Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta ZN št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti ter njegove resolucije št. 1888 (2009) o spolnem nasilju nad ženskami in otroki v oboroženih spopadih, v katerih je poudarjena odgovornost vseh držav, da končajo prakso nekaznovanja in kazensko preganjajo povzročitelje zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, vključno s tistimi, ki so povezani s spolnim ali drugim nasiljem nad ženskami in dekleti,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 54/134 z dne 7. februarja 2000, s katero je bil 25. november določen kot mednarodni dan proti nasilju nad ženskami,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Sveta EU za enakost med spoloma v razvojnem sodelovanju, ki bi moral zagotoviti, da bo enakost med spoloma na vseh ravneh vključena v vse sodelovanje EU s partnerskimi državami,

–  ob upoštevanju imenovanja posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje v oboroženih spopadih marca 2010,

–   ob upoštevanju dokumenta Sveta „Celovit pristop k izvajanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 in 1820“ in delovnega dokumenta „Izvajanje RVSZN 1325, podkrepljene z RVSZN 1820, v okviru EVOP“, ki sta bila sprejeta decembra 2008, ter dokumenta Sveta „Vključevanje človekovih pravic v EVOP“, sprejetega septembra 2006,

–  ob upoštevanju smernic EU o diskriminaciji žensk in deklet in nasilju nad njimi ter smernic EU o otrocih in oboroženih spopadih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU ter v vzpostavljanje miru in oblikovanje državnih struktur(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o položaju žensk v oboroženih spopadih in njihovi vlogi pri obnovi po koncu konfliktov(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o ženskah v politiki(3),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za vključevanje načela enakosti med spoloma, ki ga je leta 2007 pripravil Pododbor za varnost in obrambo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o neuspešnem varstvu človekovih pravic in zakonitosti v Demokratični republiki Kongo(4),

–  ob upoštevanju novega organa OZN za enakost spolov (UN Women),

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker je nasilje nad ženskami na območjih, kjer potekajo spopadi, pogosto stopnjevanje diskriminacije na podlagi spola, ki že obstaja v času miru; ker letos mednarodni dan proti nasilju nad ženskami sovpada z deseto obletnico resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325, ki je prva resolucija, ki obravnava nesorazmeren in poseben vpliv oboroženih spopadov na ženske in ki povezuje izkušnje žensk v zvezi s spopadi z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti, kar vključuje vzajemno povezana tematska področja sodelovanja, zaščite, preprečevanja, pomoči in okrevanja,

B.  ker je 25. november mednarodni dan proti nasilju nad ženskami,

C.  ker resolucije Varnostnega sveta št. 1820, 1888 in 1889 krepijo in dopolnjujejo resolucijo št. 1325 in ker je treba vse štiri resolucije obravnavati kot niz zavez Varnostnega sveta glede žensk, miru in varnosti,

D.  ker je izpolnjevanje teh zavez skupna skrb in odgovornost vsake države članice OZN ne glede na to, ali v njej potekajo spopadi oziroma je donatorica ali kaj drugega; ker je treba upoštevati sprejetje smernic EU o nasilju nad ženskami in dekleti ter smernic EU o otrocih in oboroženih spopadih ter boju proti vsem oblikam diskriminacije proti njim iz decembra 2008, kar je močen politični znak, da so to prednostne naloge Unije,

E.  ker bi moralo biti izvrševanje resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1820 in 1325 prednostna naloga glede uporabe finančnih instrumentov EU za zunanje delovanje, da se zagotovi ustrezna podpora organizacijam civilne družbe, ki delujejo v razmerah oboroženih spopadov ter v državah in na območjih, kjer potekajo spopadi,

F.  ker bi moral Evropski parlament upoštevati širok pristop, ki je bil sprejet, in vidik izvajanja akcijskega načrta o enakosti med spoloma in krepitvi vloge žensk v zunanjepolitičnih dejavnostih EU ter izvajanje smernic o nasilju nad ženskami in otroki,

G.  ker se operativna učinkovitost civilnih ali vojaških misij z upoštevanjem vidika spolov močno poveča, EU pa bi lahko k temu prispevala precejšnjo dodano vrednost z aktivnim obravnavanjem žensk in oboroženih spopadov,

H.  ker bi morala EU omogočiti sodelovanje žensk pri preprečevanju spopadov, obvladovanju kriz, mirovnih pogovorih in v fazah po spopadih, kot je povojno načrtovanje obnove,

I.  ker je razširjeno in sistematično izvajanje posilstev in spolnega suženjstva v Ženevski konvenciji opredeljeno kot zločin proti človeštvu in vojni zločin; ker je zdaj posilstvo priznano kot element genocida, ko se izvaja z namenom popolnega ali delnega uničenja ciljne skupine; ker bi morala EU podpreti prizadevanje za odpravo nekaznivosti storilcev spolnega nasilja nad ženskami in otroki,

J.  ker bi morala vzpostavitev evropske službe za zunanjepolitično delovanje občutno prispevati k nadaljnjemu izvajanju resolucij št. 1325 in 1820 Varnostnega sveta OZN tako pri njeni notranji strukturi kot pri njenih zunanjih dejavnostih in politikah,

K.  ker je EU sprejela vrsto pomembnih dokumentov o izvajanju resolucij št. 1325 in 1820 Varnostnega sveta OZN,

L.  ker je leto 2010 tudi leto pregleda razvojnih ciljev tisočletja plus 10,

M.  ker je le manjšina držav članic EU pripravila osnutek nacionalnega akcijskega načrta za izvajanje resolucije št. 1325; ker so Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo sprejeli nacionalne akcijske načrte,

1.  poudarja, da bi morala deseta obletnica resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 označiti začetek okrepljenega načrta za njeno izvajanje, ki pa ne more napredovati brez političnega vodenja na najvišji ravni in večjih sredstev; močno priporoča, naj se to vprašanje ustrezno obravnava v okviru potekajoče revizije politike EU o človekovih pravicah, kar zadeva pripravo celovite strategije za človekove pravice za posamezne države, oceno smernic EU o nasilju nad ženskami in dekleti ter smernic EU o otrocih in oboroženih spopadih ter boju proti vsem oblikam diskriminacije do njih;

2.  poziva k dodelitvi posebnih in precejšnjih finančnih, človeških in organizacijskih virov za sodelovanje žensk in vključevanje načela enakosti med spoloma v področje zunanje in varnostne politike; poziva, naj bo več žensk sprejetih v policijske, vojaške in pravosodne vrste ter v misije za ohranjanje pravne države in v mirovne operacije; poziva države članice EU, naj dejavno spodbujajo sodelovanje žensk v svojih dvostranskih in večstranskih odnosih z državami in organizacijami zunaj EU;

3.  odločno poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj po petih letih opravi vmesni pregled, da se omogoči spremljanje izpolnjevanja zavez in lažja izmenjava dobre prakse;

4.  odločno spodbuja visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj okrepi delovno skupino EU o ženskah, miru in varnosti, ter upa, da bo ta skupina opravila strokovno oceno sprejetja in izvajanja nacionalnih akcijskih načrtov o resolucijah Varnostnega sveta ZN št. 1325 in 1820, izvajala sistematične analize enakosti med spoloma v okviru misij skupne varnostne in obrambne politike ter spremljala delegacije EU in jim svetovala v državah in regijah, kjer potekajo spopadi;

5.  meni, da je ustanovitev evropske službe za zunanjepolitično delovanje izjemna priložnost za okrepitev vloge EU pri izvajanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1820 in 1325;

6.  zato odločno poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj utrdi in okrepi vključevanje načela enakosti med spoloma ter sprejme obsežne in vidne zaveze glede zaposlovanja, finančnih sredstev in organizacijske hierarhije; odločno poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj v okviru ustreznega tematskega oddelka evropske službe za zunanje delovanje oblikuje organizacijsko enoto za ženske, mir in varnost ter zagotovi, da bo v vsakem geografskem oddelku in vsaki delegaciji EU vsaj eno delovno mesto s polnim delovnim časom namenjeno področju žensk, miru in varnosti ter bodo te osebe del delovne skupine EU ali vsaj tesno povezane z njo;

7.  pozdravlja niz javnih prireditev, kot so dnevi odprtih vrat, ki jih organizirajo najmanj tri misije skupne varnostne in obrambne politike (EUPM, EULEX in EUMM) z namenom proslave desete obletnice resolucije št. 1325 Varnostnega sveta OZN; v zvezi s tem pozdravlja prispevek civilne zmogljivosti EU za načrtovanje in izvajanje operacij; opozarja, da so misije skupne varnostne in obrambne politike eden najpomembnejših instrumentov EU za dokazovanje njene zavezanosti k ciljem resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1820 in 1325 v državah in regijah, kjer vladajo krizne razmere;

8.  poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije ter države članice EU, naj vključijo sklicevanje na resoluciji Varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 v sklepe Sveta o skupni varnostni in obrambni politiki in mandate misij ter naj zagotovijo, da bodo vse misije skupne varnostne in obrambne politike imele vsaj enega svetovalca za enakost med spoloma in akcijski načrt, kako uveljaviti cilje resolucij št. 1325 in 1820; poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, države članice EU in vodje misij, naj vključijo sodelovanje in posvetovanje z lokalnimi ženskimi organizacijami med standardne elemente vsake misije;

9.  poziva, naj se v okviru skupne zunanje in varnostne politike vzpostavijo ustrezni javni pritožbeni postopki, ki bi prispevali zlasti k prijavljanju spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola; poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj v šestmesečno oceno misij skupne zunanje in varnostne politike vključi podrobno poročilo o položaju žensk, miru in varnosti;

10.  opozarja, da se je na rudarskem območju v vzhodnem Kongu v času od 30. julija do 4. avgusta 2010 zgodilo množično skupinsko posilstvo, da je bilo v zadnjem letu v vzhodnem Kongu prijavljenih najmanj 8300 posilstev in da je vsaj 1244 žensk prijavilo, da so bile posiljene v prvi četrtini leta 2010, kar je povprečno 14 posilstev na dan; poziva obe misiji EU v Demokratični republiki Kongo, EUPOL DR Kongo in EUSEC DR Kongo, naj si za prednostno nalogo zadasta boj proti spolnemu nasilju in sodelovanje žensk v okviru prizadevanj za reformo varnostnega sektorja v Kongu;

11.  poudarja, kako pomembno je, da začne EU v večji meri pošiljati policistke in vojakinje na misije skupne zunanje in varnostne politike, pri tem pa bi ji kontingent policistk v mirovnih silah OZN v Liberiji lahko služil za vzor;

12.  poudarja, da je treba za osebje EU, ki opravlja vojaške in civilne misije, uvesti kodeks ravnanja, v katerem bo spolna zloraba jasno opredeljena kot neopravičljivo in kaznivo dejanje;

13.  poziva k izvajanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 v nacionalnih strateških dokumentih EU in k zbiranju več finančnih sredstev za spodbujanje sodelovanja žensk iz držav, kjer potekajo spopadi, v evropskih procesih; poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije ter komisarje za razvoj, širitev in humanitarno pomoč, naj vidike žensk, miru in varnosti vključijo v načrtovanje in programiranje zunanjih finančnih instrumentov, kot so EIDHR, ICI, IPA, še posebej pa DCI in IfS;

14.  poudarja, da bi morala Evropska komisija olajšati dostop malih nevladnih organizacij do subvencij Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR); opozarja, da je za mnoge male organizacije žensk sedanji birokratski postopek prijave nepremostljiva ovira;

15.  poziva komisarja za razvoj, naj prednostno podpre delovanje ženskih organizacij na območjih, kjer potekajo spopadi; poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj uporabi dolgoročno komponento instrumenta za stabilnost za dodeljevanje sredstev za podporo sodelovanja žensk v procesih, ki so povezani z mirom, varnostjo in spravo, ter naj sistematično zagotavlja sredstva za ženske, mir in varnost v vseh kratkoročnih ukrepih, financiranih v okviru člena 3 instrumenta za stabilnost;

16.  meni, da bi morale delegacije EU obveščati organizacije civilne družbe, kot so lokalne ženske organizacije, o svojem delovanju na območjih, kjer potekajo spopadi, ter se v postopku načrtovanja politike posvetovati z organizacijami civilne družbe;

17.  zahteva občutno povečanje udeležbe žensk na vseh področjih delovanja, vključno s prizadevanjem za spravo, mirovnimi pogajanji, vzpostavljanjem, zagotavljanjem in ohranjanjem miru ter preprečevanjem sporov;

18.  poziva k takojšnjemu povečanju udeležbe žensk v vseh pobudah, namenjenih iskanju rešitev za spore, tudi v vlogi posrednic in pogajalk ter pri izvajanju ukrepov za reševanje sporov;

19.  poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj spodbudi organizacijo vsakoletnega tedna za posvetovanja z voditeljicami, ki bi lahko dopolnil Svetovni dan odprtih vrat OZN za ženske in mir in ki bi mu sledila poročila delegacij EU ter nadaljnje spremljanje;

20.  poudarja, da so potrebni nacionalni akcijski načrti, ki bi morali zagotoviti informacije o časovnem okviru nacionalne strategije, opredeliti realistične cilje, razviti nadzorne mehanizme ter spodbujati večjo udeležbo žensk v mehanizmih za spremljanje, ocenjevanje in nadzor;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, posebni odposlanki OZN za spolno nasilje v oboroženih konfliktih in pred kratkim imenovani direktorici Agencije OZN za ženske.

(1) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 32. (2) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 287. (3) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 347. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0350.