Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 1997 o poročilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o demografskih razmerah v Evropski uniji (1995)(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 1998 o demografskem poročilu Komisije za leto 1997(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2000 o sporočilu Komisije „Evropi za vse starosti naproti – spodbujanje blaginje in medgeneracijske solidarnosti“(3),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije „Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami“ (KOM(2005)0094),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2006 o evropskem socialnem modelu za prihodnost(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o napredku v EU na področjih enakih možnosti in nediskriminacije (prenos direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES)(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU(8),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“ (KOM(2006)0571),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Spodbujati solidarnost med generacijami“ (KOM(2007)0244),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. marca 2007 o družini in demografskih spremembah(10) ter njegovega bistvenega predloga, da bi morale države članice podpisati evropski pakt za družino,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije „Demografska prihodnost Evrope: dejstva in podatki“ (SEC(2007)0638),

–  ob upoštevanju objav Cedefopa o „inovativnih ukrepih na področju učenja starejših“(11), o „delu in staranju: nastajajoče teorije in empirične perspektive“(12), o „posodabljanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja: četrto poročilo o raziskavah na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi: zbirno poročilo“(13) in o „ponudbi znanj in spretnosti ter povpraševanju po njih v Evropi: srednjeročna napoved do leta 2010“(14),

–  ob upoštevanju demografskega poročila Komisije za leto 2008 o izpolnjevanju socialnih potreb v starajoči se družbi (SEC(2008)2911),

–  ob upoštevanju skupnega poročila, ki sta ga Komisija in Odbor za ekonomsko politiko (delovna skupina za problematiko staranja prebivalstva) pripravila o Poročilu o staranju prebivalstva iz leta 2009: ekonomske in proračunske napovedi za države članice EU-27 (2008–2060),

–  ob upoštevanju členov 25 in 34 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki izrecno določata, da imajo starejši pravico do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju ter dostop do dajatev socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v obdobju starosti,

–  ob upoštevanju člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki izrecno prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi starosti,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za Direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (KOM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o tem,

–  ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(15),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0268/2010),

A.  ker človeka vredna družba temelji na načelu medgeneracijske pravičnosti,

B.  ker je treba pri medgeneracijskih odnosih upoštevati razsežnost spola,

C.  ker je treba storiti mnogo več, da bi odpravili razširjeno nepravično diskriminacijo na podlagi starosti, s katero se starejši pogosto soočajo pri zaposlovanju ter dostopu do izdelkov, infrastrukture in storitev,

D.  ker sta diskriminacija starejših na podlagi starosti ter njihova socialna izključenost in revščina tesno povezani,

E.  ker je veliko starejših tudi invalidov, zaradi česar so lahko izpostavljeni večplastni diskriminaciji,

F.  ker demografske spremembe močno vplivajo na osebno in poklicno življenje ljudi, zlasti žensk, medtem ko so nezadostne storitve, nizka raven socialne podpore, počasna in težavna vključitev na zakoniti trg dela, dolga obdobja nestalne ali začasne zaposlenosti ter nezadostna podpora za mlade pare med razlogi, zaradi katerih mladi odlagajo ustvarjanje družine in odločitev za otroka,

G.  ker gospodarstvo in družba za dosego svojih ciljev potrebujeta življenjske izkušnje, prispevek in bogastvo idej vseh generacij,

H.  ker bi lahko demografske spremembe po ocenah Komisije bistveno spremenile strukturo prebivalstva in starostno piramido; ker se bo tako delež mladih v starosti do 14 let zmanjšal s 100 milijonov (indeks za leto 1975) na 66 milijonov leta 2050 in bo število delovno aktivnih prebivalcev po najvišji vrednosti 331 milijonov okoli leta 2010 postopno upadalo (približno 268 milijonov leta 2050); ker bo med letoma 2004 in 2050 pričakovana življenjska doba moških narasla za 6 let, žensk pa za 5 let, delež oseb nad 80 let pa se bo povečal s 4,1 % leta 2005 na 11,4 % leta 2050,

I.  ker je treba stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let v okviru ambicioznih ciljev za stopnjo zaposlenosti iz strategije EU 2020 povečati na 75 % do leta 2020, hkrati pa se soočiti z demografskim izzivom,

J.  ker so demografske spremembe obvladljive in vzdržne, če se pravilno predvidijo in jih vsi vzamejo resno; ker je treba pri obravnavi demografskega vprašanja upoštevati dolgoročne strateške usmeritve in ukrepati zoper nepravično diskriminacijo na osnovi starosti,

K.  ker je v obdobju demografskih sprememb še zlasti pomembna vloga staršev, saj so potrebni kot delavci ter kot (so-)matere in očetje, in ker je treba preprečiti nevarnost, da bi to dvojno breme padlo samo na pleča žensk,

L.  ker se danes soočamo z dvojno krizo, in sicer zaradi velikega deleža brezposelnosti mladih in vprašljivim financiranjem pokojninskih sistemov, oba pojava pa je treba obravnavati skupaj, s prizadevanji za večje socialne pravice ter boljšim vključevanjem mladih v ustvarjanje blaginje in oživitev gospodarstva; ker morajo biti mladi, kot je poudaril Odbor regij (CdR 97/2009), v naši starajoči se družbi dragocen in bistven vir za družbo, ki ga je mogoče in ga je treba mobilizirati za doseganje družbenih in ekonomskih ciljev,

M.  ker so glavni instrumenti za spodbujanje medgeneracijske pravičnosti (v obliki pokojninskih sistemov, proračuna, zadolženosti in zdravstvene oskrbe ter kompleksne rehabilitacije) in odpravo nepoštene diskriminacije v rokah držav članic, EU pa lahko daje pomembne pobude za spremljanje, izmenjavo najboljših praks in akcijske programe ter spremlja izvajanje svoje zakonodaje zoper diskriminacijo na podlagi starosti in sklene pomembno novo predlagano protidiskriminacijsko zakonodajo, ki bo prepovedala diskriminacijo na podlagi starosti pri dostopu do izdelkov, infrastrukture in storitev,

N.  ker bo delež ljudi, starejših od 60 let, v EU naraščal hitreje kot kdaj koli doslej, pri čemer se največji porast pričakuje med letoma 2015 in 2035, ko bo ta starostna skupina letno narasla za 2 milijona;

O.  ker diskriminacija na podlagi starosti ogroža medgeneracijsko solidarnost in ker je kljub temu, da je v Pogodbi prepovedana, še vedno zelo razširjena ter močno ovira dostop starejših in mlajših delavcev do trga dela, socialne varnosti in nekaterih storitev,

Načela in cilji

1.  meni, da sta medgeneracijska pravičnost in solidarnost soznačna in jo opredeljuje kot enakomerno, razumno in zavestno porazdelitev koristi in bremen med generacijami ter meni, da je solidarnost na splošno ena izmed temeljnih vrednot evropskega sodelovanja;

2.  meni, da uspešno sožitje generacij temelji na osnovnih vrednotah svobode, pravic in solidarnosti, pravičnosti in nesebične podpore prihodnje generacije ter ga morajo prežemati medsebojno spoštovanje, deljena odgovornost in pripravljenost sprejeti temeljne pravice, ki si jih ljudje zaslužijo kot človeška bitja in državljani EU, ter pomagati drug drugemu, pa tudi individualno načrtovanje za prihodnost, vključno z večjim zavzemanjem za vedenje, ki bo upoštevalo zdravstveno preventivo;

3.  meni, da bi lahko pričakovano upadanje prebivalstva do leta 2050 prispevalo k zmanjšanju pritiska na okolje in omogočilo trajnostni razvoj, za katerega pa bo potrebna proaktivna politika, da se bodo ustrezno prilagodili prostorsko načrtovanje, stanovanja, promet in vse druge oblike infrastrukture;

4.  ugotavlja, da se pričakovana življenjska doba na srečo daljša in so ljudje dlje aktivni ter samostojno in zavzeto sodelujejo v družbenem življenju; meni, da je podaljšanje pričakovane življenjske dobe pozitiven napredek, ki pa ne sme povzročiti zmanjšanja delavskih pravic; po drugi strani ugotavlja, da je stopnja rodnosti v državah članicah že desetletja nizka, kar bi lahko ob pomanjkanju pravočasne rešitve privedlo do velike obremenjenosti prihodnjih generacij in konfliktov glede porazdelitve bremena; poudarja, da so ti izzivi lahko osnovno gonilo za pravičnejšo porazdelitev bremen ter bolj vključujoče in kakovostne sisteme socialne varnosti;

5.  meni, da mora biti cilj politike za medgeneracijsko pravičnost ustvariti potrebno podlago, pravice in instrumente za odprt in odkrit medgeneracijski dialog, ki bo prinesel korist vsem in tako tudi ukrepe za pravično porazdelitev med generacijami;

6.  meni, da je treba pojasniti, da starejši, tudi če trpijo za invalidnostjo, in delavci, ki se bližajo upokojitveni starosti, niso breme za gospodarstvo in družbo ter ne ovirajo modernizacije delovnih postopkov, temveč so zanesljiva pridobitev in pomembna dodana vrednost zaradi svojih izkušenj, dosežkov, znanja in večje lojalnosti do svojega delovnega mesta; meni, da se je pomembno boriti proti vsem oblikam predsodkov in diskriminacije zoper vse skupine družbe ter si prizadevati za družbo, v kateri bodo starejši obravnavani enakopravno kot človeška bitja s temeljnimi pravicami; ugotavlja, da politika Evropske unije temelji na načelu „družba za vse“ in da morajo zato vsi predvideni politični ukrepi v vsakem pogledu služiti uresničitvi tega koncepta; je prepričan, da morajo vse države članice ljudem različne starosti zagotoviti, da bodo imeli vso možnost aktivne udeležbe v družbenem življenju ne glede na svojo starost; poudarja, da je prihodnost odvisna od mladih, zato morajo politični akterji upoštevati moderniziranje družbe in sodelovanje vseh;

7.  zahteva, naj se pri obravnavi demografskega izziva in solidarnosti posebna pozornost nameni vidiku spola, saj odnosi med spoloma sestavljajo celotni življenjski krog od rojstva do starosti in s tem vplivajo na dostop do virov in možnosti ter oblikujejo življenjske strategije na vsaki stopnji;

8.  poudarja, da evropska gospodarstva, ki se soočajo z demografskimi izzivi, potrebujejo konkurenčna podjetja, ki bodo nastala z manjšimi davčnimi in upravnimi bremeni in reformo državnega sektorja; meni, da je konkurenčen in inovativen zasebni sektor bistven element za ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti vseh generacij;

9.  ker imajo civilna družba, cerkve in dobrodelne ustanove dolgo in neprekinjeno tradicijo zagotavljanja socialne podpore in razvoja tako družinam kot vsem kategorijam državljanov v stiski, meni , da bo njihovo sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju takih ukrepov pomagalo okrepiti politike, ki se osredotočajo na socialno in medgeneracijsko solidarnost in bo načelo subsidiarnosti tako prišlo do izraza;

10.  ugotavlja, da je zaradi demografskih sprememb veliko starejših potencialnih prostovoljcev, kar je v naših skupnostih ogromen neizkoriščen vir; poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za starejše prostovoljce in za vse večje število starejših državljanov z bogatimi izkušnjami, ki so pripravljeni biti prostovoljci, razvije akcijski program za starejše, ki bi lahko potekal vzporedno s programom Mladi v akciji in bi ga dopolnjeval, ter naj spodbuja posebne programe za medgeneracijsko prostovoljstvo in mentorstvo;

Pobuda za preglednost

11.  poziva Komisijo in Svet, naj uvedeta generacijsko računovodstvo za obveščanje o kazalnikih Eurostata za trajnostni razvoj in za njihov nadaljnji razvoj v vseh državah članicah in na ravni EU, da bi oblikovali zanesljive prikaze in napovedi plačilnih tokov, prispevkov in bremen vsake generacije;

12.  se zavzema za obvezno oceno učinkov (pregled generacij), ki bi na evropski in nacionalni ravni prikazala učinke zakonov na medgeneracijsko pravičnost in omogočila dolgoročno analizo stroškov in koristi;

13.  poziva Komisijo, naj ločeno predstavi trenutno gibanje deleža odvisnosti, drastično zmanjšanje rodnosti v državah članicah in težave pri dostopu njihovih državljanov do drage umetne oploditve (vključno z zadevno zakonodajo na trgu dela), ter finančne posledice vseh teh postopkov, da današnjim generacijam omogoči načrtovanje življenjskih strategij;

14.  poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj spremlja in razčleni odnose med generacijami ter se pri tem opre na kazalnike, razčlenjene po spolu in starostnih skupinah;

Izobraževalne in zaposlovalne politike

15.  je prepričan, da je odprt in pravičen dostop do izobraževanja in dela za vse starostne skupine bistvena sestavina pri oblikovanju politike generacijske pravičnosti in podlaga za blagostanje, samostojnost in trajnost;

16.  glede na starajočo se družbo v EU meni, da si je treba aktivno prizadevati za vključevanje ljudi na trg dela in njihov obstoj na njem, kar velja za vse starostne skupine, tudi starejše ljudi; meni, da je bistveno najti ravnotežje med tem, da se ljudem zagotovi zadostna varnost in ohrani njihova motiviranost za delo in zaslužek; poleg tega meni, da je za dosego višje ravni znanja in spretnosti vsem družbenim skupinam treba zagotoviti čim višji standard izobraževanja in boljše možnosti za vseživljenjsko učenje kot doslej;

17.  meni, da je treba pri politiki zaposlovanja, ki upošteva položaj starejših delavcev, razmisliti o novih oblikah organizacije dela v podjetjih, spodbujati prožna pravila, ki omogočajo postopno upokojitev, zmanjšati stres, izboljšati pogoje dela ter spodbujati protidiskriminacijsko prakso pri zaposlovanju in poklicnem usposabljanju;

18.  poudarja, da demografske spremembe Evropsko unijo postavljajo pred izziv upravljanja s kadrovskimi viri, zaradi česar je potrebna proaktivna politika za doseganje polne zaposlenosti;

19.  priznava, da delo ni zgolj plačana zaposlitev ter da mladi in starejši ljudje s svojim delom v družini in družbi v veliki meri prispevajo k oblikovanju človeka vredne družbe ter k izboljšanju stabilnosti storitev in delovnih mest; poziva vlade, naj olajšajo in priznajo prostovoljno delo, ustanavljanje lokalnih skupnosti, oskrbo v okviru skupnosti in družine ter čim prej rešijo vprašanje pravne odgovornosti;

20.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo priznale nevidno in neformalno delo na področju medgeneracijske solidarnosti, ki ga opravljajo družinski člani (pretežno ženske) vseh starosti, ko skrbijo za starejše in mlajše člane, ki potrebujejo oskrbo, in sicer na pravni, socialni in ekonomski ravni (zlasti kar zadeva socialno varnost, poklicni status, zaslužke in enake možnosti za moške in ženske), kakor je poudarjeno v poročilu, ki ga je 8. decembra 2008 sprejel Odbor za pravice žensk in enakost spolov;

21.  je trdno prepričan, da je nepravična diskriminacija na delovnem mestu na podlagi starosti zelo razširjena in da se je treba močneje in prednostno boriti proti njej, zlasti z učinkovitim izvajanjem Direktive 2000/78/ES (evropske direktive o enakopravnosti pri zaposlovanju) v vseh državah članicah in nadaljnjimi nezakonodajnimi ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da bi se starejši zavedali svojih pravic ter bi imeli po potrebi dostop do podpore in pravnih nasvetov;

22.  ugotavlja, da so starejše ženske na trgu dela pogosto žrtve neposredne ali posredne ter večplastne diskriminacije, in meni, da je treba to vprašanje ustrezno obravnavati;

23.  ugotavlja, da bi bilo treba starejšim za dostop do zaposlitve najprej zagotoviti, da so zmožni priti do svojega delovnega mesta, zato je prepričan, da je treba čim prej sprejeti in izvajati direktivo o prepovedi diskriminacije na podlagi starosti pri dostopu do izdelkov, infrastrukture in storitev;

24.  meni, da starejši delavci ne bi smeli biti prisiljeni, da proti svoji volji prenehajo delati zaradi arbitrarno določene starostne meje za obvezno upokojitev; zato poziva države članice, naj ponovno preučijo možnost, da bi odpravile starostno mejo za obvezno upokojitev, ki ljudem preprečuje, da bi delali še naprej, če si to želijo, ohranijo pa naj starostno mejo za upokojitev, da bi se lahko ljudje upokojili, če si to želijo, ter prejemali pokojnino in pokojninske dodatke;

25.  ugotavlja, da neuravnoteženi ukrepi za znižanje starosti delovne sile ne vodijo v višjo raven inovacij, kot se pogosto trdi, ampak gre v resnici za zmanjšanje stroškov z odpuščanjem izkušenih in zato bolje plačanih delavcev, s tem pa se tratijo izkušnje, znanje in spretnosti, zlasti če bi lahko starejši z usposabljanjem ostali dlje na istem delovnem mestu;

26.  meni, da bi morali vsi ukrepi v zvezi z upokojitveno starostjo temeljiti na potrebah vpletenih oseb; meni, da so potrebni prožnejši pokojninski predpisi, ki bi upoštevali potrebe posameznikov v starajoči se delovni sili in se prilagajali povpraševanju na trgu dela; poziva države članice, naj dajo prednost razvoju in izboljšanju sistemov socialne varnosti, da bi se prilagodili tem potrebam;

27.  obžaluje, da so delovne izkušnje nekaterih zaradi začasnih zaposlitev in vse več kratkoročnih delovnih razmerij, za katera v nekaterih državah članicah ne nudijo dostojnih plač in socialnovarstvenih pravic, ter zaradi dela na črno, priložnostnih in občasnih zaposlitev ali brezposelnosti vse bolj nestalni in negotovi, in da je večji del delovnih mest starejšim težko dostopen; priznava, da se obdobja, ko nekdo dela, se uči, skrbi za druge ali prostovoljno dela, dopolnjujejo in zagotavljajo dragocene izkušnje v vsaki starosti; ugotavlja, da porast priložnostne zaposlitve vpliva tudi na finančno varnost sedanje generacije in povzroča večja bremena za prihodnje generacije; hkrati pa poudarja, da lahko številne oblike samostojnega dela in samozaposlitve, prožne oblike dela, delo s krajšim delovnim časom in različne vrste začasnih zaposlitev bistveno pomagajo številnim starejšim, da si povečajo ali zagotovijo prihodke, če morajo na primer skrbeti za najbližje sorodnike ali prijatelje;

28.  je prepričan, da lahko prožna varnost prispeva k bolj odprtemu, odzivnemu in vključujočemu trgu dela in olajša prehod med različnimi fazami delovnega življenja, zlasti če temelji na solidarnosti in deljeni odgovornosti med generacijami ter upošteva zahteve in potrebe vseh starostnih in dohodkovnih skupin prebivalstva; poudarja, da je treba zagotoviti dobro usklajene mehanizme, ki omogočajo ustrezno usposabljanje, nadzor nad pravicami delavcev in spoštovanje družinskega življenja; ugotavlja, da prožna varnost vključuje obsežne strategije vseživljenjskega učenja ter sodobne, ustrezne in trajnostne sisteme socialne varnosti;

29.  poudarja, da je treba v celoti zagotoviti varnost poklicne in izobraževalne poti; vsakdo bi moral imeti možnost, da vse življenje neprekinjeno hodi po poklicni poti, ki bi mu omogočala pravico do polne pokojnine;

30.  poudarja, da mora biti vseživljenjsko učenje glavni cilj izobraževalnih ukrepov in so zanj odgovorne vse generacije, javni organi in podjetja; zato poziva države članice, naj podprejo sisteme poklicnega usposabljanja, zlasti če vključujejo praktično usposabljanje, ki je lahko včasih v obliki pripravništva;

31.  poziva EU, naj izvaja učinkovito politiko, ki bo starejšim delavcem omogočila, da ostanejo na razpolago za delo in da zaradi svoje starosti ne bodo diskriminirani;

32.  poziva k spodbujanju kulture, ki zagotavlja upravljanje staranja v podjetjih in sicer ob prihodu mladih in odhodu starejših delavcev, in k prilagajanju njenih podrobnosti, zlasti z možnostjo postopne upokojitve, pri čemer je treba upoštevati težavnost delovnega mesta ter delovne, zdravstvene in varnostne pogoje;

33.  je prepričan, da so za čim boljše upravljanje s človeškimi viri z začetnim usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem odgovorni gospodarski akterji, vključno s poklicnimi panogami, ki bi morale predvideti svoje potrebe po zaposlovanju in usposabljanju;

34.  poudarja, da je treba vseživljenjsko učenje potrjevati z diplomami in potrdili o pridobljenih kvalifikacijah, kr bi delavcem najbolj koristilo; opozarja, da je treba ustaliti postopke za potrjevanje pridobljenega znanja;

35.  predlaga, da se sistematsko spremlja in statistično predstavi udeležba starejših delavcev v strukturah vseživljenjskega učenja;

36.  predlaga, da se starejšim delavcem in brezposelnim zagotavljajo dodatne spodbude, da se bodo lahko udeleževali programov vseživljenjskega učenja in tako utrdili svoj položaj, ali se uspešno vrnili na trg dela;

37.  poziva k večjemu vključevanju žensk vseh starostnih skupin v programe vseživljenjskega učenja;

38.  je seznanjen z oceno, da bo zaradi demografskih sprememb do leta 2030 razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom 2 : 1; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prihodnjo vlogo družinskih negovalcev z oblikovanjem političnih pobud, ki bodo ženskam in moškim omogočile, da dosežejo ravnovesje med poklicnimi obveznostmi ter skrbjo za družino;

39.  poudarja, da se z demografskimi spremembami ne sme upravičevati splošnega zmanjševanja socialnih pravic in storitev, ampak so nasprotno izziv za današnjo družbo, ter da morajo biti te pravice in storitve uravnotežene tako glede aktivnih kot neaktivnih generacij; spodbuja države članice, naj poenostavijo socialno zakonodajo, da bi bila bolj prožna, dostopna in razumljiva tako za delodajalce kot za delavce;

40.  meni, da bi morala Evropska komisija podpreti izvajanje novih pobud za spodbujanje aktivnega, zdravega in dostojnega staranja z obstoječimi političnimi instrumenti in programi EU;

Pobuda o evropskem jamstvu za mlade

41.  poudarja, da je brezposelnost mladih ena najbolj perečih težav, saj vodi v odrekanje možnosti, socialno izključenost, naraščajoče socialne stroške in zapravljanje dragocenih človeških virov, vse to pa je pomemben socialni razlog za zmanjševanje rodnosti in spodbuja zmanjševanje pravičnosti med generacijami; poudarja, da je treba skrajšati časovne vrzeli pri prehodu mladih iz ene šolske ustanove v drugo ali preden se po diplomi zaposlijo; in ugotavlja, da je pomembno zagotoviti vključenost mladih v družbo, jim dati možnost, da pridobijo primeren poklic, in spodbujati podjetništvo mladih;

42.  poudarja, da morajo imeti mladi dolgoročne perspektive ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi spodbujale mobilnost mladih med študijem in opravljanje kvalitetne prakse in da je treba ustvariti več delovnih mest za mlade in jim zagotoviti polno vključevanje v družbo ter vlagati v mlade in spodbujati možnosti zanje, da bi lahko prihodnja generacija uživala vse pravice, ki jim pripadajo in ohranila dostojanstvo;

43.  poudarja, da brezposelnost mladih, zlasti pa neenak razvoj med regijami ovirata teritorialno kohezijo;

44.  poudarja, da bo demografski razvoj povzročil pomanjkanje usposobljene delovne sile, ki se lahko večinoma nadomesti s kvalificiranimi delavkami; pri tem pa je pomembno, da država in delodajalec spremenita svoj način razmišljanja in sprejmeta ukrepe za boljše prilagajanje okvirnih pogojev in pogojev dela potrebam žensk;

45.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti začetku poklicne kariere mladih ter v celoti podpirati njihov uspešen vstop na trg dela, ker lahko neuspešen začetek poklicne kariere vpliva na vse življenje posameznika in njegovo aktivnost na trgu dela;

46.  poziva Svet in Komisijo, naj si posebej prizadevata za pripravo konkretnih ukrepov, med katerimi bo tudi evropsko jamstvo za mlade, da se mladim po največ štirimesečni brezposelnosti ponudi delovno mesto, pripravništvo, dodatno usposabljanje ali kombinacijo dela in izobraževanje, pod pogojem, da ti s samostojnimi prizadevanji pripomorejo k svojemu vključevanju v delo;

47.  meni, da je treba mladim brezposelnim delavcem zagotoviti svetovanje, vodenje in pomoč, ki jo potrebujejo, da bi se ponovno ali prvič zaposlili, prav tako pa tudi študentom ali bodočim študentom, da bi bili pri izbiri svoje poklicne poti v celoti seznanjeni s potencialnimi zaposlitvenimi možnostmi;

Pobuda za evropski pakt za starejše od 50 let

48.  poziva države članice in Komisijo, naj poskrbijo, da bodo z razširjeno strategijo EU 2020 doseženi naslednji cilji:

Pobuda za upravljanje staranja

49.  meni, da je zaposljivost starejših odvisna tudi od pobud na področju zdravja, višine dohodka in prispevkov v denarju ali naravi glede na pokojnino in druge pokojninske prejemke, nadaljnjega izobraževanja, oblik delovnega časa, neodvisnosti in možnosti individualne izbire za delavce, boljšega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, zadovoljstva na delovnem mestu in ravnanja vodstva ter zagotovitve ustrezno prilagojenega delovnega mesta v skladu z določbami direktive 2000/78/ES, ter na področju dostopnosti, in da bi morali socialni partnerji take pobude razvijati skupaj, po možnosti za vse zaposlene in na pobudo Komisije ter držav članic;

50.  meni, da bi morale države članice podjetja spodbujati k uvedbi strategij upravljanja staranja, s katerimi bi izkoristila izkušnje in posebne odlike starejših delavcev ter tako izboljšala svojo konkurenčnost;

51.  predlaga socialnim partnerjem, delodajalcem in državam članicam, naj delavcem, starim nad 50 let, omogočijo poklicno napredovanje vse do konca njihove poklicne poti;

Pobuda za medgeneracijski tandem

52.  zahteva konkretne pobude, da bi v delovnem procesu spodbujali starostno mešane ekipe; se zavzema za to, da se podprejo podjetja, ki prevzemajo take pobude, in nagrajujejo odlični projekti, saj bi s tem pokazali, da se z raznoliko razporejenostjo generacij poveča konkurenčnost in omogoči bolj usklajena rast;

53.  predlaga sprejem konkretnih pobud za vzpostavitev nove podjetniške kulture pri upravljanju s človeškimi viri, da bi se usmerili v zaposlovanje starejših delavcev ter ta pristop povezali z družbeno odgovornostjo podjetij;

54.  je prepričan, da bi lahko države članice povečale učinkovitost javnih zavodov za zaposlovanje za starejše brezposelne osebe z vključitvijo možnosti socialno in dobrodelno usmerjenega dela;

Pobuda „Za dostojno pokojnino“

55.  je prepričan, da je upokojitev pravica, ki jo lahko uveljavi vsak delavec, ko doseže zakonsko upokojitveno starost, določeno v državah članicah v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso; meni, da njihova odločitev, da svojega poklicno aktivnega življenja ne podaljšajo nad nacionalno določeno starost za upokojitev, ne sme vplivati na njihovo pravico do pokojnine ali kakršno koli drugo socialno pravico;

56.  poziva Svet in države članice, naj najkasneje do leta 2012 nepristransko pregledajo in odpravijo starostne omejitve za nekatere poklice in delovna mesta ali odobritev sredstev in sklepanje zavarovalnih polic; poziva Svet in države članice, naj preverijo težave starejših pri dostopu do posojil;

Pobuda „Za aktivno staranje“

57.  poziva Komisijo, naj pregleda dejavnosti v zvezi z zdravim staranjem ter leta 2011 pripravi akcijski načrt, da se:

58.  pozdravlja dejstvo, da so številne prostovoljne organizacije razglasile 29. april za dan medgeneracijske solidarnosti, in poziva Komisijo, naj pripravi predlog, da bo leto 2012 postalo evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, kar bo jasno pokazalo prispevek starejših k družbi in spodbudilo možnosti, da mladi in starejši delajo skupaj;

59.  meni, da bi moralo biti aktivno staranje ena izmed prednostnih nalog držav članic v prihodnjih letih; poudarja, da to zlasti zajema vzpostavitev ustreznih okvirnih pogojev za izkoriščanje potenciala starejših in oblikovanje inovativnih pristopov k dejavnostim, pa tudi ustrezno usposabljanje zaposlenih v službah za pomoč;

60.  meni, da bi bilo treba na aktivno staranje gledati s širšega vidika trajnostne zaposljivosti žensk in moških vso njihovo poklicno življenje in da je treba, če želimo starejše delavce spodbuditi, da ostanejo zaposleni, zlasti izboljšati delovne razmere z namenom varovanja njihovega zdravja in varnosti ali delovno okolje prilagoditi njihovemu zdravstvenemu stanju in potrebam, boriti se proti diskriminaciji na podlagi starosti ali spola, z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti vseživljenjskega učenja in usposabljanja poskrbeti za to, da bodo izpopolnjevali svoje znanje, ter s pregledom davčnih sistemov in sistemov socialne varnosti poskrbeti za učinkovite spodbude za daljše poklicno življenje, če je to potrebno;

61.  meni, da bi morale države članice in Evropska komisija za spodbujanje aktivnega staranja izkoristiti vse možnosti odprte metode usklajevanja, strategije zaposlovanja ter drugih instrumentov in programov Skupnosti, vključno s finančno podporo iz strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada;

62.  meni tudi, da bi morale prek obstoječih svetovalnih odborov in odborov za politike, vključno z Odborom za socialno zaščito, Odborom za zaposlovanje, Odborom za ekonomsko politiko in skupino strokovnjakov za demografska vprašanja, ohranjati vprašanje aktivnega staranja med političnimi nalogami EU in držav članic;

63.  poziva Svet in države članice, naj nemudoma sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bo imel vsak posameznik dostojno pokojnino, ki ne bo v nobenem primeru pod pragom revščine;

64.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o učinkovitosti in prednostih aktivne udeležbe starejših delavcev na trgu dela za vzdržnost sistemov socialne varnosti, spodbujanje produktivnosti in rasti ter boj proti socialni izključenosti;

Politike usklajevanja

65.  poudarja, da bi bilo treba zagotoviti združljivost dela ter oskrbe za moške in ženske v vseh državah članicah ter njuno enakomerno porazdelitev med oba spola, da bi preprečili preobremenjenost žensk zaradi večjih potreb po oskrbi v starajoči se družbi; poudarja tudi, da je treba zato zagotoviti dostopno in kakovostno oskrbo, boljše izobraževanje in otroško varstvo ter očetovski dopust, poleg tega pa pri moških spodbujati delo s krajšim delovnim časom;

66.  poudarja, da imajo starejši pogosto pomembno vlogo v družini, ko skrbijo za otroke tudi med šolskimi počitnicami in po šoli, kar je na splošno zelo dragoceno in ima pomembno ekonomsko vrednost;

67.  priznava, da je treba izboljšati ureditev na področju porodniškega dopusta ter na področju očetovskega in starševskega dopusta zaposlenih očetov;

68.  opozarja, da je treba v vsej EU uvesti ukrepe za povečanje števila rojstev, brez česar ne bo mogoče rešiti problema staranja v Evropi;

69.  spodbuja države članice, naj sprejmejo stalne dolgoročne zaveze v zvezi z družino, vključno z dodatnimi starševskimi dodatki, zlasti dodatnimi ukrepi podpore mater samohranilk in davčnimi olajšavami ali socialnimi dodatki za vrtce ter za prostovoljne, zadružne in dobrodelne organizacije; poleg tega bi bilo treba v okviru Evropske zveze za družino in drugih ustreznih platform in organizacij izmenjati zanesljive prakse; poziva države članice, naj vzpostavijo sisteme, ki bodo delavce spodbujali h koriščenju delnega ali polnega dopusta za nego in varstvo otrok, pri tem pa bodo obdržali pravico do vrnitve na delovno mesto;

70.  poziva države članice, naj razbremenijo osebe, ki skrbijo za starejše ali invalide, in uvedejo celovite sisteme oskrbe, da bi negovalcem omogočile, da se zaposlijo;

71.  se zavzema za pravico do dela s krajšim delovnim časom, prilagodljivih delovnih mest, delovnega časa, prilagojenega potrebam delavcev, in ustreznih pravil za materinski, porodniški in starševski dopust ter otroških dodatkov, delitve delovnega mesta in dela na domu, hkrati pa ohranjanje visokih ravni socialne varnosti kot ukrepov, ki prispevajo k združljivosti dolžnosti pri oskrbi ter poklicnega življenja;

72.  meni, da je treba spodbujati medgeneracijsko solidarnost, zlasti glede na razsežnost spola z usmerjenimi davčnimi politikami, ukrepi za spodbujanje dejavnega staranja, stanovanjsko politiko in ustvarjanjem celostnih mrež storitev za otroke, starejše, invalide in vzdrževane osebe, da bi ugodno vplivali na razmerje med poklicnim in zasebnim življenjem;

73.  poudarja, da je mogoče uskladiti poklicno in družinsko življenje samo, če bo neplačane dolžnosti oskrbe bolj enakomerno porazdeljena med ženske in moške in če bo obstajala dostopna ter cenovno sprejemljiva kakovostna ponudba skrbniških storitev za družine; poziva države članice, naj zagotovijo dostopne, cenovno sprejemljive, prilagodljive in visokokakovostne storitve, zlasti dostop do storitev otroškega varstva, da se zagotovi 50–odstotno kritje potreb po varstvu za otroke v starosti do treh let in 100–odstotno kritje potreb po varstvu za otroke v starosti od treh do šest let, ter boljši dostop do varstva za druge vzdrževane osebe in ustrezno ureditev za dopust mater in očetov;

74.  poudarja, da ima veliko starejših malo sorodnikov ali nobenih, na katere bi se lahko oprli, ter poziva države članice, naj storijo več za izmenjavo dobre prakse na področju politike, ki si prizadeva zagotoviti, da bi starejši lahko ostali čim dlje neodvisni in imeli po potrebi dostop do storitev pomoči, ki bi bile prilagojene posameznikom;

75.  opozarja, da se bo rodnost zmanjšala, staranje evropske družbe pa bo še večje, če na trgu dela ne bodo ustvarjeni pogoji za usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ter ne bo spodbujanja razširitve različnih storitev za družine;

76.  poziva podjetja in države, naj za družinske člane, ki vzdržujejo ali skrbijo za svoje starejše sorodnike, vzpostavijo visokokakovostno svetovanje in podporo ter naj ustvarijo možnosti, da se oskrba, ki jo zagotavljajo, všteje v njihove pokojninske pravice, ter da naj jim nudijo ustrezno denarno nadomestilo; meni, da oskrba, ki jo zagotavljajo družinski člani, ne sme biti zlorabljena kot varčevalni ukrep;

Politike gospodarstva in rasti

77.  meni, da pomeni odpiranje novih trgov v gospodarstvu za starejše veliko priložnost za izboljšanje konkurenčnosti in inovativnosti ter za povečanje rasti in zaposlovanja, pa tudi širjenje prostovoljnega dela; meni, da so številne krovne podjetniške organizacije to priložnost spregledale, ko so nasprotovala predlagani zakonodaji proti diskriminaciji na podlagi starosti;

78.  meni, da je težave digitalnega razkoraka, ki pogosto prizadene prav ženske, zlasti starejše, in povzroča poklicno in socialno izključenost, mogoče odpraviti med drugim s poskusnimi pobudami za računalniško opismenjevanje, ki bi jih organizirale šole.

79.  meni, da bo sprejetje nove stroge zakonodaje proti diskriminaciji pri dostopu do blaga in storitev velika priložnost za gospodarsko rast in zaposlovanje, saj bodo ovire, s katerimi se srečujejo starejši pri dostopu do nekaterih storitev in blaga, odpravljene; poziva k odpravi vseh nerazumnih ali nepravičnih popolnih prepovedi dostopa do blaga in storitev le na podlagi starosti, s katero se soočajo številni starejši, ko želijo na primer skleniti zavarovanje, rezervirati počitnice ali najeti avto;

80.  poziva države članice, naj ustvarijo okvirne pogoje, zlasti pa sprejmejo inovativne in neomejevalne ukrepe, ki upoštevajo različne regionalne razmere;

81.  poziva k delovanju bliže ljudem, na primer z ustanovitvijo regionalnih, teritorialnih ali lokalnih svetov za zaposlovanje, ki bi združevali oblikovalce politik in socialne partnerje;

82.  meni, da bi morale države članice sprejeti odločne ukrepe proti črni in sivi ekonomiji, ki zaposluje nezakonito delovno silo in zelo slabo vpliva na trg dela EU, ne pa le spodbujati ukrepe za zaščito lastne delovne sile; poudarja, da se je treba proti neprijavljenemu delu boriti z resnično odvračalnimi ukrepi ali sankcijami proti delodajalcem in/ali posrednikom;

83.  poziva k prizadevanjem za izboljšanje boja proti nezakonitemu delu, zlasti s povečanjem kadrovskih in drugih virov v nadzornih organih (inšpekcijske službe v podjetjih, delovna sodišča itd.);

Pokojninske in proračunske politike

84.  opozarja, da sisteme socialne varnosti čakajo veliki izzivi in da bi morale države članice izvajati ambiciozne strukturne reforme ter iskati nove načine trajnostnega financiranja sistemov zdravstvenega varstva in pokojninskih sistemov;

85.  ker pospešeno staranje prebivalstva postaja oziroma je že svetovni problem, zaradi česar bodo sistemi zdravstvenega in socialnega varstva držav članic v prihodnjih letih izpostavljeni novim izzivom, meni, da bi morala imeti Komisija usklajevalno vlogo pri oblikovanju skupne rešitve na področju storitev zdravstvenih in socialnih storitev za starejše ter razširjanju dobre prakse v državah članicah;

86.  poziva, naj se stori več za seznanitev starejših z njihovimi pravicami in obveznostmi v zvezi s sistemi socialne varnosti in pokojninami ter naj bodo te informacije v enostavni in dostopni obliki;

87.  poudarja, da je pravica do dostojnega življenja človekova pravica in da ljudje, ki so delali celo življenje, ne smejo biti žrtve gospodarske krize;

88.  poudarja, da je treba obravnavati razliko v plačah med ženskami in moškimi, ki je trenutno v 27 državah EU 17 %, saj povzroča nižje plače od rojstva prvega otroka in zato tudi nižje pokojnine ter višjo stopnjo revščine med starejšimi ženskami;

89.  poziva Komisijo in države članice, naj ponovno preučijo sisteme socialnega varstva, v katerih se ohranjajo znatne razlike v višini pokojnin moških in žensk, ter razmislijo o uvedbi korekcijskih faktorjev, ki bodo upoštevali vrzeli v neplačevanju prispevkov zaradi začasnih zaposlitev ali materinskih obveznosti;

90.  poudarja, da je treba na tem socialnopolitičnem področju upoštevati prakso vseh držav članic EU, saj se nacionalni pokojninski sistemi v posameznih državah članicah razlikujejo;

91.  poudarja, da je zmanjšanje predvidenega in nenehno naraščajočega bremena za prihodnje generacije, temeljna prednostna naloga glede na izjemno povečanje števila starejših nad 80 let (visoka starost);

92.  ugotavlja, da globalna recesija vpliva na javne finance in širše gospodarstvo; poleg tega meni, da staranje prebivalstva skupaj z upadanjem stopnje rodnosti v Evropi predstavlja bistveno demografsko spremembo, zaradi katere bodo potrebne reforme evropskega socialnovarstvenega in davčnega sistema, vključno s pokojninskimi sistemi, da se zagotovi dobro oskrba za starejše generacije, hkrati pa prepreči kopičenje dolgov za mlajše generacije; podpira reformo pakta stabilnosti in rasti, zato da bodo države članice lahko izpolnile svojo obveznost in bodo svoje pokojninske sisteme uredile bolj trajnostno;

93.  ugotavlja, da so za številna vprašanja v zvezi z demografskimi spremembami v družbi pristojne izključno države članice ter da Skupnost nima splošne pristojnosti za uvedbo evropskih pravil za obravnavanje teh sprememb; priznava, da morajo vse države članice sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo njihove javne finance vzdržne in da se bodo lahko ustrezno soočale z demografskimi spremembami;

94.  opozarja, da so se v zadnjih letih uporabljali različni načini medgeneracijskega računovodstva, z napovedmi gibanja javnega dolga v naslednjih desetletjih in posledičnih stroškov za prihodnje generacije, pri čemer so poudarjeni pokazatelji vrzeli v vzdržnosti, na primer potrebno primarno ravnotežje, ki predstavlja strukturno proračunsko ravnotežje, potrebno za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ;

95.  poziva Komisijo, naj zagotovi stalno medgeneracijsko računovodstvo, skupaj z ocenami prihodnjih dolgov in o vrzelih v vzdržnosti v javnih financah držav članic, ter naj rezultate javno objavi v lahko dostopni in razumljivi obliki;

96.  opozarja, da so sedanje napovedi dolgov zelo zaskrbljujoče in se bodo na prihodnje generacije prenesli izredno veliki dolgovi, ter zato poziva države članice, naj zmanjšajo svoj strukturni primarni primanjkljaj in preidejo na vzdržno raven zadolženosti;

97.  priporoča, naj države članice predložijo ukrepe za povečanje splošne produktivnosti, zlasti produktivnosti pri zagotavljanju storitev socialnega varstva, skupaj z zdravstvenimi storitvami in oskrbo za starejše;

98.  ugotavlja, da bi bila vrzel v vzdržnosti javnih financ po nekaterih izračunih za 1,5 % BDP manjša, če bi bili ljudje vsa dodatna leta pričakovane življenjske dobe zdravi, ne bolni, zato meni, da je izredno pomembno, da se težave z zdravjem preprečujejo in dovolj zgodaj obravnavajo;

99.  je zaskrbljen, ker številnim državam članicam ni uspelo reformirati pokojninskih sistemov; poziva Komisijo, naj predstavi analizo razmer v vseh državah članicah, pri tem pa opozori na dolgoročna tveganja za vsako državo članico;

100.  poudarja, da morajo države članice povečati udeležbo na trgu dela s prilagodljivim delavnikom ter spodbujanjem krajšega delovnega časa in dela od doma;

101.  spodbuja države članice, naj s svojimi davčnimi in socialnimi sistemi podprejo vse družine in družinam z malimi otroki zagotovijo storitve otroškega varstva;

102.  spodbuja države članice, da odpravijo vse ovire, zlasti davčne in pokojninske, da bodo lahko starejši po doseženi upokojitveni starosti ostali poklicno aktivni, in spodbuja učinkovite podporne mehanizme in spodbude, saj so posledice staranja prebivalstva odvisne od stopnje zaposlenosti in povprečnega števila delovnih ur.

103.  meni, da je zaradi demografskih trendov na področju socialnih in zdravstvenih storitev veliko možnosti za razvoj trajnostnih in dostojnih delovnih mest;

Migracijska politika

104.  meni, da migracije v povezavi z uspešno integracijo, vključno z ekonomsko integracijo, prispevajo k spoprijemanju z demografskimi spremembami in da še vedno preveč ljudi s priseljenskimi koreninami ne čuti pripadnosti državi članici, v kateri živijo, deloma tudi zaradi diskriminacije, s katero se soočajo;

105.  je prepričan, da je odprta in odkrita razprava bistvena za obravnavanje različnih politik priseljevanja, pogojev za sprejem priseljencev in njihovih ekonomskih perspektiv, nezakonitega priseljevanja, naraščajoče brezposelnosti med priseljenci zaradi gospodarske krize in učinkovitih ukrepov za preprečevanje družbene in kulturne izolacije novih priseljencev;

106.  opozarja, da so starejši kljub večji sposobnosti integracije družbeno manj mobilni in se težje prilagodijo novemu okolju;

107.  meni, da so poistovetenje v skladu z demokratičnimi tradicijami in temeljnimi ustavnimi vrednotami, udeleženost na osnovi enakih možnosti in odgovornost pogoj za uspešno integracijo ter da je ta uspešna, šele če so se priseljenci pripravljeni prilagajati, domačini pa jih sprejemati; meni, da medgeneracijsko solidarnost dopolnjuje medkulturna solidarnost, za katero je potrebna opustitev vseh predsodkov do različnih kultur;

108.  meni, da je vzpostavitev ustreznega vzdušja, v katerem bi prebivalci držav gostiteljic sprejeli zakonite priseljence, neposredno odvisna od zagotavljanja točnih in celovitih informacij ter vzpostavitve kulture proti ksenofobiji;

109.  je prepričan, da je za aktivno staranje potrebna polna družbena udeležba in vključenost v participativne demokratične postopke odločanja;

Zdravstvena politika in politika oskrbe

110.  opozarja, da demografske spremembe kažejo na resne regionalne neenakosti ter vodijo v odseljevanje iz podeželskih in obrobnih regij, tako da je treba uvesti strukturne spremembe socialnega in zdravstvenega varstva, zagotoviti sredstva zanj in izvesti okrepljeno izmenjavo najboljših praks s področja podpiranja napredka in storitev, ki temeljijo na moderni informacijski in komunikacijski tehnologiji;

111.  meni, da bi bilo mogoče s spodbujanjem samostojnega in kooperativnega dela na podlagi sporazumov z lokalnimi organi in uvedbo posebnih bonov za družine spodbujati in organizirati storitve pomoči na domu za starejše;

112.  poziva države članice in Komisijo, naj glede na neizbežno staranje prebivalstva tesno sodelujejo, da bi zagotovile potrebno oskrbo, zlasti pri vzpostavitvi trajnih mehanizmov za financiranje sistemov oskrbe;

113.  ugotavlja očitno diskriminacijo starejših v sistemu zdravstvenega varstva; poudarja, da je za starejše bolnike zaradi diskriminacije izključno na podlagi njihove starosti manj verjetno kot za mlajše, da bodo prejeli potrebno zdravljenje; meni, da lahko takšne razlike v zdravljenju in oskrbi občutno vplivajo na rezultate njihovega zdravljenja;

114.  poudarja tudi, da so demografske spremembe in njihove posledice različne v vzhodnih in zahodnih državah Evropske unije ter da je potrebna enotna politika, ki bo zagotavljala uravnoteženo rast in trajen regionalni razvoj;

115.  poziva države članice, naj pomagajo regijam, iz katerih se prebivalstvo izseljuje, z zagotovitvijo visokokakovostnih storitev splošnega pomena (npr. z izobraževanjem, vključno s predšolsko vzgojo in otroškim varstvom, socialnimi in zdravstvenimi storitvami, poštnimi storitvami), dostopnostjo (npr. z javnim prometom, prometno infrastrukturo in telekomunikacijskimi omrežji) ter naj ohranijo gospodarsko udejstvovanje in znanje (npr. z usposabljanjem, vključno z metodami vseživljenjskega učenja in vlaganjem v nove tehnologije); poziva, naj se osnovni pogoji za izpolnitev teh ciljev prilagodijo lokalnim potrebam in lokalnim izvajalcem ter naj se izboljša njihova prilagodljivost; posebej opozarja na razmere na otokih, mejnih območjih, v gorskih regijah in drugih območjih, odmaknjenih od središč poseljenosti;

116.  poziva države članice, naj preučijo možnost urejene delovne migracije (priseljevanje iz tretjih držav v EU);

117.  poudarja, da morajo ljudje neodvisno od dohodka, starosti, socialnega statusa ali stopnje zdravstvenega tveganja dobiti dostopno, kakovostno zdravljenje in oskrbo, da pa bi to dosegli, je treba čim prej sprejeti predlagano novo zakonodajo EU proti diskriminaciji, ki zajema tudi dostop do zdravstvenih storitev;

118.  pozdravlja projekt PREDICT (povečanje udeležbe starejših v kliničnih preskusih), ki ga financira Evropska unija in ki skuša ugotoviti, zakaj je pri kliničnih preskusih še vedno prisotna diskriminacija starejših; meni, da bi morali starejšim zagotoviti zdravila, katerih učinkovitost in varnost sta bili preizkušeni za njihovo starostno skupino;

119.  priznava dosežke glede oskrbe starejših v državah članicah, vendar te poziva, naj še več pozornosti namenijo oblikovanju kvalitativnih meril za storitve in njihovemu spremljanju; poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo tudi sodelovanje pri nadzoru storitev oskrbe, pri čemer bi lahko države članice na področju nacionalnih storitev oskrbe oblikovale mrežo kontaktnih točk, prek katere bi lahko tako na nacionalni kot na evropski ravni pridobile informacije o storitvah oskrbe, ki so na voljo, in o njihovi kakovosti ter se nad kakovostjo storitev pritožile;

120.  poziva Komisijo, naj pripravi zeleno knjigo o grdem ravnanju s starejšimi in zaščiti starejših pred grdim ravnanjem v skupnosti in v oskrbnih domovih;

121.  zahteva, da si države članice z odprto metodo usklajevanja med seboj izmenjujejo informacije in najboljšo prakso pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe starejših, še posebej ukrepe, s katerimi bi zaščitili starejše v skupnosti in v oskrbnih domovih ter se spopadli s težavo grdega ravnanja s starejšimi;

122.  priznava, da veliko število priseljenk opravlja delo na področju nege in oskrbe starejših, ter predlaga okrepitev nadzora držav članic, da bi omejile neprijavljeno delo na tem področju, in omogočanje delavcem v tem sektorju lažji dostop do ustreznih seminarjev v sklopu vseživljenjskega učenja, da bi zagotovili kakovostno oskrbo;

123.  poziva države članice, naj rešijo vprašanja, s katerimi se soočajo družinski negovalci, vključno s pravico do svobodnega odločanja o tem, ali želijo biti negovalci, možnostjo kombinacije oskrbe s plačano zaposlitvijo ter dostopom do sistemov socialne varnosti in starostnih pokojnin, da bi preprečile revščino kot neposredno posledico oskrbe;

124.  poudarja pomen pravic socialnega varstva in pokojninskih pravic na individualni osnovi, ki priznavajo neplačano dejavnost oskrbe;

125.  meni, da obstaja potreba po oblikovanju vseevropskega kodeksa ravnanja, v katerem bi opredelili minimalne zahteve in pogoje glede zagotavljanja dolgoročne oskrbe ter bi ga sprejela Evropski parlament in Svet;

Družbeno angažiranje

126.  meni, da mora imeti vsak posameznik priložnost, da se angažira v družbi; obenem pa mora družbena angažiranost ostati prostovoljna;

127.  poudarja, da vodilno načelo aktivne civilne družbe pridobiva z demografskim razvojem vedno večji pomen, pri čemer je pomembno na novo ovrednotiti odnos med državljani in državo glede razumevanja družbenih nalog;

128.  meni, da zagotavljanje oskrbe zahteva visoko stopnjo usposobljenosti in posebno stopnjo odgovornosti negovalca, ki pa mora biti družbeno in finančno priznana; in meni, da se lahko samo tako dosežejo dolgoročni standardi kakovosti in pridobivajo dobro izobraženi in motivirani negovalci;

o
o   o

129.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL C 115, 14.4.1997, str. 238. (2) UL C 104, 6.4.1998, str. 222. (3) UL C 232, 17.8.2001, str. 381. (4) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 131. (5) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 141. (6) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 23. (7) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 75. (8) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 11. (9) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68. (10) UL C 161, 13.7.2007, str. 66. (11) Cedefop Panorama Series, 159. Luxembourg, Urad za publikacije Evropske unije, 2008. (12) Luxembourg, Urad za publikacije Evropske unije, 2010. (13) Cedefop Reference Series. Luxembourg, Urad za publikacije Evropske unije, 2009. (14) Luxembourg, Urad za publikacije Evropske unije, 2010. (15) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.