poziva, naj si prizadevajo za to, da bi v prihodnje z Andsko skupnostjo podpisali pridružitveni sporazum, ki bi ga sklenili po pogajanjih z vsemi državami Andske skupnosti;

30.  podpira ponovni začetek pogajanj o pridružitvenem sporazumu EU-Mercosur, saj bi bil takšen sporazum, ki je izjemno pomemben in vpliva na 700 milijonov ljudi, če bi bil hitro sklenjen, najbolj velikopotezen dvoregijski sporazum na svetu, zato poudarja, da mora biti Parlament vključen v vse faze pogajanj; se zaveda, da bodo vprašanja s področja kmetijstva najverjetneje ena najobčutljivejših tem v pogajanjih; poziva, da je treba uvoz kmetijskih proizvodov v EU dovoliti le, kadar so bili proizvedeni ob upoštevanju evropskih standardov za varstvo potrošnikov, zaščito živali, varstvo okolja ter minimalnih socialnih standardov; poudarja, da je treba na koncu doseči uravnotežen rezultat za obe strani ter zagotoviti, da bodo v pogajanjih v celoti upoštevani nedavni dogodki v svetovnem gospodarstvu, svetovni okoljski izzivi, na primer podnebne spremembe, ter zahteve in pomisleki, ki jih je posredoval Parlament;

31.  poziva Komisijo, naj tesneje vključi Parlament v pogajanja o potrebni posodobitvi sporazumov s Čilom in Mehiko;

32.  odločno podpira sprejetje skupnega izvedbenega načrta strateškega partnerstva Mehika–EU in pogajanja, s katerimi poskusili temeljito prenoviti trgovinske odnose, da bi izkoristili celoten potencial pridružitvenega sporazuma EU–Mehika, ki je od začetka veljave povzročil 122-odstotno povečanje v trgovinskih tokovih;

33.  odločno podpira časovni načrt in delovni program partnerstva za razvoj in inovacije Čile–EU ter obojestransko koristno povečanje v trgovini blaga in storitev, zagotovljeno s pridružitvenim sporazumom, po zaslugi katerega se je trgovinska izmenjava med Čilom in EU od leta 2003 dokazano več kot podvojila;

34.  poudarja, da je treba izvesti predhodno oceno vpliva posledic sporazuma z Mercosurjem zaradi predvidenega povečanja uvoza mesa v Evropo (70 % za govedino in 25 % za perutnino), kar je ceneje, saj gre za izdelke, za katere pridelavo veljajo manj strogi sanitarni, okoljski in socialni standardi;

35.  poziva Komisijo in njene latinskoameriške partnerice, naj v oceno skladnosti s standardi na področju dela, človekovih pravic in okolja, vsebovanih v trgovinskih sporazumih, vključijo civilno družbo ter spodbujajo redni dialog s civilno družbo, ki ga predvidevajo pridružitveni sporazumi;

36.  je globoko zaskrbljen zaradi nedavnih omejevalnih ukrepov, ki so jih sprejele argentinske oblasti za živila, uvožena iz tretjih držav, vključno z Evropsko unijo; meni, da so ti ukrepi resnična netarifna ovira, nezdružljiva z obveznostmi STO; zato poziva argentinske oblasti, naj odpravijo to nezakonito obremenitev za živila, saj bi lahko dajala slab zgled in pomenila resno oviro za tekoča pogajanja EU-Mercosur;

37.  poziva Komisijo, naj poveča preglednost trgovinskih pogajanj z zagotavljanjem zgodnjega dostopa do ključnih dokumentov in osnutkov sporazumov vsem socialnim partnerjem v sektorjih, na katere bi lahko vplivali trgovinski sporazumi, ob upoštevanju standardnih postopkov za dokumente, za katere veljajo zahteve o zaupnosti, ter z njimi vzpostavi trajen in formaliziran postopek posvetovanja;

38.  opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima Zveza južnoameriških držav (UNASUR);

39.  poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve tesnega sodelovanja med dvema celinama, da bi razvili novo latinskoameriško železniško omrežje;

40.  je seznanjen z odločitvijo o ustanovitvi Skupnosti držav Latinske Amerike in Karibov (CELAC); poudarja, da je regionalno povezovanje proces, ki je osrednjega pomena za pomoč Latinski Ameriki pri prilagajanju novim svetovnim izzivom;

41.  meni, da se morajo okviri v zvezi s trgovino, energijo in podnebnimi spremembami vzajemno podpirati;

42.  poziva Komisijo, naj podpre partnerje v Latinski Ameriki pri vzpostavljanju konkurenčnih proizvodnih zmogljivosti z dodano vrednostjo; predlaga ustanovitev regionalnih akademij za trgovino v regijah Latinske Amerike in v državah članicah EU, namenjenih razvijanju zmogljivosti med MSP z zagotavljanjem usposabljanja o pogojih za trgovanje s kmetijskimi izdelki, blagom in storitvami s partnersko regijo;

43.  poziva latinskoameriške države, naj si iskreno prizadevajo za boj proti podnebnim spremembam in zlasti za zaustavitev krčenja gozdov;

44.  spodbuja podporo EU trgovskim sejmom v različnih evropskih in latinskoameriških državah, na katerih bi sodelovali EU in Latinska Amerika, da bi ustvarili platformo za stike in partnerske sporazume, zlasti med MSP;

45.  meni, da mora naslednja reforma sistema splošnih preferencialov povečati njegovo učinkovitost in stabilnost ter zagotoviti, da bodo latinskoameriški proizvajalci poželi morebitne koristi te sheme preferencialov; meni, da bi morala pogajanja o trgovinskih sporazumih z državami, ki že koristijo shemo splošnega sistema preferencialov, omogočati stopnjo asimetrije, ki bi v veliki meri upoštevala raven preferencialov, uporabljenih v okviru te sheme; poudarja, da se lahko vse države svobodno odločijo, da ne bodo začele pogajanj, in lahko tako še naprej koristijo prednosti sistema splošnih preferencialov, dokler izpolnjujejo ustrezne pogoje;

46.  ugotavlja, da je bil ustanovljen nov sklad EU za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki, katerega glavni cilj mora biti, da deluje kot vzvod pri zbiranju dodatnih sredstev za financiranje diverzifikacije naložb v Latinski Ameriki, namenjenih spodbujanju napredka na prednostnih področjih, kot so učinkoviti sistemi javnega prometa in mobilnosti, varčevanje z energijo, obnovljiva energija, izobraževanje in raziskovanje;

47.  pozdravlja odločitev o oblikovanju fundacije EU–LAK, ki bo tudi na trgovinskem področju prispevala k okrepitvi dvoregijskega partnerstva, spodbujala njegovo prepoznavnost in uresničevala njegov potencial;

48.  meni, da mora besedilo v poglavjih o zaščiti naložb v trgovinskih sporazumih prispevati k zagotovitvi pravne varnosti opravljenih naložb, ne da bi vplivalo na odzivnost vlad na okoljske, zdravstvene in socialne zahteve prebivalstva;

49.  priznava pomen revizije zunanjega dolga Ekvadorja, ki jo je izvedla mednarodna komisija, in spodbuja druge države, da uvedejo podobne postopke; poziva Komisijo in Svet, naj pospešita reševanje težave zunanjega dolga nekaterih latinskoameriških in karibskih držav, tako na dvostranski ravni kot tudi v mednarodnih finančnih institucijah;

50.  poziva Evropsko unijo, naj podpre nov koncept podpore varstvu okolja z nadomestili za izgubo potencialnih trgovinskih prihodkov in naj v skladu s predlogom ekvadorske vlade sofinancira ustanovitev odškodninskega sklada Yasuni ITT pod okriljem Združenih narodov za razvoj, iz katerega bi se izplačevala nadomestila ekvadorskim prebivalcem, da bi se vzdržali črpanja nafte iz naftnih polj v narodnem parku Yasuni;

51.  vnovič poudarja, da mora EU dejavno in konkretno podpirati tiste države v razvoju, ki uporabljajo tako imenovane prožnosti, vgrajene v Sporazum TRIPS, da lahko v okviru svojih nacionalnih programov javnega zdravja zagotavljajo zdravila po dostopnih cenah;

52.  poziva Komisijo, naj priporočila iz tega poročila uresniči v novi trgovinski strategiji EU, zlasti kar zadeva prihodnost trgovine med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi;

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 285 E, 22.11.2006, str. 126. (2) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155. (3) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 261. (4) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 123. (5) UL C 308 E, 16.12.2006, str. 182. (6) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 291. (7) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 591. (8) UL C 297 E, 20.11.2008, str. 193. (9) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 64. (10) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 77. (11) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 5. (12) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0089. (13) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0141. (14) UL C 285 E, 26.11.2009, str. 126. (15) UL L 211, 6.8.2008, str. 1. (16) „Prihodnost STO – obravnavanje institucionalnih izzivov novega tisočletja“, poročilo svetovalnega sveta generalnemu direktorju Supačaju Paničpakdiju (STO, januar 2005). (17) Osnutek sklepa UNFCCC -/CP.15, Křbenhavnski sporazum, FCCC/CP/2009/L.7.