Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2010 o krizi v živinorejskem sektorju EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2010 o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o poštenih prihodkih za kmete: bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi(2),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006-2010(3),
– ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,
A. ker sposobnost za preživetje številnih živinorejskih gospodarstev EU sedaj resno ogroža skupek dejavnikov, ki vključuje:
–
vedno večji stroški vložkov, kot so gorivo in gnojila,
–
visoke stroške spoštovanja uredb EU,
–
večja konkurenca uvozov iz tretjih držav,
–
odvisnost od tretjih držav glede posameznih krmil,
–
nedavno povečanje cen žita, zlasti zaradi nepredvidenih podnebnih razmer, pa tudi negativnega vpliva špekulacij in nihanja cen,
–
nizke cene, ki se plačujejo kmetom za mesne izdelke,
B. ker morajo evropski proizvajalci upoštevati najstrožje predpise na svetu za varnost in kakovost hrane, okolje, zdravje in dobro počutje živali ter delovne pogoje; ker izpolnjevanje teh zelo visokih standardov znatno prispeva k proizvodnim stroškom evropskih proizvajalcev, in so zato v konkurenčno podrejenem položaju v primerjavi s proizvajalci iz tretjih držav,
C. ker lahko sedanja kriza v živinorejskem sektorju povzroči občutno zmanjšanje proizvodnje mesa v Evropski uniji, kar bo imelo resne posledice ne samo za cene ampak tudi za zanesljivo preskrbo s hrano v EU in bo pomenilo večjo odvisnost od uvoza,
D. ker je Evropska unija močno odvisna od sojinih zrn in koruze, ki se uvažajo iz tretjih držav, in ker je vsaka prekinitev dobave teh proizvodov zaradi najmanjše prisotnosti prepovedanih gensko spremenjenih organizmov zelo draga za evropsko industrijo krme in za živinorejce (če na primer motnja traja šest mesecev, znašajo stroški 1 milijardo EUR);
E. ker uvoz iz tretjih držav pridobiva na deležu trga Evropske unije, kar povzroča dodaten pritisk na tržne cene živinorejskih proizvodov,
F. ker se bo v prihodnjih desetletjih povečalo svetovno povpraševanje po mesu in drugih živinorejskih proizvodih zaradi skupnega učinka rasti svetovnega prebivalstva in naraščajoče kupne moči v državah v razvoju, kar bo privedlo do zahodnjaškega načina prehranjevanja v teh državah,
G. ker so za živinorejski sektor potrebne velike naložbe in je zato še posebno občutljiv na tržne krize,
H. ker je v nekaterih novih državah članicah le malo živinorejcev izkoristilo neposredna plačila in so se zato spopadali z večjimi težavami pri spoštovanju strogih evropskih standardov, ki potrebujejo velike naložbe,
I. ker prašičerejski in perutninarski sektor ne prejemata neposredne podpore iz skupne kmetijske politike in nimata varnostne mreže, ki bi omilila posledice nihanj na trgu, hkrati pa morata spoštovati najstrožje predpise EU za okolje in dobro počutje živali,
J. ker se je razkorak med cenami, ki jih plačajo potrošniki, in cenami za proizvajalce močno povečal,
K. ker nad primarnimi proizvajalci izvajajo pritisk na eni strani veliki multinacionalni predelovalci in trgovci, ki kupujejo njihove proizvode, na drugi strani pa veliki multinacionalni dobavitelji, ki jim zagotavljajo vložke za proizvodnjo,
L. ker so mala živinorejska gospodarstva v EU tesno povezana z gospodarstvom evropskih podeželskih območij in prinašajo pomembne okoljske koristi, ki se pogosto nahajajo na območjih z omejenimi možnostmi in nimajo drugih izvedljivih proizvodnih alternativ,
M. ker so razmere na trgu z govejim mesom tesno povezane z dogajanjem v sektorju mleka, saj 60 % proizvodnje rdečega mesa v EU prihaja od krav mlekaric,
N. ker so cene v sektorju mleka EU od leta 2007 močno nihale, kar je imelo negativne posledice na prihodke proizvajalcev mleka in na sposobnost trajnostne proizvajajo kakovostno hrano za evropske potrošnike,
O. ker podatki Komisije o delovanju verige preskrbe s hrano kažejo, da je treba poskrbeti za boljšo preglednost in informiranost o proizvodnji in dogajanju na trgu,
1. poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita ustrezno financiranje skupne kmetijske politike po letu -2013, da se zagotovi obstoj vseh kmetov v EU, tudi živinorejcev; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti pošteno konkurenco med kmeti iz različnih držav članic;
2. poziva Komisijo, naj nujno uvede učinkovite in prožne tržne mehanizme v živinorejskem sektorju in vzpostavi ukrepe, potrebne za omejevanje učinkov nihanja cen in špekulacij na kmetijski sektor kot celoto;
3. poziva Komisijo, naj uporabi razpoložljive tržne mehanizme za omilitev trenutne krize v sektorju prašičjega mesa in v drugih živinorejskih sektorjih;
4. je seznanjen z napovedjo Komisije, da bo do konca novembra z razpisnim postopkom sprostila 2,8 milijona ton žita, ki je zdaj skladiščeno v intervenciji;
5. poziva Komisijo, naj predlaga tržna orodja, ki bi zagotovila ustrezno preskrbo z žiti za živalsko krmo; verjame, da je treba vzpostaviti varnostno mrežo v celotnem sektorju žita z najnižjo intervencijsko ceno za sistem javnih razpisov;
6. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, potrebne za boj proti prekomernim špekulacijam na trgih Skupnosti in svetovnih trgih, in sicer v okviru nove direktive o finančnih instrumentih;
7. poziva Komisijo, naj predlaga prilagodljive tržne mehanizme, ki bi Uniji omogočili hitrejše odzivanje na kritične razmere v okviru enotne skupne ureditve trga (člen 186);
8. podpira nujno uvedbo beljakovinskega načrta za Evropsko unijo, ki bi spodbujal pridelavo beljakovinsko bogatih rastlin in stročnic, ki bi prav tako lahko igrale pomembno vlogo pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov;
9. je resno zaskrbljen zaradi nedavnih povezovanj na trgu gnojil, kar je na številnih nacionalnih trgih privedlo do prisotnosti enega samega dobavitelja brez konkurence; zato poziva Komisijo, naj zahteva od organov za varstvo konkurence, da preučijo stanje in sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje določanja cen in zlorabe prevladujočega položaja;
10. poziva Komisijo, naj glede na okrepljeno povezovanje zagotovi, da bo v sektorju kmetijskih potrebščin, vključno z gnojili, deloval prosti trg, saj so energija in gnojila osnovnega pomena za kmetijsko proizvodnjo in zanesljivo preskrbo s hrano;
11. poziva Komisijo, naj v naslednji reformi skupne kmetijske politike upošteva posebno ranljivost nekaterih živinorejskih sektorjev – na primer zlasti pašne govedoreje, in nepravične pogoje, pod katerimi se soočajo s konkurenco iz tretjih držav;
12. poziva Komisijo, naj pri naslednji reformi skupne kmetijske politike preuči posebne ukrepe, da bi se izognili resnemu zmanjšanju pomoči EU za živinorejce, ki se ukvarjajo s trajnostnimi metodami proizvodnje;
13. poziva Komisijo, naj okrepi ukrepe za podporo živinorejskemu sektorju na območjih z omejenimi možnostmi;
14. poziva Komisijo, naj si aktivno prizadeva za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena, ki je naloženo živinorejcem;
15. meni, da mora Evropska unija razpolagati z orodjem za napovedovanje trendov na svetovnem trgu;
16. poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo visoke stroške spoštovanja zakonodaje o dobrem počutju živali, zlasti zato, ker se ti stroški ne odražajo v prodajnih cenah; zato poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost uvozov iz tretjih držav s standardi EU za dobro počutje živali, da bi se izognili nelojalni konkurenci; poudarja, da bosta morala sektorja prašičjega mesa in perutnine v prihodnjih letih spoštovati še strožje zahteve, ne bosta pa prejemala finančne pomoči od Evropske unije;
17. poziva Komisijo, naj oceni učinek novih predpisov o dobrem počutju živali na gospodarstvo, in poudarja, da se morajo, dokler ne bo pripravljena nova zakonodaja, obstoječa pravila – tako splošna kot posebna – pravilno izvajati;
18. meni, da so primarni proizvajalci stisnjeni med kladivom visokih cen potrebščin in nakovalom nizkih cen za potrošnike zaradi močnega položaja predelovalcev, trgovcev in dobaviteljev potrebščin v verigi preskrbe s hrano ter da zaradi tega ne morejo v celoti izkoristiti višjih cen svojih proizvodov;
19. poziva Komisijo, naj predlaga okrepitev organizacij proizvajalcev v vseh živinorejskih sektorjih, da bi jim omogočila pogajanje za boljše cene njihovih proizvodov ob upoštevanju stroškov proizvodnje;
20. poziva Komisijo, naj zagotovi, da njeni ukrepi na področju trgovine in kmetijstva ne bodo v medsebojnem nasprotju, ter naj prizna potrebo po sklopu uravnoteženih ciljev, ki bodo trgovini zagotovili napredek, evropski živinorejski panogi pa trajnostno prihodnost;
21. poziva Komisijo, naj v celoti zaščiti interese evropskih proizvajalcev v dvostranskih trgovinskih pogajanjih z Mercosurjem in drugimi tretjimi državami, tako da s popuščanjem ne bo ogrozila živinorejske proizvodnje EU;
22. poziva Komisijo, naj poskrbi za pravno varnost pri uvozu soje in koruze iz tretjih držav, tako da bo uvedla pragmatični prag za naključno prisotnost gensko spremenjenih organizmov, ki še niso dovoljeni v Evropski uniji, so pa v strokovni obravnavi;
23. poziva Evropsko komisijo, naj revidira sedanjo prepoved mesne in kostne moke za neprežvekovalce in naj pretehta možnost odprave omejitev pod pogoji, ki bi zagotovili najvišjo varnost hrane;
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.