Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirih programov (KOM(2010)0187),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 23. junija 2009 o merilih sprejemljivosti za metodologije za povprečne stroške za osebje (C(2009)4705),

–  ob upoštevanju poročila strokovnih skupin o naknadnih ocenah šestega okvirnega programa (2002–2006) („poročilo Rietschel“) in odgovora Komisije nanj (KOM(2009)0210),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2010 z naslovom Več ali manj kontrol? vzpostavitev pravega ravnovesja med upravnimi stroški kontrole in tveganjem napake (KOM(2010)0261),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o smernicah glede prihodnjih prednostnih nalog za evropske raziskave in inovacije, ki temeljijo na raziskavah, v Lizbonski strategiji v obdobju po letu 2010, sprejetih 3. decembra 2009, ter sklepov Sveta za konkurenčnost o poenostavljenih in učinkovitejših programih v podporo evropskih raziskav in inovacij, sprejetih 26. maja 2010,

–  ob upoštevanju berlinske deklaracije o odprtem dostopu do znanja na področju znanosti in humanističnih ved,

–  ob upoštevanju člena 48 svojega Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za regionalni razvoj (A7-0274/2010),

A.  ker je sedmi okvirni program največji nadnacionalni program za raziskave in razvoj na svetu ter bistvena sestavina udejanjanja Evropskega raziskovalnega prostora in izpolnjevanja ciljev strategije EU2020,

B.  ker raziskave bistveno prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest ter k okolju prijazni in trajnostni energiji,

C.  ker so za sedmi okvirni program potrebni najvišji standardi odličnosti, zmogljivosti in učinkovitosti raziskav, da bi pritegnili in obdržali najboljše znanstvenike v Evropi ter ustvarili bolj inovativno in na znanju temelječe gospodarstvo EU, ki se bo lahko merilo s svetovnim gospodarstvom,

D.  ker je usklajevanje med nacionalnimi, regionalnimi in evropskimi politikami raziskav še vedno nezadostno, kar zelo ovira stroškovno učinkovite rešitve,

E.  ker so za sedanje upravljanje sedmega okvirnega programa kljub izboljšavam v primerjavi s šestim okvirnim programom, značilni prekomerna birokracija, nizka stopnja dovoljenega tveganja, neučinkovitost in neupravičene zamude, ki skupnost raziskovalcev, akademski svet, organizacije civilne družbe, podjetja in industrijo (zlasti manjši raziskovalni akterji, vključno z malimi in srednjimi podjetji) nedvomno odvračajo od sodelovanja,

F.  ker vse zainteresirane strani pozivajo k nadaljnji poenostavitvi ter uskladitvi pravil in postopkov, pri čemer poenostavitev ni sama sebi namen, temveč sredstvo, s katerim postanejo sredstva za raziskave EU privlačna in dostopna, in zmanjša čas, ki ga morajo raziskovalci vložiti v sam postopek,

G.  ker bi financiranje na podlagi rezultatov utegnilo omejiti obseg raziskovalnih projektov na manj tvegane projekte in tržno usmerjene raziskave, kar bi oviralo EU pri doseganju odličnosti pri pionirskih raziskavah in inovacijah,

H.  ker je treba jasno razlikovati med raziskavami in inovacijami kot med dvema različnima procesoma (raziskave spreminjajo naložbe v znanje, inovacije pa znanje v naložbe),

I.  ker sedanji postopek poenostavitve poteka v odločilnem trenutku in zagotavlja zagon za vmesni pregled sedmega okvirnega programa ter za priprave na naslednjega, osmega,

J.  ker morata oblika in izvajanje sedanjega sedmega okvirnega programa in prihodnjih okvirnih programov temeljiti na načelih enostavnosti, stabilnosti, preglednosti, pravne varnosti, doslednosti, odličnosti in zaupanja,

1.  podpira pobudo iz sporočila Komisije za poenostavitev izvajanja raziskovalnih okvirnih programov ter zagotovitev odločnih in ustvarjalnih ukrepov pri premagovanju ovir, s katerimi se spoprijemajo sodelujoči v njih;

2.  opozarja, da je postopek poenostavite kljub svoji pomembnosti le eden od nujnih reform, ki so potrebne za izboljšanje financiranja raziskav EU;

3.  poudarja, da je treba v primeru vsakega posameznega ukrepa za poenostavitev določiti, ali bo začel veljati v skladu s sedanjim pravnim okvirom ali pa so potrebne spremembe finančne uredbe, pravil o sodelovanju ali posebna pravila, ki bi veljala za okvirne programe;

4.  Komisijo poziva, naj prispeva k sedanji reformi finančne uredbe, ki ima naslednje cilje: povečanje skladnosti v sedanjem pravnem okviru, zmanjšanje določb; jasnost, nedvoumnost in izvedljivost; v ta namen poziva k vključitvi pravil o sodelovanju v glavni del finančne uredbe;

5.   poudarja dejstvo, da je treba skupaj s poenostavitvami, ki jih je predlagala Komisija, sestaviti podroben načrt za razvoj raziskovalne infrastrukture v novih državah članicah, da bi se oblikovale enake priložnosti za vse države članice pri dostopanju do financiranja v skladu s sedmim okvirnim programom in prihodnjim osmim okvirnim programom;

6.  ugotavlja, da zasebni sektor zaradi zapletenih in dolgotrajnih pravil o sodelovanju, visokih stroškov za osebje in pretirane birokracije le malo sodeluje v okvirnih programih;

Pragmatični premik k upravni in finančni poenostavitvi

7.  pozdravlja povečana prizadevanja za upravno in finančno poenostavitev pravil okvirnega programa v celotnem življenjskem ciklu programov in projektov (prijava, ocena in upravljanje), kar bi morali zlasti koristiti zainteresiranim stranem;

8.  poudarja, da je treba kakršen koli postopek poenostavitve v sedanjem sedmem okvirnem programu izvajati skrbno, da bi se ohranile stabilnost, doslednost in pravna varnost in s tem medsebojno zaupanje vseh zainteresiranih strani; v zvezi s tem poudarja, da si je pri sedanjih pogodbah sicer treba prizadevati za enotno razlago veljavnih pravil, vendar se je treba izogibati uporabi naknadnih „smernic“;

9.  je zaskrbljen, da sta sedanji sistem in praksa upravljanja sedmega okvirnega programa preveč nadzorno usmerjena, zato povzročata zapravljanje virov, manjše sodelovanje in manj privlačne raziskovalne pokrajine; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se sedanji sistem upravljanja z nično stopnjo dovoljenega tveganja izogiba tveganju, namesto da bi ga obvladoval; zato poziva k reviziji in/ali širši razlagi kadrovskih predpisov EU glede osebne odgovornosti in k predložitvi konkretnih predlogov v sedanji reformi finančne uredbe (npr. sistem zavarovanja ali združevanja tveganja);

10.  meni, da se morata spremljanje in finančni nadzor EU, ki ju izvajata Komisija in urad OLAF, usmeriti predvsem na varovanje javnih sredstev ter boj proti goljufijam, pri tem pa jasno razlikovati med goljufijo in napakami; v zvezi s tem meni, da je nujno treba oblikovati jasnejšo definicijo napak v vseh zavezujočih pravnih dokumentih, vključno z mehanizmi za ugotavljanje napak, da ne bi prihajalo do različnih razlag; zato poziva k podrobni analizi in sporočanju o napakah ter k ukrepom za odpravo slednjih;

11.  meni, da mora upravljanje evropskega financiranja raziskav bolj temeljiti na zaupanju do sodelujočih in dopustiti večjo stopnjo tveganja v zvezi z njimi na vseh stopnjah projektov, obenem pa zagotoviti odgovornost s prilagodljivimi pravili EU, ki se lahko, kadar je to mogoče, bolje usklajujejo z različnimi veljavnimi nacionalnimi predpisi in uveljavljenimi računovodskimi praksami;

12.  v celoti podpira sprejetje višje stopnje dopustnega tveganja za napake, kar zmanjšuje kompleksnost in naknadna pregledovanja ter zagotavlja ustrezno ravnotežje med dobrim finančnim upravljanjem in ustreznimi kontrolami; poudarja, da je bistveno zagotoviti enako razlago in uporabo pravil, s čimer bi se zmanjšala stopnja napak;

13.  zahteva, da se upravičence, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru OP, obvesti o zadevnih revizijskih strategijah Komisije; priporoča, da se te strategije razširjajo prek nacionalnih kontaktnih oseb in da vključijo v Cordis;

14.  se strinja s širšim sprejemanjem običajnih računovodskih praks, ki so bile jasno opredeljene in dogovorjene, kar tudi podpira, za upravičene stroške sodelujočih, zlasti za metodologije za povprečne stroške za osebje, če so ti postopki v skladu z nacionalnimi pravili in jih potrdijo pristojni organi, in omogočajo vsakemu upravičencu dovolj prilagodljivosti, da lahko uporabijo bodisi metodologijo dejanskih stroškov za osebje ali povprečnih stroškov za osebje;

15.  Poziva Komisijo, naj si dejavno prizadeva za zahteve Parlamenta, opredeljene v sklepih o razrešnici za leti 2007 in 2008, zlasti glede oblikovanja konkretnih predlogov o poenostavitvi izračuna povprečnih stroškov za osebje in uporabe teh predlogov v praksi;

16.  meni, da bi evropske institucije pri revizijah celotne metodologije stroškov za javne organe morale sprejeti izjave o zagotovitvi točnosti letnih računovodskih poročil organizacije in o zakonitosti in pravilnosti v njih navedenih transakcij, ki so jih izdali nacionalno računsko sodišče in/ali nacionalni javni revizorji;

17.  podpira nadaljnje zmanjšanje kombinacij stopenj financiranja in metod za opredeljevanje posrednih stroškov za različne instrumente in med dejavnostmi (upravljanje, raziskave, predstavitve in razširjanje) ne da bi pri tem ogrozili sedanje stopnje financiranja; vendar priznava, da je treba ohraniti razlikovanje med univerzami/raziskovalnimi centri, industrijo, neprofitnimi organizacijami in malimi in srednjimi podjetji; Komisijo poziva, naj ohrani uporabo dejanskih stroškov kot metodo kombinacij stopenj financiranja in opredeljevanja posrednih stroškov;

18.  meni, da bi bilo treba pavšalne zneske in plačila s pavšalno stopnjo uporabljati prostovoljno in samo kadar je to primerno; poziva Komisijo, naj podrobneje pojasni terminologijo v zvezi z uporabo zneskov s pavšalno stopnjo in pavšalnih zneskov;

19.  daje prednost uvedbi pavšalnih zneskov, ki pokrivajo „druge neposredne stroške“, če se bo ohranila možnost dejanskih stroškov; poziva Komisijo, naj strogo oceni uporabo pavšalnih zneskov za stroške za osebje; poudarja, da so ti najučinkovitejša alternativa za države partnerice v mednarodnem sodelovanju znotraj okvirnega programa;

20.  priznava, da zmanjšanje velikosti na manjše konzorcije, kjer je to mogoče, prispeva k poenostavitvi postopkov, skrajšuje časovni obseg projektov ter zmanjšuje upravne stroške;

21.  meni, da bi morala večdisciplinarnost dela, ki ga je treba opraviti, upravičiti večje ekipe;

22.  predlaga, da bi na primer s postopkom tihe odobritve olajšali spremembo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, zlasti zato, da bi upoštevali spremembe sestave konzorcija ali njegove upravne in finančne ureditve;

23.  daje prednost popolni ukinitvi mehanizmov za beleženje porabljenega časa, kot so preglednice prihodov in odhodov (ukinitev ne bi smela biti omejena na uporabo pavšalnih zneskov);

24.  pozdravlja takojšnjo ukinitev obveznosti izterjave obresti za vnaprejšnje financiranje;

25.  meni, da je treba spodbujati uporabo nagrad, ki pa ne smejo nadomestiti ustrezno strukturiranega financiranja;

26.  poziva Komisijo, naj dovoli povrnitev stroškov, nastalih po predložitvi predloga, potem, ko je bil izbran, da bi olajšali sodelovanje industrijskim partnerjem in zlasti malim in srednjim podjetjem;

27.  zahteva enostavnejšo razlago in podrobnejšo pojasnitev opredelitve upravičenih stroškov (kot so davki in dajatve v stroških za osebje, bolniški in porodniški dopust) in vprašanja, ali je mogoče zajeti DDV v upravičenih stroških; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi lahko DDV, kadar se ne odbije, šteli kot upravičeno postavko stroškov; poziva, naj se podrobneje pojasnijo postopki v zvezi z menjalniškimi tečaji za partnerje, ki uporabljajo različne valute;

28.  obžaluje, da uvedba identifikacijske kode za sodelovanje ni zmanjšala večkratnih prošenj za pravne in finančne informacije (in podporne dokumente), prejetja te kode v postopku prijave pa ne spremlja vedno postopek preverjanja; zato zadevne akterje poziva, naj izboljšajo identifikacijsko kodo za sodelovanje in povečajo učinkovitost njene uporabe;

29.  poziva Komisijo, naj predstavi natančnejši, skladnejši in preglednejši poslovnik za revizije, vključno s pravili in načeli za zagotovitev spoštovanja pravic pregledanih subjektov in mnenja vseh strani, in poroča o razmerju med stroški in koristmi pregledov;

30.  poziva Komisijo, naj izvaja „enoten pristop k reviziji“ in preide na pregledovanje v dejanskem času, ki ga opravi en subjekt, s čimer se omogoči, da upravičenci lahko popravijo vse sistemske napake in naslednje leto izročijo izboljšane izkaze stroškov; meni, da bi s tovrstnim enotnim revizijskim pristopom lahko še bolje zagotovili, da različni revizorji ne bi več kot enkrat pregledovali končanih projektov, tako da bi Komisija zaupala mnenju prvoimenovanega neodvisnega revizorja in da se dokumenti zagotavljajo le enkrat ne glede na število opravljenih revizij;

31.  poziva Komisijo, naj zagotovi pravno varnost, tako da ne uporablja strožje definicije pravil o sodelovanju za nazaj in da od sodelujočih ne zahteva ponovnega izračunavanja izkazov stroškov, ki so jih službe Komisije že odobrile, ter tako zmanjša potrebo po naknadnih pregledih in popravke za nazaj; poziva Komisijo, naj hitro in premišljeno razreši prejšnje situacije, ki so nastale pri potekajočih pregledih, ter pri tem spoštuje načela dobrega finančnega poslovodenja; priporoča, da bi spore glede prejšnjih situacij razrešili z dogovorom med vsemi stranmi, ki bi na primer temeljil na neodvisni ponovni reviziji in/ali s posredovanjem neodvisnega ad hoc posrednika;

32.  predlaga vzpostavitev odzivnega postopka, v skladu s katerim bi v primeru, da se Komisija ne bi odzvala na prejete informacije v določenem roku, štelo, kot da jih je potrdila;

33.  poziva Komisijo, naj redno poroča Parlamentu o upravnih stroških sedmega okvirnega programa, vključno s stroški upravljanja tako za Komisijo kot za sodelujoče, ter o sprejetih ali načrtovanih ukrepih za njihovo zmanjšanje;

Korenit premik k izboljšanju kakovosti, dostopnosti in preglednosti
Premik k „pristopu, ki temelji na znanosti“

34.  opozarja Komisijo, da se od upravičencev do programov EU pričakuje izvajanje financirane dejavnosti v dobri veri in kar največje prizadevanje, da dosežejo pričakovane rezultate;

35.  je zato zaskrbljen zaradi sedanje splošne težnje Komisije k financiranju na podlagi rezultatov (v bistvu utemeljenem na načelu finančne odgovornosti) in posebno zaradi možnega vpliva tako utemeljenega financiranja na kakovost in vrsto raziskav in možnih ovir za znanstveno raziskovanje in negativnega vpliva na projekte z nemerljivimi cilji ali merljivimi cilji z uporabo parametrov, ki nimajo neposredne koristi, je prav tako zaskrbljen zaradi morebitnega izida nadaljnjih predhodnih in naknadnih ocen učinkov/rezultatov projektov in določevanja meril, potrebnih za njihovo določitev;

36.  meni, da je razen v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih neprimerna splošna uporaba pavšalnih zneskov, kot so dogovorjeni pavšalni zneski, specifični za posamezen projekt, in vnaprej opredeljeni pavšalni zneski; namesto tega daje prednost pristopu z „velikim zaupanjem“, posebej prilagojenim za pionirske raziskave; priporoča zagon pilotnih testov za financiranje, ki temelji na rezultatih, s pavšalnimi zneski, specifičnimi za posamezen projekt, ki se izplačajo glede na dogovorjene učinke/rezultate za raziskave in predstavitvene projekte na posebej zahtevnih področjih;

37.  namesto tega daje prednost sistemu financiranja, temelječem na znanosti, s poudarkom na znanstvenih/tehničnih merilih in medsebojnim pregledom na podlagi odličnosti, ustreznosti in vpliva ob poenostavljenem in učinkovitem finančnem nadzoru, ki spoštuje pravico do nasprotovanja; meni, da bo posledica pristopa na podlagi znanosti pri nadzornih mehanizmih velik premik od finančne k znanstveni/tehnični plati; meni, da ta pristop omogoča zainteresiranim stranem, da usmerijo prizadevanje na svoje temeljne pristojnosti, na znanstvena/tehnična vprašanja in razvoj Evropskega raziskovalnega prostora;

Optimalna izraba časa

38.  pozdravlja splošni trend za skrajšanje povprečnega časa do dodelitve in do plačila, ima pa nekatere zadržke do splošne uporabe razpisov s širšim obsegom in razpisov z navedenim skrajnim rokom; vendar ugotavlja, da so ti razpisi primerni za mala in srednja podjetja kot način zmanjševanja negotovosti glede možnosti financiranja in spodbujanja k nadaljnjemu sodelovanju;

39.  ga skrbi, da sedaj obdobje od predlaganega roka do podpisa pogodbe (čas pred pogodbo) v povprečju še vedno predolgo traja, med različnimi službami Komisije pa so neskladnosti; poziva Komisijo, naj skrajša čas do pogodbe največ na 6 mesecev in določi ustrezne roke za ocenjevanje in pogajanje o pogodbi na podlagi sistema referenčnih vrednosti;

40.  poziva Komisijo, naj podaljša povprečni čas od objave razpisa za zbiranje predlogov do roka za vlogo prijave;

41.  ima močne zadržke v zvezi s posledicami ukinitve pravnih zahtev za mnenja, ki jih dajo odbori zastopnikov države članice glede odločitev o izboru za posamezne projekte, zlasti tiste, ki vplivajo na etiko, varnost in obrambo;

42.  meni, da pristop za spodbujanje opredeljevanja skupnih temeljnih načel ne bi smel škodovati nacionalnim etičnim možnostim in posebnostim na področju raziskav;

43.  podpira splošno usmeritev k dvostopenjskemu postopku prijave, zlasti v primerih, ko je pričakovanih predlogov preveč, če na prvi stopnji ocenjevanje poteka temeljito (cilji, znanstveni pristop, kompetence sodelujočih, dodana vrednost znanstvenega sodelovanja in skupnega proračuna); poudarja, da to poveča možnosti uspešnosti na drugi stopnji, če ne gre na račun daljšega časa do pogodbe ali obdobij za dodelitev; meni, da je s tem pristopom mogoče zmanjšati stroške prijave;

Premik k pristopu, ki je glede dostopnosti usmerjen k uporabniku

44.  poudarja, da je treba pri upravljanju okvirnega programa postaviti upravičence v osredje svojih nalog in zagotoviti boljšo dostopnost do okvirnega programa;

45.  poziva, naj se bistveno izboljša jasnost in dostopnost dokumentov z navodili, ki bi jih treba zbrati v priročniku in prevesti v uradne jezike EU;

46.  poudarja, da je treba povečati sodelovanje novih držav članic v projektih okvirnega programa, in sicer tako, da se poenostavi postopek prijave in pogodbeni postopki, ki pomenijo bistveno oviro za vstop na stopnji predloga, zlasti za tiste, ki se prijavljajo prvič;

47.  priporoča, da se izboljša stabilnost, ki se zagotavlja zainteresiranim stranem, tako da se v mejah mogočega določi samo en uradnik Komisije za projekte, ki bo nudil posamezniku prilagojeno podporo ves čas poteka projekta z doslednim izvajanjem pravil pa tudi pristopa „enotnega okenca“, po katerem je mogoče dobiti nasvete o mnogovrstnih programih na eni kontaktni točki;

48.  zahteva, da je na vsakem dokumentu, ki ga zagotovi Komisija in njene službe, jasno opredeljeno, kakšen je njegov pravni status, in koga zavezuje njegova vsebina in kako;

49.  podpira nadaljnje uvajanje e-uprave in orodij informacijske tehnologije ter zlasti razvoj portala za udeležence raziskav ter uvedbo elektronskega podpisa; poziva Komisijo, naj vzpostavi povezan in uporabnikom prijazen internetni sistem; podpira, da se dajo na razpolago vse elektronske informacije o upravljanju programa (identifikacija, prijava, pogajanje in poročilo); se zavzema, da je ta internetni sistem na razpolago od prvega dne programa in dostopen na vseh stopnjah; meni, da bi bilo treba spodbujati nadomestitev osebnih srečanj z videokonferencami; priporoča, da službe e-uprave za komuniciranje uporabljajo odprte protokole in formate in tako zagotavljajo preglednost, dostopnost in interoperabilnost;

50.  priporoča, da Komisija začne z informacijsko kampanjo in kampanja za večjo ozaveščenost o orodjih informacijske tehnologije, ki je na voljo v okviru programa;

51.  pozdravlja pilotni projekt Komisije o odprtem dostopu, katerega namen je izboljšanje dostopa do rezultatov raziskav prek sistema Cordis in spodbujanja znanstvenikov, da svoje raziskave shranijo v arhivu;

52.  poudarja, da so za dostop upravičencev do projektov na področju raziskav in inovacij potrebne velike tehnične zmogljivosti ter veliko znanja o upravnih in finančnih postopkih, zato je ta dostop izjemno težek za male prosilce, kot so mala in srednja podjetja ter mali raziskovalni inštituti iz obrobnih regij; opozarja, da je okoli 90 % evropskih podjetij malih in srednjih podjetij ter da jim je treba zagotoviti polno in učinkovito vključitev pri rabi sredstev iz sedmega okvirnega programa;

53.  poudarja potrebo po povečanju preglednosti v postopku izbire teme za razpise, kar bi moralo zagotoviti sodelovanje pomembnih zainteresiranih strani;

54.  priporoča uvedbo bolj preglednega, povezanega in usklajenega sistema medsebojnega pregleda na podlagi dosežkov;

Sinergije programov in instrumentov

55.  poziva k zmanjšanju zapletenosti programov EU (npr. okvirnega programa, programa za konkurenčnost in inovacije, strukturnih skladov) ter z njimi povezanih instrumentov (skupnih tehnoloških pobud, pobud po členu 187, javno-zasebnih partnerstev, projektov po členu 185, skupnosti znanja in inovacij, ERA-NET itd.); poudarja, da bo to imelo za posledico popolno izkoriščenost sinergij, ki izhajajo iz njihovega vzajemnega delovanja;

56.  obžaluje izredno povečanje števila raziskovalnih organizacij, modelov sodelovanja in mehanizmov upravljanja, pa tudi zapletenost, ki izhaja iz tega in proračunskemu organu povzroča težave s preglednostjo ter ustvarja razlike v obravnavanju upravičencev;

57.  priporoča zmanjšanje niza predpisov in skupnih načel za financiranje, ki določajo financiranje EU za raziskave in razvoj, ter poziva k medsebojni povezanosti in usklajenosti pri izvajanju in razlagi predpisov in postopkov; poudarja, da je ta skupni niz pravil treba uporabljati v celotnem okvirnem programu in z njim povezanih instrumentih ter znotraj Komisije, ne glede na subjekt oziroma izvajalsko agencijo, ki je zadolžena za izvajanje;

58.  priporoča, da se uvedejo mehanizmi, ki bodo zagotovili skupne smernice znotraj Komisije, ter da se začne z usposabljanjem uradnikov za projekte ter notranjih revizorjev; poziva k uvedbi pritožbenega mehanizma, kot je „posrednik okvirnega programa“, v primerih neskladne in nedosledne razlage predpisov in postopkov; meni, da morajo biti odločitve, ki jih ta posrednik sprejme, dokončne in zavezujoče;

59.  meni, da je za raziskave in inovacije najprimerneje, da se spodbujajo na regionalni ravni, to pa zaradi bližine med univerzami, javnimi raziskovalnimi zavodi, velikimi podjetji, malimi in srednjimi podjetji in regionalnimi javnimi organi, na primer znotraj „grozdov“; poleg tega ugotavlja, da spodbujanje inovacij na regionalni ravni lahko pomaga zmanjšati socialne in regionalne razlike; kljub temu spodbuja različne ravni (regionalno, nacionalno in Skupnosti), naj bolje usklajujejo svoja prizadevanja v okviru načrtovanja raziskovalnih in razvojnih dejavnosti na evropski ravni; prav tako poudarja, da so potrebne boljše povezave med akademskimi krogi in industrijo;

Česa se je mogoče naučiti za prihodnji, osmi okvirni program

60.  meni, da bi korenit pregled upravljanja okvirnega programa ena od najbolj prednostnih nalog, s katero se je treba spoprijeti pri oblikovanju naslednjega;

61.  meni, da imajo revizija finančne uredbe, kadrovskih predpisov in uporaba za raziskavo specifičnega dopustnega tveganja za napake vodilno vlogo pri prestrukturiranju finančnega okvira za raziskave in pri omogočanju nadaljnjega napredka pri poenostavitvi financiranja raziskav;

62.  poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost vsakega posameznega instrumenta znotraj vsakega programa glede na doseganje specifičnih političnih ciljev, in poziva k zmanjšanju raznolikosti instrumentov, če ni jasnega dokaza za njihovo učinkovitost ali njihov posebni prispevek, hkrati pa ohrani dovolj prilagodljivosti, da ohrani posebnosti projektov;

63.  podpira sistem financiranja, ki temelji na znanosti, ter uravnoteženo ločevanje med raziskavami od zgoraj navzdol, usmerjenimi k učinkom, ter raziskavami od spodaj navzgor, usmerjenimi v znanost, kot podlago za osmi okvirni program;

64.  meni, da bi bilo treba v osmem okvirnem programu dati prednost pionirskim raziskavam obenem pa upoštevati celotno verigo inovacij prek pionirskih raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitev, razširjanja, vrednotenja rezultatov in hitrega prenosa rezultatov raziskav na trge;

65.  meni, da bi moral osmi okvirni program spodbujati sodelovanje med evropskimi raziskovalci z uvedbo sistema „raziskovalnih bonov“ z denarjem za raziskave, ki bi spremljal raziskovalce, ki se selijo med univerzami v državah članicah in s tem prispeval k ustvarjanju centrov odličnosti, neodvisnih univerz in povečanju mobilnosti raziskovalcev;

66.  poziva Komisijo, naj objavi analizo ravni sodelovanja različnih držav članic v sedmem okvirnem programu in upošteva zaključke, da bi zagotovila uravnotežen razvoj raziskav v vseh državah članicah v osmem;

67.  meni, da bi bilo treba pri določanju prednostnih nalog za osmi okvirni program posebej upoštevati druge možnosti za financiranje inovacij, ki ne temeljijo na subvencijah, tudi javno-zasebni kapital in naložbe v dolžniški kapital

68.  priporoča nadaljnjo internacionalizacijo osmega okvirnega programa prek sodelovanja s tretjimi državami, tudi z državami v razvoju, tako da se jim zagotovijo enostavna in posebna pravila upravljanja; v načrtovanju prihajajočega osmega okvirnega programa spodbuja izmenjavo najboljših praks in standardov z vsemi preostalimi mednarodnimi partnerji;

69.  podpira vlogo Komisije kot nadzornika dostopa, ko je potrebno financiranje, ki ga zagotavljajo nacionalni ali regionalni organi;

70.  pozdravlja ustanovitev podskupine Komisije za inovacije ter njene razprave o tem, kako izmeriti učinkovitost politike EU o raziskavah in razvoju ter s tem povezane porabe za projekte raziskav in razvoja;

o
o   o

71.  naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.