Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o predlogu Evropskega sveta o nesklicu konvencije o spremembi pogodb zaradi prehodnih ukrepov glede sestave Evropskega parlamenta (17196/2009 – C7-0002/2010 – 2009/0814(NLE))

P7_TA(2010)0147 A7-0116/2010

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pisma, ki ga je predsednik Evropskega sveta 18. decembra 2009 naslovil na predsednika Evropskega parlamenta v zvezi s spremembo Protokola št. 36 o prehodni ureditvi (17196/2009),

–   ob upoštevanju zahteve Evropskega sveta za odobritev Parlamenta na podlagi drugega pododstavka člena 48(3) Pogodbe o Evropski uniji (C7-0002/2010),

–   ob upoštevanju Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, ki je priložen Lizbonski pogodbi,

–   ob upoštevanju člena 14(3) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sklepov z zasedanj Evropskega sveta 11. in 12. decembra 2008, 18. in 19. junija 2009 ter 10. in 11. decembra 2009,

–   ob upoštevanju člena 74a in 81(1) Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za ustavne zadeve (A7-0116/2010),

A.   ker je konvencija, ki je delovala med 22. februarjem 2002 in 18. julijem 2003, pripravila osnutek pogodbe o ustavi za Evropo, ki je bil vsebinsko v celoti povzet v Lizbonski pogodbi, ta pa je začela veljati 1. decembra 2009,

B.   ker je konvencija, ki je delovala med 17. decembrom 1999 in 2. oktobrom 2000, pripravila Listino Evropske unije o temeljnih pravicah,

C.   ker sta konvenciji prvič združili predstavnike nacionalnih parlamentov, Evropskega parlamenta, nacionalnih vlad in Komisije, da bi sodelovali pri skupnem projektu Evropske unije, in zato pomenita pomemben napredek pri vzpostavljanju bolj demokratičnih, pa tudi učinkovitejših mehanizmov odločanja na evropski ravni,

D.   ker sta bili konvenciji vendarle sklicani zato, da bi na njih obravnavali pomembna vprašanja za prihodnost Evropske unije, in sicer reformo evropske institucionalne zasnove ter pripravo besedila, v katerem bi bila povzeta temeljna načela in pravice, ki predstavljajo skupni temelj Evropejcev,

E.   ker se je Evropski svet v skladu s prvim pododstavkom člena 48(3) Pogodbe EU posvetoval z Evropskim parlamentom o reviziji dela Protokola št. 36 o prehodni ureditvi glede sestave Evropskega parlamenta, priloženega Lizbonski pogodbi,

F.   ker je Evropski svet predlagal, da se konvencije ne skliče in se sprememba protokola sprejme na medvladni konferenci,

G.   ker se, glede na precedenčne primere, sklic posebne konvencije za odobritev prehodne spremembe – z omejenim pravnim učinkom – določb iz Pogodbe EU o sestavi Evropskega parlamenta ne zdi potreben,

1.   odobri predlog Evropskega sveta, da Protokol št. 36 spremeni na medvladni konferenci brez sklica konvencije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropskemu svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o osnutku protokola, ki spreminja Protokol št. 36 o prehodni ureditvi glede sestave Evropskega parlamenta do konca parlamentarnega mandata 2009–2014: mnenje Evropskega parlamenta (člen 48(3) Pogodbe o Evropski uniji) (17196/2009 – C7-0001/2010 – 2009/0813(NLE))

P7_TA(2010)0148 A7-0115/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pisma, ki ga je predsednik Evropskega sveta 18. decembra 2009 naslovil na predsednika Evropskega parlamenta v zvezi s spremembo Protokola št. 36 o prehodni ureditvi (17196/2009),

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 48(3) Pogodbe o Evropski uniji, v skladu s katerim se je Evropski svet posvetoval z Evropskim parlamentom (C7-0001/2010),

–   ob upoštevanju Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, ki je priložen Lizbonski pogodbi,

–   ob upoštevanju člena 14(2) in (3) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976 (v nadaljnjem besedilu: akt iz leta 1976),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 2007 o sestavi Evropskega parlamenta(1),

–   ob upoštevanju sklepov z zasedanj Evropskega sveta 11. in 12. decembra 2008, 18. in 19. junija 2009 ter 10. in 11. decembra 2009,

–   ob upoštevanju členov 11(4) in 74 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0115/2010),

A.   ker člen 14(2) Pogodbe EU, kakor izhaja iz Lizbonske pogodbe, določa, da Evropski svet na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo odobritvijo soglasno sprejme sklep o sestavi Evropskega parlamenta,

B.   ker je pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe in v skladu s Protokolom št. 36 k tej pogodbi Evropski parlament 11. oktobra 2007 z omenjeno resolucijo, ki je nastala na osnovi poročila Lamassoure-Severin, predložil osnutek sklepa Evropskega sveta o razdelitvi sedežev v Parlamentu,

C.   ker do podpisa Lizbonske pogodbe Evropski svet še ni sprejel uradnega sklepa o sestavi Evropskega parlamenta, pač pa je izrazil strinjanje s predlogom v omenjeni resoluciji, potem ko je skupno število evropskih poslancev s prvotno predvidenih 750 povišal na 751;

D.   ker se je po dogovoru v Evropskem svetu skupno število poslancev v primerjavi s Pogodbo iz Nice povečalo za 15 (s 736 na 751) in je bilo 18 dodatnih sedežev razporejenih med 12 držav članic, medtem ko je Nemčija glede na najvišje možno število po Pogodbi EU 3 sedeže izgubila,

E.   ker Lizbonska pogodba ni začela veljati pred evropskimi volitvami leta 2009 in so te potekale po določbah Pogodbe iz Nice, kar pomeni, da Evropski parlament zdaj sestavlja 736 poslancev,

F.   ker je Lizbonska pogodba začela veljati 1. decembra 2009, je legitimno, da poslanska mesta čimprej zasede 18 dodatnih poslancev iz 12 držav članic, da se njihovim matičnim državam članicam omogoči zastopanost, do katere so upravičene,

G.   ker po členu 5 akta iz leta 1976 ni možno prekiniti mandata poslanca med parlamentarnim obdobjem in torej sedanji nemški delegaciji v Evropskem parlamentu ni možno odvzeti treh poslancev,

H.   ker je velika večina držav članic dodatne poslance že določila v skladu s svojimi volilnimi sistemi in ob upoštevanju sklepov zasedanja Evropskega sveta 18. in 19. junija 2009,

I.   ker bo torej z 18 dodatnimi poslanci med parlamentarnim mandatom 2009–2014 skupno število evropskih poslancev naraslo na 754 in je zaradi prekoračitve števila 751, ki ga določa Lizbonska pogodba, treba spremeniti primarno zakonodajo,

J.   ker je bila prehodna ureditev, ki bi omogočila prihod dodatnih poslancev med sedanjim parlamentarnim mandatom, predvidena že v sklepih zasedanja Evropskega sveta 11. in 12. decembra 2008 in so bili pogoji za začasno povečanje števila poslancev Evropskega parlamenta določeni s sklepi zasedanja Evropskega sveta 18. in 19. junija 2009,

K.   ker je Evropski parlament 25. novembra 2009 spremenil svoj poslovnik, s čimer je omogočil prihod dodatnih poslancev v vlogi opazovalcev, dokler ne začne veljati ureditev, ki jim bo omogočala, da zasedejo poslanske sedeže,

L.   ker je ena najpomembnejših ustavnih novosti Lizbonske pogodbe sklic konvencije kot ključnega dela rednega postopka za revizijo Pogodb,

1.   meni, da je predlagana sprememba Protokola št. 36, ki jo zahteva Evropski svet, neposredna posledica novih določb Lizbonske pogodbe in je torej prehodna rešitev, po kateri bodo lahko vse države članice, ki so upravičene do dodatnih poslanskih mest, imenovale nove poslance; se strinja, da je treba izvoliti dodatnih 18 poslancev v Evropski parlament za preostanek parlamentarnega mandata 2009–2014; kljub vsemu vztraja, da mora svoj sedež v Evropskem parlamentu zasesti vseh 18 poslancev hkrati, da se v njem ne poruši ravnovesje med narodnostmi; poziva države članice, naj čim prej in na pragmatičen način zaključijo volilne postopke;

2.   obžaluje, da Svet ni pravočasno sprejel ukrepov, ki bi dodatnim poslancem omogočili, da poslanska mesta zasedejo takoj ob uveljavitvi Lizbonske pogodbe, pa tudi, da ena od predvidenih rešitev zahtevane spremembe ni v skladu z duhom akta iz leta 1976, po katerem morajo biti evropski poslanci izvoljeni neposredno, ne pa posredno z volitvami v nacionalnih parlamentih;

3.   vseeno daje soglasje k sklicu medvladne konference, pod pogojem, da se ta posveti zgolj vprašanju sprejetja prehodne ureditve glede sestave Evropskega parlamenta do konca parlamentarnega mandata 2009–2014 in da so prehodni ukrepi zaradi posebnih okoliščin ob ratifikaciji Lizbonske pogodbe izjemni in v nobene primeru ne morejo predstavljati precedenčnega primera za prihodnost;

4.   opozarja, da bodo lahko v času od odobritve spremembe Protokola št. 36 do njegove uveljavitve dodatni poslanci v skladu s členom 11(4) poslovnika Evropskega parlamenta nastopali v vlogi opazovalcev;

5.   opozarja tudi, da bo moral Evropski svet še pred koncem tega parlamentarnega mandata v vsakem primeru sprejeti poseben sklep o sestavi Evropskega parlamenta in da bo Parlament o tem sprožil pobudo v skladu s členom 14(2) Pogodbe EU;

6.   obvešča Evropski svet, da namerava kmalu pripraviti predloge določb, potrebnih za izvolitev poslancev s splošnimi neposrednimi volitvami v skladu z enotnim postopkom v vseh državah članicah in načeli, ki so skupna vsem državam članicam, in da bo Parlament začel takšno volilno reformo v skladu s členom 48(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 223 Pogodbe o delovanju Evropske unije; nadalje vztraja, da bo sklicana konvencija o reformi Evropskega parlamenta za pripravo revizije Pogodb;

7.   poziva nacionalne parlamente, naj podprejo dolgoletno pravilo iz primarne zakonodaje Evropske unije, v skladu s katerim so poslanci Evropskega parlamenta izvoljeni neposredno, s svobodnim in tajnim glasovanjem in po enotnem postopku;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 227 E, 4.9.2008, str. 132.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o razmerah v Kirgizistanu

P7_TA(2010)0149 RC-B7-0246/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kirgizistanu in Srednji Aziji, zlasti tiste z dne 12. maja 2005,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o strategiji EU za Srednjo Azijo,

–   ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice Catherine Ashton o razmerah v Kirgizistanu s 7. in 8. aprila 2010,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 26. aprila 2010,

–   ob upoštevanju izjave Evropske unije na stalnem svetu OVSE o razmerah v Kirgizistanu z dne 22. aprila 2010,

–   ob upoštevanju strategije Evropske unije za novo partnerstvo s Srednjo Azijo, ki je bila sprejeta na Evropskem svetu 21. in 22. junija 2007,

–   ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Kirgizistanom, ki je začel veljati leta 1999,

–   ob upoštevanju regionalnega strateškega dokumenta Evropske skupnosti za pomoč Srednji Aziji v obdobju 2007–2013,

–   ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

A.   ker je napredek pri doseganju stabilnosti in dvigu ravni demokratičnega in človeškega razvoja, varnosti ljudi in trajnostnega razvoja v celotni regiji v dobro prebivalcev Srednje Azije in Evropske unije,

B.   ker je Kirgizistan član OVSE in je v tem okviru zavezan spoštovanju temeljnih svoboščin, človekovih pravic, načel pravne države in izvajanju demokratičnih standardov OVSE,

C.   ker je bil Kurmanbek Bakijev, ki je oblast prvič prevzel julija 2005 po tako imenovani revoluciji tulipanov, za predsednika ponovno izvoljen na lanskih volitvah, za katere so neodvisni opazovalci dejali, da je na njih prišlo do velikih nepravilnosti, ker se je po začetnih demokratičnih potezah vladanje Bakijeva sprevrglo v avtoritarno,

D.   ker so 7. aprila 2010 kirgiške sile z uporabo streliva, solzivca in šok granat posredovale nad množico protestnikov, ki so se zbrali pred uradom predsednika v Biškeku in nato v protest proti naglemu dvigu cen električne energije in ogrevanja zavzeli vladno palačo, pri čemer je umrlo več kot 80 oseb, več kot 500 pa jih je bilo ranjenih,

E.   ker je moral predsednik Kurmanbek Bakijev pobegniti iz prestolnice, kjer ga je nadomestila začasna vlada pod vodstvom opozicijske voditeljice Roze Otunbajeve, ki je izdala odlok o nasledstvu oblasti in ukaz o ravnanju v skladu s kirgiško ustavo ter razpustila parlament, ker je Kurmanbek Bakijev potem, ko je skušal določiti pogoje za svoj odstop, teden dni po vstaji pobegnil v Kazahstan po dogovoru, pri katerem so posredovale Rusija, ZDA in Kazahstan;

F.   ker je Kirgizistan posebej zanimiv za ZDA in Rusijo zaradi svoje strateške lege v bližini Afganistana in ob Ferganski kotlini, ki je geografsko, politično in gospodarsko središče Srednje Azije; ker ima tranzitni center ameriške vojske v Manasu ključno vlogo v severni distribucijski mreži za oskrbo Natovih sil v Afganistanu in ker ima v Kirgizistanu pomembno vojaško oporišče tudi Rusija,

G.   ker so zaradi skupnih izzivov na področju energije, boja proti podnebnim spremembam, nadzora nad tihotapljenjem drog in boja proti terorizmu odnosi med Evropsko unijo in Srednjo Azijo ključnega pomena,

H.   ker ima geopolitično tekmovanje v regiji precejšen destruktivni potencial, po drugi strani pa se interesi v zvezi z Afganistanom in širjenjem radikalnega islamizma močno prekrivajo, kar odpira možnosti za omejitev tega tekmovanja in sklenitev dogovora o nujnosti boljšega upravljanja,

I.   ker mora Evropska unija vedno spoštovati zavezo, da bo človekove pravice, demokracijo in načela pravne države vključila v vse sporazume s tretjimi državami in bo z usklajeno politiko spodbujala demokratične reforme, s tem pa krepila svojo verodostojnost kot regionalni akter,

J.   ker je Evropska unija v Kirgizistanu zelo prisotna, zlasti kot donatorka pomoči, kar ji daje dober položaj za prevzem pomembnejše vloge pri podpori tej državi,

K.   ker sta Komisija in Svet v fazi pregledovanja strategije za Srednjo Azijo in pripravljata poročilo, ki ga bosta Evropskemu svetu predložila na junijskem srečanju,

1.   izraža najglobljo zaskrbljenost nad razmerami v Kirgizistanu in izreka sožalje družinam vseh žrtev tragičnih dogodkov;

2.   poziva vse strani, naj prenehajo z nasiljem in se odzivajo zadržano ter si karseda prizadevajo za začetek pristnega dialoga, ki bo prinesel stabilnost in zagotovil razmere za mirno ponovno vzpostavitev demokratičnega ustavnega reda;

3.   poudarja, da je z institucionalnega vidika skladen in trden ustavni okvir nujen za preprečevanje prihodnjih družbenih nemirov in za zagotovitev mirne prihodnosti kirgiškemu ljudstvu; v zvezi s tem pozdravlja sodelovanje začasne vlade z beneško komisijo;

4.   je seznanjen s prvimi ukrepi začasne vlade za ponovno vzpostavitev demokracije, zlasti v zvezi z načrti za pripravo nove ustave po Bakijevi reviziji, s katero je preveč moči prešlo v roke predsedstva;

5.   v tej zvezi pozdravlja najavo začasne vlade, da bo referendum o novi ustavi 27. junija 2010, nove splošne volitve pa 10. oktobra 2010, da se okrepi demokracija in politična odgovornost; poziva začasno vlado, naj spoštuje mednarodne obveznosti Kirgizistana ter zagotovi, da bodo volitve svobodne in poštene;

6.   poudarja pomen aktivnega sodelovanja z začasno vlado, da se preučijo in izkoristijo možnosti za spodbujanje dobrega upravljanja, neodvisnosti sodstva in drugih političnih ciljev EU iz strategije za Srednjo Azijo, pa tudi, da se olajšajo sodelovanje in dejavnosti mednarodnih finančnih institucij;

7.   poziva k mednarodni preiskavi dogodkov, ki bi jo vodil OZN, da se ugotovijo odgovornost in pomanjkljivosti, kirgiškim pravosodnim organom pa se zagotovi pomoč; ob tem začasno vlado poziva, naj Urad visoke komisarke za človekove pravice zaprosi za pomoč, da bo preiskava dogodkov 6. in 7. aprila 2010 natančna, nepristranska in verodostojna;

8.   poudarja, da je revolucija tulipanov leta 2005 vzbudila velika pričakovanja po demokratičnih reformah kirgiške družbe, ki pa se niso uresničila; poziva Svet in Komisijo, naj se odzoveta skladno in odločno in izkoristita priložnost, da poiščeta načine za nudenje pomoči začasni vladi Kirgizistana in oblastem pomagata pri izvajanju demokratičnih reform in dvigu življenjske ravni prebivalcev s pomočjo nacionalnega razvoja in krepitve vloge državljanov in v sodelovanju z vsemi udeleženimi stranmi in kirgiško civilno družbo;

9.   ugotavlja, da je zaradi hudega pomanjkanja virov in ranljivosti Kirgizistan zelo odvisen od zunanje pomoči; ugotavlja tudi, da v njegovi soseščini praktično ni zgledov demokratičnega in dobro delujočega upravljanja ter pozitivnega družbenega razvoja; zato poudarja, da bo mednarodna pomoč ključnega pomena;

10.   opozarja, da dogajanje v Kirgizistanu vpliva na regionalni in mednarodni razvoj dogodkov in da je hkrati posledica teh dogodkov; je prepričan, da se ruski, ameriški in drugi interesi v velikem delu pokrivajo, zlasti v zvezi z Afganistanom in porastom islamskega radikalizma na tem območju, tudi v Kirgizistanu; meni, da bi to moralo omogočiti, da se omeji geopolitično tekmovanje in se poiščejo sinergije; meni, da bi imel uspeh na tem področju širši pozitivni učinek na mednarodne odnose in mednarodno varnost;

11.   poziva posebnega predstavnika podpredsednice/visoke predstavnice za Srednjo Azijo, naj pozorno spremlja razmere, nudi pomoč in prispeva k obnovitvi dialoga med različnimi predstavniki celotne kirgiške družbe;

12.   poziva Komisijo in Svet, naj nujno preučita, ali obstajajo pogoji za mednarodno koordiniran, obsežen nov program pomoči za Kirgizistan, oziroma ali se lahko ti pogoji ustvarijo, nenazadnje ob upoštevanju, kako močne se zdijo sedanje zaveze začasne kirgiške vlade demokratizaciji in jasnemu upravljanju; meni, da bi morala EU, če ugotovi, da so pogoji za to dovolj ugodni, prevzeti vodilno vlogo pri organizaciji mednarodne konference donatorjev za Krigizistan;

13.   poziva k široki uporabi instrumenta za stabilnost; poudarja potrebo po pomoči Kirgizistanu, da bo premagal družbene in gospodarske težave; poziva Komisijo, naj pripravi predloge o prerazporeditvi sredstev instrumenta za razvojno sodelovanje, da se zagotovi primeren kratkoročni in srednjeročni odziv EU na nove razmere v Kirgizistanu; poudarja, da je treba posebno prednost dati reševanju problemov v izobraževanju, zdravstvu in pri oskrbi z vodo;

14.   poudarja, da mora biti pomoč Evropske unije usklajena s prizadevanji za boj proti korupciji, večjimi sredstvi za izobraževanje in politiko za boljše življenjske pogoje, da bi se tako ustvarili ugodni pogoji za obrambo pred razvojem skrajnih struj;

15.   upoštevajoč trenutne razmere poziva Komisijo, naj preveri, ali je potrebno poslati nujno humanitarno pomoč;

16.   z zanimanjem pričakuje pregled doseženega napredka pri izvajanju strategije EU za to območje in poziva k prizadevanjem zato, da bo strategija prepričljivejša, konkretnejša in skladnejša;

17.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, začasni vladi Kirgizistana, generalnemu sekretarju OZN, generalnemu sekretarju OVSE in generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o električnih avtomobilih

P7_TA(2010)0150 B7-0261/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju načrta EU za oživitev gospodarstva, zlasti pobude za zelena vozila iz novembra 2008,

–   ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki za energijo iz obnovljivih virov v prevozu določa najnižji prag v višini 10 %,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 443/2009, ki določa standarde emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile,

–   ob upoštevanju akcijskega načrta o mobilnosti v mestih z dne 30. septembra 2009,

–   ob upoštevanju neuradnega srečanja Sveta v San Sebastianu dne 9. februarja 2010,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ z dne 3. marca 2010,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o evropski strategiji za čista in energetsko učinkovita vozila z dne 27. aprila 2010,

–   ob upoštevanju vprašanj z dne 16. februarja 2010 Svetu in Komisiji o električnih vozilih (O-0019/2010 – B7-0016/2010, O-0020/2010 – B7-0015/2010),

–   ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,

A.   ker so izzivi, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb, emisij CO2 in drugih onesnaževal ter nestabilnosti cen goriva, omogočili tehnološki razvoj baterij in sistemov za shranjevanje energije ter večjo ozaveščenost trga o teh vprašanjih, vse to pa je ustvarilo pozitivne razmere za razvoj električnih vozil v svetovnem okviru,

B.   ker je električno vozilo pomembna inovacija z velikim tržnim potencialom, zlasti v dolgoročnem okviru, in ker bo sposobnost za hiter vstop na ta trg z visokokakovostnimi izdelki in splošno stopnjo standardizacije določila prihodnje vodilne akterje na tem trgu,

C.   ker električna vozila prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog Evrope do leta 2020, ki zadevajo razvoj na znanju temelječega gospodarstva, ki učinkovitejše izkorišča svoje vire, je okolju prijaznejše in bolj konkurenčno,

D.   ker so ministri EU za konkurenčnost na neuradnem srečanju v San Sebastianu 9. februarja 2010 dosegli dogovor s Komisijo, da EU potrebuje skupno strategijo o električnih avtomobilih,

E.   ker je več političnih razlogov za inovacijo pogonskih sistemov (električnih ali hibridnih), in sicer:

F.   ker splošna mešanica energetskih virov v EU za sedanjo proizvodnjo električne energije v Evropi pomeni, da so električna vozila in vozila, ki se napajajo iz električnega omrežja, velika priložnost, da se v okviru širše strategije zmanjšajo emisije CO2, in ker mora biti prehod na energetsko učinkovit in trajnosten sistem prevoza prednostna naloga EU, če hočemo do leta 2050 uresničiti cilj o pretežno nizkoogljičnem sistemu prevoza,

G.   ker je treba za spodbujanje uspešnega uvajanja električnih vozil na trg obravnavati več izzivov, zlasti:

H.   ker je dokazano, da imajo električni avtomobili potencial glede zmogljivosti skladiščenja energije, kar omogoča boljšo uporabo obnovljivih virov energije ob upoštevanju koristi, ki jih ponujajo pametna omrežja,

I.   ker se v sporočilu o čistih vozilih na kratko navaja, da industrija potrebuje nova znanja in spretnosti pri prehodu od klasičnih k električnim vozilom, ker se ne obravnavajo učinki tega prehoda za zaposlovanje in ker bo usklajen pristop nujen za reševanje izzivov, s katerimi se sooča delovna sila v avtomobilskem sektorju,

J.   ker je že več držav in regij začelo uvajati infrastrukturo za napajanje električnih vozil,

K.   ker so države članice EU zaradi vstopa na trg Skupnosti začele uvajati nacionalne programe za podporo električnih vozil,

L.   ker sta industrija in raziskovanje v konkurenčnih državah prejela precejšnjo podporo in ker bi morali v EU storiti enako,

M.   ker je pregled naložbene politike EU v infrastrukturo v letu 2010 izjemna priložnost, da se naložbe v infrastrukturo usmerijo v čistejše in naprednejše tehnologije, zlasti v pametna omrežja,

N.   ker v Evropi veliko mest in urbanih, gosto naseljenih območij ponuja ugodne razmere za hitro uvajanje električnih avtomobilov, kar evropskim proizvajalcem ponuja možnost, da hitro prevzamejo vodilno vlogo na trgu,

O.   ker proizvodnja električnih vozil lahko prispeva h gospodarskemu okrevanju in zagotovi dolgoročen obstoj evropske avtomobilske industrije, temelječe na vozilih z nizkimi emisijami,

1.   je seznanjen, da je špansko predsedstvo pripisalo prednostni pomen razvoju električnih vozil v okviru preprečevanja podnebnih sprememb, podpira odločitev Sveta za konkurenčnost, da povabi Komisijo k oblikovanju akcijskega načrta za čista in energetsko učinkovita vozila, vključno z izboljšanjem pametnih omrežij, in pozdravlja sporočilo Komisije o evropski strategiji za čista in energetsko učinkovita vozila z dne 27. aprila 2010;

2.   poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo ustrezne pogoje za obstoj enotnega trga električnih vozil in naj obenem zagotovijo učinkovito usklajevanje politik na ravni EU, da se preprečijo negativni socialni in zaposlitveni učinki prehoda na nizkoogljični sistem prevoza ter nezdružljive sheme in standardi, ki niso interoperabilni;

3.   poudarja, da je treba razvoj električnih vozil dobro uravnotežiti in ga zasnovati v okviru prihodnje politike za trajnostno mobilnost, ki bo med drugim namenila posebno pozornost zmanjšanju števila nesreč, uporabi prostora, zmanjšanju zastojev, skupni porabi energije, emisijam CO2, hrupa in plinov, obenem pa poudarja, da bi moral razvoj električne mobilnosti vključevati električne avtomobile, kolesa na elektriko, tramvaje, vlake itd.;

4.   poziva Komisijo in Svet k skupnemu prizadevanju za:

5.   poziva Komisijo, naj pripravi izčrpen izračun skupnih emisij CO2 za električna vozila in pri tem upošteva napovedane spremembe, ki zadevajo proizvodnjo električne energije in zmogljivosti shranjevanja do leta 2050;

6.   poudarja, da električna vozila predstavljajo tehnološki preboj, ki zahteva integrirane strategije za inovativnost in tehnološki razvoj z ustreznim financiranjem ter spodbujanjem raziskav in razvoja na vse številnejših ključnih področjih, kot so baterije in infrastrukture (vključno z integracijo z energetskimi omrežji); v tem okviru pozdravlja ukrepe za ekološke inovacije, ki so na razpolago proizvajalcem, vendar izraža zaskrbljenost zaradi težav, ki se pojavljajo pri njihovem izvajanju;

7.   opozarja na zaključek Sveta za konkurenčnost z dne 1. marca 2010 v zvezi s prihajajočim predlogom Komisije za podjetniško naravnan evropski načrt za raziskave in inovacije, ki bi moral dopolniti nacionalne strategije za inovativnost, vključno s promocijo instrumentov in pobud z velikim potencialom, kot so vodilni trgi in predtržna javna naročila, ter boljšim dostopom do financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja, kar je mogoče doseči z boljšo uporabo instrumentov tveganega kapitala;

8.   poziva institucije EU in države članice, naj v javnem sektorju postopno zamenjajo svoj park vozil z notranjim izgorevanjem z električnimi vozili in tako z javnim naročanjem povečajo povpraševanje; poziva institucije EU, naj začnejo razvijati infrastrukture takoj, ko bodo pripravljeni ustrezni standardi;

9.   opozarja, da se s pobudo za zelena vozila v okviru načrta za oživitev gospodarstva podpira razvoj novih in trajnostnih oblik cestnega prevoza, električni avtomobili pa so bili določeni kot prednostna naloga;

10.   podpira namero Komisije, da do leta 2011 določi evropski standard za napajanje električnih vozil, ki bo zagotovil interoperabilnost in varnost infrastruktur, in zagovarja določanje tehničnih standardov za sisteme zaračunavanja, kjer bodo vključene različne kategorije vozil; poziva Komisijo, naj naredi vse, kar je v njeni moči, za vzpostavitev globalnih standardov, in naj zagotovi, da bo standard zaračunavanja spodbujal sodobne tehnologije, kot so pametno zaračunavanje in odprti komunikacijski standardi, ter bo usklajen z mandati za oblikovanje pametnega merjenja;

11.   izraža prepričanje, da bo standardizacija omogočila preprosto in neposredno izvedbo postopka homologacije ter bo prispevala k pospešenemu uvajanju na trg in razširjanju vozil z nizkimi emisijami ogljika v EU, kar bo povečalo konkurenčnost evropske industrije mobilnosti z zmanjšanjem razvojnih stroškov za proizvajalce in dekarbonizacijo cestnega prometa;

12.   poudarja, da standardizacija električnih vozil, infrastrukture in načinov zaračunavanja ne bi smela ogroziti nadaljnje inovativnosti na področju električne mobilnosti ali konvencionalnih motorjev za vozila;

13.   poziva k usklajenim zahtevam za homologacijo električnih vozil s posebnimi zahtevami glede zdravja in varnosti za delavce in končne uporabnike, prav tako poziva, naj se te zahteve vključijo v okvir homologacije vozil EU s sklicevanjem na pravilnik UN/ECE št. 100; odločno podpira predlog Komisije za pregled zahtev glede varnosti pri trku za električne avtomobile in pozornost, ki jo ta namenja vprašanju varnosti električnih avtomobilov za izpostavljene udeležence v cestnem prometu;

14.   pozdravlja predlog Komisije, da bo do leta 2010 predstavila usklajene smernice o spodbudah za nakup električnih vozil; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita ustrezen sveženj spodbud za vzpostavitev širokega omrežja napajanja v skladu z usklajenimi modeli električne mobilnosti;

15.   poudarja, da morajo biti svežnji javne pomoči za podjetja vezani na jasen niz socialnih, tehnoloških in gospodarskih pogojev ter pogojev okoljske učinkovitosti, prav tako od Komisije zahteva, naj izvaja učinkovita naknadna ocenjevanja takšne finančne podpore;

16.   poziva Komisijo, naj omogoči vzpostavitev sektorske strukture na evropski ravni, da se omogoči upravljanje socialnega prehoda, ki zadeva politiko nizkoogljične mobilnosti, ter naj zagotovi usklajevanje predhodnih ukrepov, da se omogoči trajnostno okrevanje avtomobilske industrije in zmanjšajo morebitni socialni učinki; zahteva sprejetje učinkovitih ukrepov, da se v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi predvidijo spremembe v avtomobilskem sektorju in v verigi dobave , zlasti s ponovnim zagonom platforme CARS 21 s posebno delovno skupino za socialna vprašanja;

17.   poziva države članice, naj zagotovijo celovito uporabo Sklada za globalizacijo in drugih strukturnih skladov, kot je Evropski socialni sklad, da se spodbudi prizadevanje za prekvalifikacijo in ciljno naravnano usposabljanje ter dodatno preusmerjanje sektorskih struktur za usposabljanje in izobraževanje zaradi zadovoljevanja potreb po novih spretnostih in znanju, ki nastajajo zaradi nove tehnologije;

18.   pozdravlja namero Komisije za ustanovitev Evropskega sveta za sektorske spretnosti, ki si bo prizadeval vzpostaviti omrežje nacionalnih observatorijev držav članic;

19.   zagovarja vzpostavitev skupne informacijske platforme in skupnega prizadevanja med evropskimi akterji, projekti in pobudami ter vzpostavitev mednarodnega observatorija (na svetovni ravni) za električno mobilnost, ki bo osredotočen na poslovne modele, vozila in tehnologije napajanja ter integracijo s pametnimi električnimi omrežji, pri čemer bodo skupaj sodelovali ustrezne zainteresirane strani, industrija in/ali politične pobude;

20.   poziva države članice k razvoju potrebne dolgoročne fiskalne politike za spodbujanje energetsko učinkovitih in čistih vozil ter poziva Komisijo k pripravi dolgoročne skupne vizije o vprašanjih, kot so politike na področju CO2, predvidevanje strukturnih sprememb, ki nastajajo s prehodom s konvencionalnih goriv na elektriko, in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije;

21.   poziva Komisijo, države članice in industrijo električne mobilnosti, naj preučijo vprašanje o tem, kakšen je učinek električnih vozil v njihovem celotnem življenjskem ciklu glede na vire, energijo in vpliv na okolje, in sicer od njihove proizvodnje do uničenja, vključno z recikliranjem in ponovno uporabo baterij;

22.   opozarja na vprašanje o razpoložljivosti surovin, potrebnih za proizvodnjo baterij in delov, zaradi česar se postavlja vprašanje povečanja proizvodnih stroškov in odvisnosti EU; poziva industrijo, naj poskuša bolje izkoristiti razpoložljive vire, Komisijo pa poziva k financiranju uporabnih raziskav v okviru sedanjega in prihodnjega okvirnega programa o surovinah za električne baterije, poziva tudi k spodbujanju boljše mrežne povezanosti v EU na področju geoloških pregledov in spodbujanju znanja, veščin in tehnologije v tem sektorju, kar bo spodbudilo raziskovanje novih nahajališč surovin;

23.   podpira predlog Komisije o pripravi informacijskih kampanj za potrošnike o prednostih, možnostih in praktičnih vidikih električnih vozil;

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji socialnim partnerjem in industriji.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o uredbi o skupinski izjemi za motorna vozila

P7_TA(2010)0151 B7-0245/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, člena 101(1) in (3), člena 103(1) in člena 105(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 19/65/EGS z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 85 (3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj(1),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 86/653/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih(2),

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2790/1999 z dne 22. decembra 1999 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj(3) (splošna uredba o skupinskih izjemah za vertikalne sporazume, v nadaljevanju veljavna uredba GBER),

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 o uporabi člena 81 (3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj na področju motornih vozil(4) (uredba o skupinskih izjemah za motorna vozila, v nadaljevanju veljavna uredba MVBER),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil(5) in Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil(6),

–   ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (nova splošna uredba o skupinskih izjemah, za vertikalne sporazume v nadaljevanju nova uredba GBER), ki je bila 28. julija 2009 objavljena za posvetovanje na spletni strani Komisije,

–   ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o uporabi člena 101(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj za motorna vozila (nova uredba o skupinskih izjemah za motorna vozila, v nadaljevanju nova uredba MVBER), ki je bil 21. decembra 2009 objavljen za posvetovanje na spletni strani Komisije,

–   ob upoštevanju obvestila Komisije – Smernice o vertikalnih omejitvah(7),

–   ob upoštevanju brošure Komisije, ki pojasnjuje distribucijo in servisiranje motornih vozil v Evropski uniji,

–   ob upoštevanju obvestila Komisije – Smernice o uporabi člena 81 (3) Pogodbe(8),

–   ob upoštevanju osnutka obvestila Komisije – Smernice o vertikalnih omejitvah, ki je bil 28. julija 2009 objavljen za posvetovanje na spletni strani Komisije,

–   ob upoštevanju osnutka obvestila Komisije – Dodatne smernice o vertikalnih omejitvah v sporazumih za prodajo in popravilo motornih vozil in za distribucijo rezervnih delov za motorna vozila, ki je bil 21. decembra 2009 objavljen za posvetovanje na spletni strani Komisije,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male – akt za mala podjetja za Evropo“ (KOM(2008)0394),

–   ob upoštevanju poročila o oceni Komisije o delovanju Uredbe (ES) št. 1400/2002 o distribuciji in servisiranju motornih vozil in priloženih delovnih dokumentov, ki so bili maja 2009 objavljeni na spletni strani Komisije (v nadaljevanju poročilo o oceni),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2009 z naslovom Prihodnji okvir konkurenčnega prava za področje motornih vozil (KOM(2009)0388) in priloženih delovnih dokumentov,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. marca 2010 o sporočilu Komisije: Prihodnji okvir konkurenčnega prava za področje motornih vozil (INT/507– CESE 444/2010),

–   ob upoštevanju prispevkov, ki so jih med javnim posvetovanjem različne zainteresirane strani poslale Komisiji in so bili objavljeni na spletni strani Komisije, ter stališč, ki so jih izrazile zainteresirane strani na skupni seji odborov ECON in IMCO 19. oktobra 2009 in na delavnici odbora ECON 12. aprila 2010, ki sta obravnavali uredbo MVBER,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2002 o osnutku uredbe Komisije o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj v industriji motornih vozil (2002/2046(INI))(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2008 o CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo (2007/2120(INI))(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2009 o prihodnosti avtomobilske industrije(11),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o poročilu o konkurenčni politiki za leto 2008 (2009/2173(INI))(12),

–   ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,

A.   ker sporazume o distribuciji na ravni EU urejata dva ločena zakonodajna okvira, in sicer na eni strani direktiva o usklajevanju nacionalne zakonodaje, ki ureja sporazume o trgovskem zastopanju (Direktiva 86/653/EGS, tako imenovana direktiva o komercialnih agencijah), na drugi strani pa dve uredbi o skupinskih izjemah v povezavi s konkurenčnim pravom glede vertikalnih sporazumov o distribuciji (veljavna uredba GBER in veljavna uredba MVBER),

B.   ker je Komisija leta 1999 v veljavni uredbi GBER opredelila skupino vertikalnih sporazumov, za katere meni, da običajno izpolnjujejo pogoje, opredeljene v členu 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, za oprostitev od prepovedi protikonkurenčnih klavzul in praks,

C.   ker za sektor motornih vozil že od sredine osemdesetih let velja poseben konkurenčni regulativni okvir,

D.   ker je Komisija leta 2002 menila, da sektorja motornih vozil ne bi smeli vključiti v okvir veljavne uredbe GBER, saj so bile še vedno potrebne posebne določbe za odpravo posameznih težav, na katere je naletela v zvezi s konkurenco v tem sektorju, natančneje v zvezi z oligopolnim položajem na evropskem trgu vozil; ker je Komisijo takrat že skrbelo, da je konkurenca med avtomobilskimi proizvajalci majhna,

E.   ker se je Komisija zato odločila, da bo v veljavni uredbi MVBER sprejela strožje predpise za ta sektor, zlasti konkretne pragove za tržni delež in dodatne nedopustne omejitve in pogoje,

F.   ker veljavna uredba MVBER zajema tri različne trge proizvodov: (a) nova motorna vozila (primarni trg); (b) rezervni deli za motorna vozila (poprodajni trg); in (c) popravila in vzdrževanje (poprodajni trg); ker motorna vozila vključujejo potniška in gospodarska vozila,

G.   ker se tako veljavna uredba GBER kot veljavna uredba MVBER iztečeta 31. maja 2010; ker je Komisija začela s postopkom pregleda obeh uredb in spremnih smernic k tema uredbama,

H.   ker Komisija zdaj meni, da na trgih novih motornih vozil vlada močna konkurenca in da se stopnje koncentracije zmanjšujejo; ker Komisija poleg tega meni, da na tem trgu ni velikih vstopnih ovir in da je agresivna cenovna politika omogočila hitro rast vzhodnoazijskih novih tekmecev,

I.   ker Komisija ugotavlja, da se zato maloprodajne cene osebnih vozil znižujejo; ker Komisija v nasprotju s tem ugotavlja, da je konkurenca na trgu popravil in vzdrževanja še vedno precej majhna in da so cene za nekatere vrste rezervnih delov zelo visoke,

J.   ker Komisija predlaga, da posebna skupinska izjema za nakup in prodajo novih motornih vozil (primarni trg) ni več potrebna in da bo nova uredba GBER za primarni trg veljala po obdobju podaljšanja treh let; ker se bo do 31. maja 2013 za primarni trg še naprej uporabljala veljavna uredba MVBER,

K.   ker Komisija poleg tega predlaga sprejetje posebnih smernic za tolmačenje in uporabo v povezavi s sektorjem motornih vozil za primarni trg in poprodajni trg,

L.   ker Komisija predlaga sprejetje posebne uredbe o skupinski izjemi, nove uredbe MVBER za poprodajni trg (rezervni deli za motorna vozila, popravila in vzdrževanje),

M.   ker ni mogoče zanikati, da je velika večina podjetij, ki se ukvarja s prodajo motornih vozil in popravili, izrazila resne pomisleke glede nevarnosti začasne ukinitve ali kratkoročnega podaljšanja veljavne uredbe MVBER, saj bi to še poslabšalo ravnotežje moči med proizvajalci in preostalimi členi avtomobilske vrednostne verige, koristilo pa le peščici največjih proizvajalcev vozil,

N.   ker je več predstavnikov trga rezervnih delov za vozila in sektorja za servisiranje in popravila izrazilo podporo novemu svežnju predpisov za poprodajni trg, ki bi pomenil velik napredek v primerjavi z veljavno uredbo MVBER,

O.   ker se primarni trg in poprodajni trg medsebojno ne izključujeta in ker je poslovna uspešnost mnogih neodvisnih prodajalcev odvisna od njihove prilagodljivosti za prodajo in popravilo vozil,

P.   ker se Evropska unija trenutno spoprijema z izjemno finančno in gospodarsko krizo ter visoko stopnjo brezposelnosti; ker bi Evropska unija morala spodbujati konkurenčno socialno tržno gospodarstvo in si prizadevati za zmanjšanje revščine; ker je evropska avtomobilska industrija eden najpomembnejših sektorjev evropskega gospodarstva, ki prispeva k zaposlenosti, inovacijam in konkurenčnosti celotnega gospodarstva; ker je to industrijo še posebej prizadela sedanja kriza, več držav članic pa jo podpira z državnimi intervencijami,

Q.   ker določbe za prodajo več blagovnih znamk veljajo za prodajo in distribucijo pod eno streho, v ločenih razstavnih prostorih na istem območju ali na ločenih lokacijah,

1.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija začela več javnih posvetovanj o reviziji uredb MVBER in GBER; ceni, da je Komisija Parlamentu predložila poročilo o oceni izvajanja veljavne uredbe MVBER;

2.   spodbuja Komisijo, naj s Parlamentom sodeluje proaktivno, odprto in pregledno ter ga zgodaj obvešča o zakonodajnih, predzakonodajnih in nezakonodajnih dokumentih in mu jih pošlje, kakor je na svoji predstavitvi kot kandidat za komisarja zagotovil komisar Almunia;

3.   poudarja, da bi takšen pristop omogočil temeljito razpravo med poslanci in okrepil demokratično legitimnost odločitve Komisije;

4.   poziva Komisijo, naj natančno navede, katere prispevke zainteresiranih strani namerava vključiti v končno uredbo, če to sploh namerava storiti, da bi s tem zagotovili pregledno pripravo končnih uredb MVBER in GBER;

5.   poudarja, da je treba določiti splošne pogoje, da bi industrija motornih vozil v Evropski uniji, vključno s proizvajalci vozil in proizvajalci delov vozil, postala trajnostna in ostala gospodarsko uspešna ter vodilna na področju tehnoloških, ekoloških in družbenih inovacij; poudarja, da je pomembno doseči ravnovesje med zahtevami konkurenčnosti in intelektualno lastnino tako na notranjem trgu kot s tretjimi državami;

6.   meni, da bi bilo treba novo uredbo MVBER obravnavati kot del celostnega pristopa k zakonodaji za sektor motornih vozil;

7.   poudarja pomen pravne varnosti; zato poziva Komisijo, naj zbere najpogosteje zastavljena vprašanja ali pripravi brošuro, v kateri bo udeležencem na trgu natančneje pojasnila nov zakonodajni okvir;

8.   poudarja, da je treba podrobno analizirati odnos med proizvajalci na eni strani ter trgovci, serviserji in drugimi zadevnimi gospodarskimi akterji v avtomobilski dobavni verigi na drugi strani, pri tem pa upoštevati, da kot trgovinski partnerji nimajo enake gospodarske moči;

9.   poudarja, da je treba malim in srednjim akterjem v avtomobilski dobavni verigi zagotoviti ugodne pogoje; poudarja, da je treba sprejeti trden regulativni okvir, s katerim bo mogoče učinkovito preprečiti vsako zlorabo prevladujočega položaja in zagotoviti, da se odvisnost malih in srednjih podjetij glede na velike proizvajalce ne bo povečala; poudarja pomen malih in srednjih podjetij kot ponudnikov delovnih mest, zlasti v času gospodarske krize, in kot dobaviteljev, ki so v neposredni bližini in se lahko odzovejo na povpraševanje prebivalstva, celo na redkeje naseljenih območjih;

10.   ne podpira odstranitve nekaterih pogojev, ki jih veljavna uredba MVBER določa za izvzetje nekega sporazuma, zlasti pogodbenih klavzul o prodaji več blagovnih znamk, obvestilu o odpovedi, trajanju, reševanju sporov, pravdnih sporih in prenosu poslovanja znotraj mreže; zlasti opozarja, da je potreba po poenostavitvi pogojev za prenos poslovanja del prvega načela akta za mala podjetja; opozarja, da obveznost prodaje ene blagovne znamke ogroža izbiro potrošnikov in neodvisnost trgovcev od proizvajalcev; izraža bojazen, da bi te klavzule lahko postale predmet različnih nacionalnih zakonodaj v zvezi s pogodbami;

11.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo distributerji, med drugim tudi iz sektorja motornih vozil, deležni enake stopnje pogodbenega varstva v vsej Evropski uniji kot so je trenutno deležni trgovski zastopniki; meni, da bi bilo to uskladitev mogoče doseči s spremembo Direktive 86/653/EGS in delno razširitvijo njenega področja uporabe na vse sporazume o distribuciji;

12.   poudarja, da je treba zlasti v času gospodarske krize dopustiti konkretne poslovne alternative lastništvu, kot je zakup, da bi zadovoljili potrebe posameznikov po mobilnosti; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v novih uredbah MVBER in GBER določeni potrebni pogoji, kot je opredelitev končnega uporabnika, da se bodo takšne poslovne alternative lahko razvile in prispevale k zdravi konkurenci na avtomobilskem trgu;

13.   ne podpira nezavezujočega kodeksa ravnanja, v katerem bi bile določene vzajemne obveznosti med trgovci s franšizo in njihovimi dobavitelji, saj z njim ne bo mogoče zaščititi interesov trgovcev pred interesi proizvajalcev; vsak kodeks ravnanja bi moral spremljati ustrezen mehanizem za izvrševanje, zlasti pravica do ustreznega arbitražnega postopka;

14.   izraža bojazen, da s to reformo ni bilo mogoče doseči cilja Komisije o nadaljnjem spodbujanju učinkovite konkurence na poprodajnem trgu za motorna vozila z obravnavanjem vprašanj v zvezi z izbiro potrošnikov in učinkovitim dostopom za neodvisne akterje na trgu; se strinja s Komisijo, da konkurenčni pogoji na poprodajnem trgu za motorna vozila neposredno vplivajo na javno varnost;

15.   poziva Komisijo, naj ohrani prag v višini 30 % pri obveznosti nakupa rezervnih delov, da se bodo pooblaščeni serviserji lahko še vedno svobodno odločili, da rezervnih delov ne bodo kupili pri proizvajalcu vozila, ampak drugje, in naj tako prepreči, da bi se vrnili k skoraj prisilni dobavi, zaradi katere bi narasle cene rezervnih delov, dejavnost drugih dobaviteljev rezervnih delov pa bi se zmanjšala;

16.   poudarja, da evropski potrošniki in drugi končni uporabniki ne bi smeli naleteti na ovire pri nakupu avtomobila po konkurenčnih cenah, celo kadar gre za nakup velikih količin, in ne glede na sistem distribucije, ki ga izbere dobavitelj, pri tem pa imeti možnost, da izberejo, kje in kako bosta opravljena popravilo in vzdrževanje;

17.   v zvezi s tem opozarja na večkratne pozive Parlamenta k okolju prijaznejšim vozilom in na izjave predsednika Komisije o okolju prijaznejšem gospodarstvu; meni, da prodaja več blagovnih znamk in preprost dostop do popravila in vzdrževanja pripomoreta k doseganju cilja vozil z manj emisijami, in sicer zaradi preproste primerjave vozil pri nakupu avtomobila ter zaradi ustrezno delujočih vozil; ponovno zahteva, da je treba preučiti učinkovitost državne pomoči, odobrene za okolju prijazno oživitev sektorja motornih vozil;

18.   je zaskrbljen, da smernice za sektor motornih vozil, ki jih predlaga Komisija, niso dovolj natančne, da bi bili tehnični podatki na voljo neodvisnim trgovcem v enako izčrpni obliki, kot je določena z Uredbo (ES) št. 715/2007 in Uredbo (ES) 595/2009; poleg tega poziva Komisijo, naj posodobi opredelitev tehničnih podatkov na podlagi tehnološkega napredka in zagotovi nadaljnji dostop do posodobljenih podatkov o storitvah in delih v lahko dostopni elektronski obliki;

19.   poziva Komisijo, naj od 1. junija 2010 uporablja nove predpise za poprodajni trg ne glede na rešitve, ki bodo sprejete za prodajo novih vozil;

20.   poziva Komisijo, naj obravnava nove oblike protikonkurenčnih ukrepov, neprijetnih za stranke, kot so vse vrste servisnih storitev, katerih pogoj je popravilo ali vzdrževanje vozila izključno znotraj mreže določene blagovne znamke;

21.   poziva Komisijo, naj redno spremlja delovanje novega pravnega okvira za avtomobilski sektor; zlasti poziva Komisijo, naj pred koncem obdobja za podaljšanje opravi temeljito oceno konkurenčnih pogojev na primarnem trgu motornih vozil s poudarkom na vplivu nekaterih pogodbenih klavzul, kot so prodaja več blagovnih znamk, prenos poslovanja in prag za rezervne dele, pa tudi na določbah predlaganega kodeksa ravnanja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ne izključi nobene regulativne možnosti in sprejme ustrezne ukrepe, vključno z novim podaljšanjem dela uredbe MVBER ali revizijami uredbe GBER, če bi se izkazalo, da so se konkurenčni pogoji, zlasti na primarnem trgu, bistveno poslabšali;

22.   poudarja, da bi morala Komisija Parlament obvestiti o vseh prilagoditvah novega pravnega okvira, ki bi jih nameravala sprejeti na podlagi spremljanja trga, in da bi se bilo treba pred sprejetjem takšnih odločitev pravočasno posvetovati s Parlamentom;

23.   naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL 36, 6.3.1965, str. 533. (2) UL L 382, 31.12.1986, str. 17. (3) UL L 336, 29.12.1999, str. 21. (4) UL L 203, 1.8.2002, str. 30. (5) UL L 171, 29.6.2007, str. 1. (6) UL L 188, 18.7.2009, str. 1. (7) UL C 291, 13.10.2000, str. 1. (8) UL C 101, 27.4.2004, str. 97. (9) UL C 187 E, 7.8.2003, str. 149. (10) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0007. (11) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0186. (12) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0050.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o sporočilu Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo (2009/2103(INI))

P7_TA(2010)0152 A7-0121/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo (KOM(2009)0291),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013)(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“(2),

–  ob upoštevanju sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o zmanjšanju bremena raka, sprejetih 10. junija 2008(4),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta 2003/878/ES z dne 2. decembra 2003 o preventivnih pregledih v zvezi z rakom(5),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 11. oktobra 2007 o potrebi po celostni strategiji za nadzor rakavih obolenj(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o boju proti raku v razširjeni Evropski uniji(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2006 o raku dojk v razširjeni Evropski uniji(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2003 o raku dojk v Evropski uniji(9),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 646/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. marca 1996 o sprejetju akcijskega načrta Skupnosti za boj proti raku v okviru delovanja na področju javnega zdravja (1996–2000)(10),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/513/ES z dne 2. junija 2004 o sklenitvi Okvirne konvencije SZO o nadzoru tobaka(11),

–  ob upoštevanju Evropskega kodeksa proti raku: tretja različica,

–  ob upoštevanju svetovnega poročila o raku za leto 2008 Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC),

–  ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta o hepatitisu C(12),

–  ob upoštevanju dejavnosti in sklepov medstrankarske interesne skupine Poslanci EP proti raku,

–  ob upoštevanju člena 184 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(13),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0121/2010),

A.  ker število rakavih obolenj po svetu kljub medicinskemu napredku epidemično narašča,

B.  ker so nekatere države dosegle napredek pri zmanjšanju stopenj raka s protikadilsko politiko, izboljšanim sekundarnim preprečevanjem in zdravljenjem nekaterih oblik raka(14),

C.  ker je rak po besedah Svetovne zdravstvene organizacije eden glavnih vzrokov smrti v svetu, leta 2004 pa je povzročil okrog 13 % vseh smrti,

D.  ker je bil rak leta 2006 drugi najpogostejši vzrok smrti, pri ženskah je namreč povzročil dve smrti od desetih in pri moških tri od desetih, kar pomeni, da ga vsako leto diagnosticirajo pri približno 3,2 milijona državljanov EU, ker je večina smrtnih primerov posledica raka na pljučih, debelem črevesu in danki ter dojkah,

E.  ker po ocenah Mednarodne agencije za raziskave raka vsakemu tretjemu Evropejcu enkrat v življenju diagnosticirajo raka, vsak četrti pa zaradi te bolezni umre,

F.  ker napovedi kažejo, da bo leta 2010 za rakom obolelo tri milijone Evropejcev, za skoraj dva milijona pa se pričakuje, da bodo zaradi njega umrli; napovedi za leto 2020 pa predvidevajo, da bo 3,4 milijona Evropejcev zbolelo za rakom, 2,1 milijona pa naj bi jih zaradi te bolezni umrlo,

G.  ker se najpogostejše vrste raka pri ženskah in moških razlikujejo, pri čemer ženske najpogosteje obolevajo za rakom dojk, materničnega vratu, maternične sluznice, jajcevodov, jajčnikov in nožnice, pogosto pa tudi za rakom želodca ter debelega črevesa in danke; ker število primerov raka dojk pri ženskah, tudi pri mlajših, v številnih evropskih državah narašča, v Evropski uniji pa za rakom dojk vsako leto zboli 275.000 žensk,

H.  ker bi moral biti boj proti raku bistven del zdravstvene strategije,

I.  ker lahko preprečimo okrog 30 % raka ter zmanjšamo njegove posledice z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem, učinkovitost nacionalnih presejalnih programov za ženske pa je različna in odvisna od tega, koliko žensk je zajetih, od dostopnosti mamografije in njene kakovosti, zdravljenja ter drugih dejavnikov,

J.  ker se lahko rak, ki je pri mladih glavni vzrok smrti, pri otrocih uspešno zdravi in se lahko doseže 80-odstotna stopnja preživetja,

K.  ker preprečevanje obsega primarno preprečevanje pojavnosti raka in sekundarno preprečevanje s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem,

L.  ker lahko učinkovito primarno preprečevanje močno pripomore k izboljšanju zdravja s posegi, ki temeljijo na populaciji in z ukrepi za spodbujanje zdravega načina življenja,

M.  ker preprečevanje vključuje primarno preprečevanje pojavnosti raka, kar je mogoče doseči z zmanjšanjem izpostavljenosti prebivalstva onesnaževalom v okolju, ki povzročajo rakava obolenja, ter sekundarno preprečevanje s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem,

N.  ker je rak materničnega vratu (za rakom dojk druga najpogostejša vrsta raka pri ženskah) mogoče preprečiti z ustreznim zdravljenjem, kot je preventivno cepljenje proti rakotvornim virusom,

O.  ker raka povzročajo številni dejavniki na več stopnjah, zato je potrebna nov model preprečevanja raka, kjer bodo v enaki meri obravnavani dejavniki, povezani z genetiko, načinom življenja, ter poklicni in okoljske dejavniki, tako da bodo prikazani dejanski skupni učinki različnih dejavnikov, namesto da bi bila pozornost osredinjena zgolj na enega,

P.  ker okoljski dejavniki ne vključujejo le tobačnega dima iz okolja, sevanja in prekomerne izpostavljenosti UV-žarkom, ampak tudi izpostavljenost kemijskim onesnaževalom v hrani, zraku, zemlji in vodi, med drugim zaradi industrijskih postopkov, kmetijske prakse ali vsebnosti teh snovi npr. v gradbenih in potrošniških izdelkih,

Q.  ker se bolezen pojavi predvsem kot posledica posamezne izpostavljenosti povzročiteljem rakavih obolenj, ki jih najdemo v tem, kar posamezniki vdihavajo, jedo in pijejo ali čemur so izpostavljeni v svojem zasebnem ali delovnem okolju; navade, kot so uporaba tobaka ter vzorci prehranjevanja in telesne dejavnosti – ter poklicni in okoljski pogoji –, imajo glavno vlogo pri razvoju raka,

R.  ker po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto vsaj 10 % smrti, povezanih z rakom, povzroči neposredna izpostavljenost rakotvornim snovem na delovnem mestu; ker bi se taki izpostavljenosti lahko izognili, če bi rakotvorne snovi nadomestili z manj škodljivimi,

S.  ker povečana pogostnost nekaterih vrst raka, kot sta npr. rak na modih in nehodgkinov limfom, ter število rakavih obolenj pri otrocih, ki se je v Evropi po podatkih SZO v zadnjih 20 letih povečevalo za 1 % na leto, kažeta na nedvomen vpliv okoljskih dejavnikov,

T.  ker lahko učinkovito sekundarno preprečevanje, namenjeno zgodnjemu odkrivanju bolezni, znatno prispeva tudi k izboljšanju zdravja; ker bi se po ocenah s 100-odstotnim pokritjem populacije pri presejalnem programu za raka materničnega vratu prihranilo 94 % izgubljenih let življenja, na vsakih 152 brisov pa bi se pridobilo eno leto življenja,

U.  ker imajo lahko kemične snovi, ki motijo delovanje endokrinih žlez, pomembno vlogo pri nastanku rakavih obolenj, na primer raka na dojkah ali modih, zato je potrebno posebno ukrepanje,

V.  ker se evropski zdravstveni sistemi soočajo z velikimi izzivi za dolgoročno vzdržnost: prvi je vpliv starajočega se prebivalstva na zahteve v zvezi z delovno silo in splošne izdatke za zdravstvo; poleg tega tudi nove tehnologije kljub znatnim koristim zahtevajo ustrezno usposobljeno osebje in morebitno povečanje sredstev,

W.  ker je pojavnost nekaterih oblik raka, kot je rak materničnega vratu, bistveno višja pri nekaterih ženskah migrantkah, zato je treba zagotoviti, da so programi preprečevanja in zgodnjega odkrivanja osredotočeni na te zelo ogrožene skupine in so jim na voljo,

X.  ker je eden izmed razlogov za povečanje števila primerov rakavih obolenj staranje prebivalstva v Uniji in ker bo povečanje pogostosti raka dodatno obremenilo javne finance in produktivnost gospodarstva v zasebnem sektorju ter bo posledično izboljšanje zdravstvenih kazalnikov, povezanih z rakom, prispevalo tudi k izboljšanju dolgoročnih gospodarskih kazalnikov,

Y.  ker je razširjenost rakavih obolenj pogojena z naraščajočo starostjo in je tesno povezana z visoko starostjo, se bo s staranjem prebivalstva povečala tudi skupna pogostost rakavih obolenj; ta trend bo večinoma viden pri starejših ženskah, ker je pričakovana življenjska doba žensk še vedno višja kot pri moških, zato je treba zagotoviti, da se programi preprečevanja in zgodnjega odkrivanja ne zagotovijo le ženskam srednjih let, ampak tudi starejšim in najstarejšim ženskam,

Z.  ker je v Lizbonski pogodbi opredeljena deljena pristojnost Evropske unije in držav članic pri vprašanjih skupne varnosti v zadevah javnega zdravstva, na primer pri varstvu telesnega in duševnega zdravja,

AA.  ker je delež smrtnih primerov zaradi raka v novih državah članicah višji kot v EU-15,

AB.  ker je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije približno tretjino vseh rakavih obolenj mogoče preprečiti, preprečevanje pa je stroškovno najučinkovitejša dolgoročna strategija za nadzor raka; ocenjuje se tudi, da lahko raka preprečimo s spremembo ključnih dejavnikov tveganja, kot so kajenje, prekomerna telesna teža, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, telesna nedejavnost in uživanje alkohola, povzročitelji okužbe ter izpostavljenost določenim kemičnim snovem in ionizirajočemu sevanju, ali z izogibanjem tem dejavnikom,

AC.  ker so slaba prehrana, telesna nedejavnost, debelost, tobak in alkohol dejavniki tveganja, ki so skupni tudi drugim kroničnim boleznim, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni dihal, in je zato treba programe za preprečevanje raka izvajati v okviru celovitega programa za preprečevanje kroničnih bolezni,

AD.  ker so strokovnjaki že leta 1987 razvili Evropski kodeks proti raku kot na znanstvenih dognanjih temelječ instrument za reševanje vprašanja preprečevanje,

AE.  ker so med razlogi za velike razlike v petletni stopnji preživetja z večino rakavih obolenj v Evropi osupljive in nesprejemljive razlike v kakovosti ustanov za zdravljenje raka, programih preventivnih pregledov, smernicah za najboljšo prakso, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih, ustanovah za radioterapijo in v dostopnosti zdravil proti raku,

AF.  ker je neenakost na področju zdravja v Evropski uniji še razširjena in ker so skupnosti, ki so prikrajšane zaradi omejenega dostopa do sredstev, informacij in storitev, izpostavljene večjemu tveganju slabšega zdravstvenega izida kot tiste z višjim socialno-ekonomskim statusom,

AG.  ker je mogoče pojavnost raka zmanjšati in ga nadzirati z izvajanjem strategij za zgodnje odkrivanje, temelječih na znanstvenih dognanjih, in obravnavanjem bolnikov z rakom,

AH.  ker se ocenjuje, da je vzrok za 25 odstotkov vseh smrtnih primerov zaradi raka v Uniji kajenje; ker kajenje povzroči med 80 in 90 odstotki vseh smrti zaradi pljučnega raka po svetu, ker vse več mladih deklet pogosteje posega po cigaretah, tako da bo v prihodnosti nevarnost za vse več pljučnega raka med ženskami,

AI.  ker se je pojavnost raka jeter v zadnjih dvajsetih letih več kot povečala – v EU-27 je bilo 50.300 novih bolnikov, 45.771 pa jih je za to boleznijo umrlo, in ker se 75 do 85 odstotkov primerov primarnega raka jeter poleg prekomerne telesne teže in uživanja alkohola pripisuje kroničnim okužbam z virusnim hepatitisom (B ali C),

AJ.  ker je trdno dokazano, da življenjski slog, zlasti prehrambene navade, vplivajo na razvoj tumorjev, zato ohranjanje dobrega prehrambenega statusa prispeva k preživetju (vsaj pri nekaterih vrstah tumorjev) in kakovosti življenja bolnikov z rakom,

AK.  ker lahko nekatere vrste raka preprečimo, zdravje na splošno pa se lahko izboljša z bolj zdravim življenjskim slogom in ker se da rakava obolenja ozdraviti oziroma se možnost ozdravitve močno poveča, če se odkrijejo dovolj zgodaj,

AL.  ker je rak tesno povezan tudi s socialnim in ekonomskim položajem ter so dejavniki tveganja raka največji v skupinah z najnižjo stopnjo izobrazbe; poleg tega pa je pri bolnikih iz nižjih socialno-ekonomskih razredov stopnja preživetja stalno slabša kot pri tistih iz višjega družbenega sloja,

AM.  ker lahko dobro zasnovan in dobro voden nacionalni program za nadzor raka zmanjša pogostnost in smrtnost rakavih obolenj – v nekaterih primerih tudi za več kot 70 odstotkov – ter izboljša življenje bolnikov z rakom, ne glede na to, kako omejena so sredstva držav,

AN.  ker so med državami članicami velike razlike v zvezi z razvojem, izvajanjem in kakovostjo načrtov za nadzor raka,

AO.  ker izvajanje učinkovitih nacionalnih programov za zgodnje odkrivanje, ki temeljijo na prebivalstvu (in so v skladu z evropskimi smernicami, če že obstajajo), močno izboljša kakovost in dostopnost zgodnjega odkrivanja raka, diagnostike in terapevtskega zdravljenja za prebivalstvo ter s tem tudi nadzor raka,

AP.  ker v EU trenutno obstajajo velike razlike v kakovosti presejalnih pregledov za odkrivanje raka, zgodnjega odkrivanja in nadaljnjega ukrepanja; ker so razlike povezane predvsem z uporabo postopkov za zgodnje odkrivanje, metodo, ki prispeva k merljivemu in stroškovno učinkovitemu zmanjšanju učinka bolezni,

AQ.  ker so nacionalni registri raka v vseh državah članicah bistveni za zagotavljanje primerljivih podatkov o rakavih obolenjih,

AR.  ker lahko medinstitucionalno sodelovanje poveča učinkovitost skupnih prizadevanj,

AS.  ker onkologija ni priznana kot zdravniška specializacija v vseh državah članicah in ker je treba zagotavljati nenehno zdravstveno izobraževanje,

AT.  ker je prosti pretok oseb in delavcev zagotovljen v zakonodaji Skupnosti, in ker pravica do ustanavljanja načeloma zagotavlja, da gredo lahko zdravstveni strokovnjaki tja, kjer jih najbolj potrebujejo, kar neposredno koristi pacientom in preprečuje številne težave v zvezi s čezmejnim pretokom pacientov,

AU.  ker sta telesno in duševno zdravje tesno medsebojno povezana, vendar se ta dvosmerna povezanost prepogosto zanemarja pri oskrbi bolnikov z rakom in drugih uporabnikov storitev,

AV.  ker zahteva kompleksnost rakavih obolenj boljšo komunikacijo med številnimi različnimi zdravstvenimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri zdravljenju rakavih obolenj, in ker lahko psihosocialna oskrba in duševno zdravljenje bolnikov z rakom izboljšata kakovost njihovega življenja in podaljšata njihovo življenjsko dobo,

AW.  ker bolniki z rakom zaenkrat nimajo enakopravnega dostopa do zdravstvenih podatkov in nujno potrebujejo več informacij za vsako stopnjo svoje bolezni,

1.  pozdravlja predlog Evropske komisije o evropskem partnerstvu za boj proti raku za obdobje 2009–2013, ki bi podpiralo države članice pri njihovem boju z rakom z zagotavljanjem okvira za opredeljevanje in izmenjavo informacij, zmogljivosti in strokovnih znanj pri preprečevanju in obvladovanju raka ter z združitvijo ustreznih zainteresiranih strani iz vse Evropske unije v skupnih prizadevanjih;

2.  meni, da bi lahko odločni ukrepi na področju raka na evropski ravni vzpostavili okvir za usklajene ukrepe na ravni držav članic ter regionalni in lokalni ravni; evropsko partnerstvo za boj proti raku mora dopolnjevati in nadgrajevati delo, ki ga zdaj izvajajo evropske institucije na področju zdravja, in si prizadevati za oblikovanje partnerstev z drugimi službami in sektorji za zagotovitev celovitega pristopa k preprečevanju in zdravljenju raka;

3.  priznava, da so po členu 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije dejanja v zvezi z vprašanji zdravja v prvi vrsti odgovornost držav članic, vendar poudarja, kako pomembno je pripraviti načrt na ravni Skupnosti, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo skupne ukrepe in celosten pristop, tako da bodo vprašanja medicine vključile v politična področja, kot so izobraževanje, okolje, raziskave in socialna vprašanja;

4.  poudarja, da bi bilo treba za reprezentativno in učinkovito partnerstvo vzpostaviti tesnejše sodelovanje z zainteresiranimi stranmi, soudeležbo civilne družbe ter združenj delavcev in delodajalcev na mednarodni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; evropsko partnerstvo za boj proti raku mora združiti zainteresirane strani s pristnim interesom za izboljšanje zdravstvenih rezultatov; pri tem se ne sme podcenjevati možnosti tega foruma, da prispeva k razvoju in razširjanju smernic najboljše prakse; partnerstvo mora vzpostaviti tudi komunikacijske kanale z drugimi forumi, kot je forum za zdravstveno politiko EU, da se zagotovi, da prizadevanja proti raku ustrezno upoštevajo druga vprašanja, kot so neenakosti na zdravstvenem področju, dejavniki zdravja in vloga zdravstvenih strokovnjakov, ki občutno vplivajo na razširjenost in zdravljenje raka;

5.  poziva Evropsko komisijo in Evropski svet, naj sodelujeta z Evropskim parlamentom v dobro usklajenem medinstitucionalnem partnerstvu, da bi zmanjšali breme raka, ob uporabi pravne podlage iz Lizbonske pogodbe za zaščito javnega zdravja in preprečevanje bolezni; Evropska komisija in Evropski svet morata upoštevati različne obstoječe formalne in neformalne strukture za posvetovanje s poslanci Evropskega parlamenta;

6.  poziva Komisijo, naj opredeli naravo evropskega partnerstva za boj proti raku in njegove vire financiranja;

7.  poudarja, da lahko celovit pristop k raku in večdisciplinarne skupine zagotovijo bolnikom z rakom bolj učinkovito oskrbo; celovita oskrba za rakava obolenja, pri čemer sta ustrezno upoštevana psihosocialno in duševno dobro počutje in podpora, pa je bistveni del oskrbe, ki bi ga morali spodbujati;

8.  poudarja, da je treba sprejeti posebne ukrepe za redke in manj običajne vrste raka, da se pospeši diagnosticiranje in zagotovi širša dostopnost strokovnega znanja v centrih odličnosti;

9.  poudarja, da lahko v skladu z Lizbonsko pogodbo tudi Evropski parlament in Svet – po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom ter Odborom regij – sprejmeta spodbujevalne ukrepe za varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;

10.  meni, da je uspeh partnerstva odvisen od optimalne uporabe razpoložljivih sredstev glede na to, da do konca sedanjega finančnega okvira (2013) ni predvidenega dodatnega financiranja;

11.  poziva države članice, naj čim prej oblikujejo celovite načrte v zvezi z rakom, saj so ključ do uresničenja ambiciozno zastavljenega dolgoročnega cilja partnerstva, da bi do leta 2020 breme raka zmanjšali za 15 odstotkov;

12.  poziva Komisijo, naj se v zvezi z načrti za nadzor raka opre na ugotovitve partnerstva za preprečevanje in zdravljenje raka ter predloži predlog priporočila Sveta o načrtih za nadzor raka; poziva Komisijo, naj na letni ravni neodvisno spremlja izvajanje in napredek sprejetega priporočila;

13.  poudarja, da je preprečevanje stroškovno najučinkovitejši odziv, kajti tretjina rakavih obolenj se da preprečiti, in poziva, naj se več sredstev sistematično in strateško vloži tako v primarno kot v sekundarno preprečevanje; poudarja pomen ohranjanja naložb v zdravje, zlasti s preprečevalnimi ukrepi; v zvezi s tem morata Evropska komisija in Evropski svet obravnavati nadaljnje ukrepe za zagotovitev okolja, ki izboljšuje zdravje, vključno z dejavnostjo na področju tobaka, prehrane in alkohola ter določbami za izboljšanje priložnosti za telesno dejavnost;

14.  poziva partnerstvo, naj zagotovi, da skupinski ukrepi „spodbujanja zdravja in preprečevanja“ in „raziskave“ vključujejo element okoljskih dejavnikov, katerih opredelitev ne zajema le tobačnega dima iz okolja, sevanja in prekomerne izpostavljenosti UV-žarkom, ampak tudi nevarne kemikalije v zaprtih prostorih in na prostem, ki so jim ljudje izpostavljeni, vključno z endokrinimi motilci;

15.  meni, da je obravnavanje „dejavnikov tveganja“ raka ključno za njegovo preprečevanje, in poziva države članice, naj to upoštevajo kot prednostno nalogo;

16.  poudarja, da se je treba pri naraščajočem številu kroničnih bolnikov, pri katerih bolezni ni mogoče pozdraviti, jo je pa mogoče za več let stabilizirati, vse bolj osredotočiti na kakovost življenja;

17.  poudarja, da bi morali ukrepi, osredinjeni v zmanjševanje razlik glede bremena raka, zajemati usmerjeno spodbujanje zdravja, izobraževanje javnosti in programe preprečevanja ter zbiranje podatkov iz nacionalnih registrov za primere raka med prebivalstvom, ter primerljive, popolne in točne podatke o rakavih obolenjih iz registrov;

18.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice z visoko stopnjo umrljivosti zaradi raka, naj preoblikujejo svoje nacionalne registre, da bodo zbrale podatke, ki so potrebni za bolj ozaveščene in osredotočene politike;

19.  odločno poziva, naj partnerstvo EU za preprečevanje in zdravljenje raka in prihodnje pobude EU, kakršna je revidirano priporočilo Sveta o zgodnjem odkrivanju raka, poleg spodbujanja zdravja ter boja proti preveliki telesni teži in uživanju alkohola obravnavajo preprečevanje in nadzor bolezni, ki se lahko razvijejo v rakava obolenja, na primer primarno in sekundarno preprečevanje virusnega hepatitisa ter po potrebi njegovo zdravljenje;

20.  poudarja vlogo presejanja kot enega najpomembnejših instrumentov v boju proti raku; poziva države članice, naj vlagajo v programe presejanja za odkrivanje raka, in meni, da so te pobude najučinkovitejše, če so redno na voljo najširšemu možnemu krogu ljudi;

21.  poudarja, da bi bilo treba razviti celovite (osnovne in klinične) raziskave o uporabi prehrane pri preprečevanju raka in zdravljenju neprimerne prehranjenosti, povezane z rakavimi obolenji, pa tudi ocenjene in splošno sprejete smernice o prehrambeni podpori za bolnike z rakom; zato poziva Komisijo, naj zagotovi financiranje za razvoj in potrditev celovitega raziskovanja (osnovnega in kliničnega) o uporabi prehrane pri preprečevanju raka in zdravljenju neprimerne prehranjenosti, povezane z rakavimi obolenji, ter za razvoj splošno sprejetih smernic o prehrambeni podpori za bolnike z rakom za strokovnjake na socialnem in zdravstvenem področju po vsej Evropi, in poziva države članice, naj spodbujajo izvajanje teh smernic;

22.  poudarja, da je treba evropski kodeks proti raku pregledati ter širše in odločneje razširiti po vsej EU-27, v sklopu partnerstva EU za preprečevanje in zdravljenje raka pa je treba ta prizadevanja posebej usmeriti v nove države članice;

23.  poziva države članice, naj uvedejo obvezno beleženje primerov raka s standardizirano evropsko terminologijo, da se zagotovi sredstvo za ocenjevanje programov preprečevanja, presejanja in zdravljenja ter stopenj preživetja, kakor tudi primerljivost podatkov med državami članicami, ter naj na podlagi teh ugotovitev oblikujejo informacije, namenjene širši javnosti,

24.  poudarja, da je mogoče rakava obolenja zmanjšati in nadzirati z izvajanjem strategij za zgodnje odkrivanje, temelječih na znanstvenih dognanjih, in obravnavanjem bolnikov z rakom, vključno z ustreznimi informacijami o koristih presejalnega programa za ozaveščanje tistih oseb, ki bi jim program koristil; v zvezi s tem poziva države članice, naj preučijo, ali je koristen presejalni program za raka dojke za ženske, stare manj kot 50 in več kot 69 let, in poziva Komisijo, naj zbere in analizira te informacije;

25.  poudarja, da se je nujno treba dogovoriti o standardih za kakovostno zdravljenje rakavih obolenj pri otrocih ter jih razširiti in uporabljati v vsej EU-27;

26.  poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za povečanje ozaveščenosti o vrstah raka, ki so značilne za spol, da se poveča raven preprečevanja in spodbudi presejanje za te bolezni;

27.  poziva Komisijo, naj v sedmem okvirnem programu za raziskave zagotovi financiranje nadaljnjega razvoja krvnih in urinskih testov (testi z biomarkerji) in upošteva, da so ti postopki za zgodnje diagnosticiranje raka obetavno sredstvo za odkrivanje različnih vrst raka (prostate, debelega črevesa, jajčnikov, ledvic in mehurja);

28.  meni, da bi bilo treba obstoječa sredstva, ki so v sedmem okvirnem programu namenjena za boj proti raku, uporabiti učinkoviteje, na primer z boljšo usklajenostjo med različnimi centri za raziskave raka v EU;

29.  poziva Komisijo, naj v celoti izvaja svojo podporno vlogo z uvedbo skupnih ukrepov na področju raziskav;

30.  poziva, naj se poveča podpora za raziskave o preprečevanju raka, med drugim tudi raziskave o učinkih škodljivih kemikalij in onesnaževal okolja, prehrani, življenjskem slogu, genetskih dejavnikih ter o medsebojnem delovanju teh dejavnikov, poziva pa tudi, naj se raziščejo povezave med rakom in morebitnimi dejavniki tveganja, na primer tobakom, alkoholom, farmacevtskimi in sintetičnimi hormoni, ki so prisotni v okolju;

31.  poudarja, da češka vlada še ni ratificirala Okvirne konvencije SZO o nadzoru tobaka, ki je začela veljati februarja 2005, in jo poziva, naj to stori;

32.  poziva, da se v raziskavah biološkega spreminjanja nameni posebna pozornost najpomembnejšim virom izpostavljenosti rakotvornim snovem, zlasti prometu, izpustom iz industrije, kakovosti zraka v večjih mestih ter hlapom in površinskim vodamv bližini odlagališč odpadkov;

33.  poziva Komisijo, naj zagotovi hitrejše ukrepanje v skladu s strategijo Skupnosti o endokrinih motilcih;

34.  poudarja, da je treba ugotovitve raziskav čim prej prenesti v konkretne ukrepe in da se raziskave, ki potekajo, ne smejo uporabljati za odložitev ukrepov proti znanim ali sumljivim dejavnikom, ki povzročajo ali povečujejo pogostost rakavih obolenj;

35.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k sprejetju politike v podporo načelom v skladu z globalno strategijo o prehrani, telesni dejavnosti in zdravju Svetovne zdravstvene organizacije, ki je bila uvedena leta 2004;

36.  meni, da je potrebno več raziskav o povezavi med rakom in spolom ter posebnih, nerazdrobljenih raziskav o vplivu delovnega okolja na raka;

37.  poziva Komisijo, naj na vse možne načine spodbuja načelo preprečevanja tako v zdravniški praksi kot v bolj zdravem načinu življenja ter spodbudi države članice k večjim naložbam v preprečevanje, tako primarno (izpostavljenost onesnaževalom okolja) kot sekundarno s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem;

38.  poudarja potrebo po obsežnih raziskovalnih programih za razvoj nadomestkov za škodljive snovi, ki niso rakotvorni; spodbujati je treba inovativnost za postopno odpravo vseh škodljivih snovi, ki se nalagajo v človeškem telesu ali okolju ter povzročajo raka ali imajo mutagene učinke; dolgoročno je treba te snovi na trgu nadomestiti;

39.  meni, da je treba postopke in tehnike zgodnjega odkrivanja temeljiteje preučiti, preden se začnejo široko uporabljati, da se zagotovi njihova varna uporaba, ki bo temeljila na znanstvenih dognanjih; zato mora to raziskovanje pripeljati do nedvoumnih priporočil in smernic, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih;

40.  meni, da sredstva, ki so zdaj na voljo za boj proti raku v EU, ne zadoščajo za potrebne raziskave in usklajevanje, niti za zagotovitev ustreznih informacij o preprečevanju za državljane EU;

41.  spodbuja Komisijo, naj v finančno perspektivo vključi sredstva za spodbujanje preprečevanja raka;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru partnerstva EU za preprečevanje in zdravljenje raka vzpostavijo evropsko mrežo za preprečevanje, ki bo obravnavala vse dejavnike zdravja, ki so pomembni za raka, tudi okoljske;

43.  poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira pobude, ki vključujejo širok spekter zainteresiranih strani, namenjene za preprečevanje rakavih obolenj z zmanjšanjem poklicne in okoljske izpostavljenosti rakotvornim in drugim snovem, ki prispevajo k nastanku raka, ter s spodbujanjem zdravega načina življenja, nenazadnje s poudarjanjem glavnih dejavnikov tveganja, kot so tobak, alkohol, prekomerna telesna teža, nezdrav način prehranjevanja, pomanjkanje telesne dejavnosti in izpostavljenost soncu, s poudarkom na otrocih in najstnikih;

44.  poziva k reševanju težav, povezanih z okoljskim zdravjem, ki vplivajo na razvoj določenih vrst raka v skladu z opredelitvami v evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje 2004–2010, in sicer z oceno poznejših nacionalnih akcijskih načrtov za okolje in zdravje ter sodelovanjem držav članic pri izmenjavi rezultatov, doseženih v procesu, da bodo lahko rezultati, pridobljeni v posameznih državah, spodbudili evropske ukrepe na tem področju;

45.  poudarja, da zahteva optimalna oskrba bolnika večdisciplinarni pristop, da je vloga zdravnika onkologa kot bolnikovega posrednika osrednja; da se zagotovi čim boljša usposobljenost zdravnikov, ki uporabljajo zdravila proti raku, pa so potrebni izobraževanje ter jasna merila in smernice;

46.  poziva Komisijo in partnerstvo, naj pregledata priporočilo Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka glede na najnovejši znanstveni razvoj, da se spodbudi razvoj evropskih programov za akreditacijo/certificiranje na področju preventivnih pregledov za odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje raka, ki bodo temeljili na evropskih smernicah za zagotavljanje kakovosti, ob upoštevanju, da bi lahko bili taki programi zgled drugim področjem zdravstvene oskrbe;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo informacijske kampanje o preventivnih pregledih za odkrivanje rakavih obolenj, namenjene širši javnosti in vsem ponudnikom zdravstvenih storitev, pa tudi izmenjave najboljše prakse o uporabi ukrepov za preprečevanje ali zgodnje odkrivanje, kot so stroškovno učinkovito vključevanje ustreznega testiranja za humani papiloma virus (HPV) za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu in cepljenje proti temu virusu za zaščito mladih žensk proti raku materničnega vratu, ter poziva partnerstvo EU za preprečevanje in zdravljenje raka, naj preuči, ali je treba posodobiti priporočilo Sveta o zgodnjem odkrivanju raka, da bi se lahko upoštevala dognanja o učinkovitem zgodnjem odkrivanju raka prostate pri moških;

48.  poziva Komisijo, naj uporabi obstoječi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, tako da njegovim nalogam doda nenalezljive bolezni in ga uporabi kot sedež raziskav raka v EU, kjer bi lahko vse podatke, že zbrane v posameznih državah članicah, uredili in analizirali, da bi znanstvenikom in zdravnikom zagotovili primere najboljše prakse in boljše poznavanje bolezni;

49.  pozdravlja predlog Komisije o evropskem partnerstvu za boj proti raku za obdobje 2009–2013 in predlog, da se zmanjša breme raka z uvedbo presejalnih programov za raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesa za vse prebivalstvo, ter poziva države članice, naj smernice v celoti izvajajo;

50.  poziva Komisijo, naj pripravi listino o zaščiti bolnikov z rakom in kroničnih bolnikov na delovnem mestu, da bi se lahko od podjetij zahtevalo, naj obolelim omogočijo nadaljevanje delovnega razmerja med zdravljenjem in vrnitev na trg dela po končanem zdravljenju;

51.  poziva Komisijo, države članice in Evropsko agencijo za kemikalije, naj v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) posodobijo seznam snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, ki zajema rakotvorne snovi;

52.  poziva Komisijo, naj v okviru partnerstva spodbuja in podpira pobude za preprečevanje uvoza izdelkov, ki vsebujejo rakotvorne kemikalije, in sprejme ukrepe na ravni EU za okrepitev preverjanj za odkrivanje takih kemikalij, ki bi bile lahko prisotne v živilih, vključno s pesticidi;

53.  se zaveda, da se nenazadnje razlikuje tudi kakovost paliativne oskrbe terminalnih bolnikov z rakom med državami članicami, zato lahko izmenjava dobre prakse precej pripomore, ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo paliativno oskrbo ter oblikujejo ustrezne smernice;

54.  poudarja, da so potrebna večja prizadevanja v psihosocialnih programih in programih poklicne rehabilitacije za bolnike z rakom, ki zajemajo celo vrsto dejavnosti za informiranje, svetovanje o morebitnih spremembah življenjskega sloga in vedenja, psihološko podporo in socialnovarstvena vprašanja; poudarja pomen spremljanja in ocenjevanja stanja duševnega zdravja ljudi z rakom;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bode imele raziskave z biološkim spremljanjem ljudi po vsej Evropski uniji dovolj sredstev za nadzor rakotvornih in drugih snovi, ki prispevajo k nastanku raka, in tako omogočijo ugotavljanje učinkovitosti politike;

56.  meni, da mora partnerstvo zagotoviti učinkovito vključitev že obstoječih pobud za uskladitev raziskav o raku ter bolj podpirati javno-zasebna partnerstva za spodbujanje raziskav in presejalnih programov, zlasti na področju medicinskega slikanja;

57.  meni, da predlagani strukturi manjka jasna opredelitev specifičnih ciljev ukrepov, na primer, kako do leta 2013 načrte vseh držav članic vključiti v boj proti raku, in poziva Komisijo, naj popravi to pomanjkanje medsebojne povezanosti;

58.  poziva, naj se nameni več sredstev za programe regionalne politike in programe Evropskega socialnega sklada, da se državljanom posreduje znanje in informacije o zaščiti pred rakom in njegovem preprečevanju;

59.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zakonodaja Skupnosti vsebovala spodbude za industrijo in raziskovalce, da bi pristopili k potekajočim raziskavam z namenom razvijanja novih zdravil in oblik zdravljenja, utemeljenih na znanstvenih dognanjih, za boj proti raku in njegov nadzor;

60.  poudarja, kako pomembna je revizija Direktive 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi(15) (direktivo o kliničnih preskušanjih), da bi spodbudila več akademskih raziskav na področju raka, zlasti raziskave o preventivnih pregledih in zgodnjem odkrivanju rakavih obolenj, pri čemer naj upošteva stroške, povezane z neprofitnim raziskovalnim sektorjem, ter izboljša razpoložljivost informacij o kliničnih študijah, ki se izvajajo ali so že uspešno zaključene, za bolnike in širšo javnost;

61.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da zakonodaja EU vsebuje spodbude za raziskovalce in industrijo, da bodo razvili prehranske in druge pristope za preprečevanje raka, temelječe na naravnih izdelkih, potrjene z nutrigenomskimi in epigenetskimi raziskavami;

62.  vztraja tudi, da je nujno uvesti patent Skupnosti in mednarodni patent;

63.  poziva Komisijo, naj prek omrežij zdravstvenih strokovnjakov zagotovi širjenje najboljše prakse pri zdravljenju in negi, da bi državljanom zagotovila dostop do najboljšega razpoložljivega zdravljenja;

64.  poziva države članice in Komisijo, naj razvijejo in okrepijo pobude, ki zagotavljajo podporo ljudem, ki jih je rak posredno ali neposredno prizadel, zlasti z uvedbo in razvojem psihološke oskrbe in podpore za preživele bolnike z rakom po vsej EU;

65.  poziva države članice in Komisijo, naj si z vsemi potrebnimi sredstvi prizadevajo za razvoj smernic za skupno opredelitev invalidnosti, ki vključuje ljudi s kroničnimi boleznimi ali rakom, in hkrati poziva države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe in te ljudi vključijo v svoje nacionalne opredelitve invalidnosti;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostopnost zdravil proti raku, vključno z metodami zdravljenja redkih in manj običajnih vrst raka, vsem pacientom v vseh državah članicah, ki jih potrebujejo; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo posebne in usklajene ukrepe, da se zmanjšajo razlike na področju dostopa do zdravljenja raka in oskrbe, vključno z novimi „tarčnimi zdravili“ proti raku, ki so nedavno prišla na trg;

67.  pričakuje, da bodo države članice sprejele boljše informacijske politike o pomembnosti zgodnjega odkrivanja raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa, da bi povečale stopnjo sprejetosti in udeležbe pri vseh ciljnih skupinah prebivalstva, ob čemer naj se še posebej posvetijo vključitvi manjšinskih skupin in skupin, ki so prikrajšane v socialno-ekonomskem smislu;

68.  poudarja, da so cilji partnerstva EU pri preprečevanju in zdravljenju raka dolgoročni, zato poziva evropske institucije, naj v prihodnjem zdravstvenem proračunu Skupnosti podprejo njegovo delovanje za deset let; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja napredek in učinkovitost pri izvajanju priporočil tega partnerstva ter enkrat letno poroča o svojih ugotovitvah;

69.  meni, da je ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje v zvezi s snovmi, ki povzročajo ali spodbujajo raka, bistveno v boju proti raku; zato poziva Komisijo, naj zagotovi popolno izvajanje ustrezne zakonodaje s področja zdravja delavcev ter hitro in odločno prispeva k oblikovanju celovitega seznama snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, kot podlage za hitre odločitve o snoveh, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, v okviru avtorizacij v skladu z uredbo REACH;

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 301, 20.11.2007, str. 3. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0477. (3) UL L 412, 30.12.2006, str. 1. (4) Svet Evropske unije, sklepi Sveta o zmanjšanju bremena raka, sprejeti na 2876. srečanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v Luxembourgu, 10. junija 2008. (5) UL L 327, 16.12.2003, str. 34. (6) UL C 227 E, 4.9.2008, str. 160. (7) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 11. (8) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 273. (9) UL C 68 E, 18. 3. 2004, str. 611. (10) UL L 95, 16.4.1996, str. 9. (11) UL L 213, 15.6.2004, str. 8. (12) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 247. (13) UL C 364, 18.12.2000, str. 1. (14) Jemal A, Ward E, Thun M (2010) Declining Death Rates Reflect Progress against Cancer. PLoS ONE 5(3): e9584. doi:10.1371/journal.pone.0009584. (15) UL L 121, 1.5.2001, str. 34.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika (2009/2228(INI))

P7_TA(2010)0153 A7-0120/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. marca 2009 o spodbujanju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika (KOM(2009)0111) Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskemu in socialnemu odboru ter Odboru regij in ob upoštevanju nadaljnjega priporočila z dne 9. oktobra 2009 (C(2009)7604),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Naložbe danes za Evropo jutri (KOM (2009)0036),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z zasedanja 11. in 12. decembra 2008, zlasti navedenih podnebnih in energetskih ciljev,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva (KOM(2008)0800),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Povečanje energijske učinkovitosti z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (KOM(2008)0241),

–  ob upoštevanju političnega sporazuma med Parlamentom in Svetom o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (KOM(2008)0780),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi (KOM(2008)0886),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (KOM(2006)0545),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0120/2010),

A.  ker je za ukrepanje za zmanjšanje učinka podnebnih sprememb potrebno sprejeti posebne ukrepe za zmanjšanje porabe energije in emisij toplogrednih plinov, zlasti s prizadevanji za spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije,

B.  ker se ambiciozni podnebni in energetski cilji, ki si jih je Unija zastavila do leta 2020, lahko dosežejo samo s prepletanjem ukrepov za varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost ter drugih pomembnih ukrepov, zlasti v okviru raziskav in inovacij, ter z nepretrganim zastavljanjem ambicioznih ciljev za sektorje, ki niso regulirani v okviru sistema za trgovanje z emisijami, in za energetsko učinkovitost izdelkov,

C.  ker se prihranki energije ne uresničuje dovolj hitro, da bi dosegli zastavljene cilje do leta 2020, obstoječi ukrepi, povezani z izkoriščanjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pa niso skladni z obsežnostjo izzivov za prehod na trajnostni nizkoogljični energetski sistem,

D.  ker sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij porabi približno 8 % električne energije in povzroči 2 % emisij ogljika v Evropi (1,75 % zaradi uporabe izdelkov in storitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij, 0,25 % pa zaradi njihove proizvodnje), njegov ogljični odtis pa hitro narašča,

E.  ker informacijske in komunikacijske tehnologije predstavljajo skoraj 7 % delovne sile ter prek 6 % BDP in ker obstaja resno tveganje, da bo EU izgubila vodilno vlogo na področju digitalne tehnologije, je treba takoj pospešiti inovacije v tem sektorju, tako v prid našemu podnebju kot za prihodnje ustvarjanje zelenih delovnih mest,

F.  ker ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije ogromne še neizrabljene možnosti za varčevanje z energijo in lahko z različnimi aplikacijami pripomorejo k energetski učinkovitosti; ker je bila uporaba tovrstnih aplikacij doslej pomanjkljiva;´,

G.  ker lahko informacijske in komunikacijske tehnologije bistveno izboljšajo energetsko učinkovitost stavb, prometa ter proizvodnjo in distribucijo energije ter s tem prispevajo k uresničitvi ciljnih 20 % prihranka energije do leta 2020,

H.  ker je obnovljive vire energije mogoče učinkovito uporabljati za zagotavljanje potreb po električni energiji sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ker lahko sistemi, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, zmanjšajo porabo energije v stavbah za do 17 % in emisije ogljika, ki jih povzroča promet, za do 27 %,

I.  ker lahko imajo trgovinske in poslovne organizacije, zlasti v prometnem, proizvodnem in gradbenem sektorju, ključno vlogo pri zmanjševanju porabe energije in bi morale v zvezi s tem tudi spodbujati uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij,

J.  ker so informacijske in komunikacijske tehnologije prebojne tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z uvedbo omrežij za distribucijo električne energije (pametna omrežja), inteligentnih stavb, inteligentnih domov in pametnega merjenja, ekološko učinkovitega prevoza in dematerializacije, ekološko učinkovitih industrijskih postopkov in organizacijske trajnostnosti,

K.  ker na motorizirane industrijske sisteme odpade 65 % celotne porabe električne energije v industrijskih dejavnostih in ker bi širša uporaba pametnih motorjev do leta 2020 privedla do zmanjšanja emisij ogljika za 0,97 Gt,

L.  ker so potrebne združljive metode in orodja za merjenje in spremljanje učinkovitosti energetske porabe; ker lahko uvedba pametnih števcev zmanjša porabo energije do 10 %, spodbudi širšo uporabo porazdeljene proizvodnje (mikroproizvodnje) in zmanjša izgube v omrežjih nizke zmogljivosti ter pri tem spodbudi prodor obnovljivih virov energije,

M.  ker je uporaba teh tehnologij neposredno povezana z uvajanjem in razvojem širokopasovnih storitev v Evropi,

N.  ker morajo biti doslej sprejeti ukrepi v evropski raziskovalni in inovativni politiki ter izmenjava informacij in dobre prakse vključeni tako, da bodo dosegali kar najboljšo učinkovitost, in ker je treba sklade EU za raziskave in razvoj in strukturne sklade ter ukrepe držav članic in finančne mehanizme EIB bolje usklajevati, da se ustvarijo sinergije,

O.  ker so nekatere odgovornosti in pristojnosti pri upravljanju prostorskega načrtovanja, oskrbe z energijo, javnih stavb in prometa v rokah nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov,

P.  ker je pomembno ozaveščati potrošnike o novih tehnologijah in njihovih potencialnih gospodarskih koristih in koristih z vidika varčevanja z energijo ter potrošnikom zagotoviti boljše možnosti za upravljanje njihove rabe energije,

Q.  ker se sedaj 15–20 % sredstev, namenjenih za upravljanje podatkovnih centrov, izgubi za oskrbo z električno energijo in hlajenje,

R.  ob upoštevanju ekološkega odtisa informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri zagotavljanju razpoložljivosti storitev različnih sektorjev na spletu,

S.  ob upoštevanju vloge energetske učinkovitosti pri spoprijemanju z vse večjo zaskrbljenostjo glede energetske varnosti v Evropski uniji,

1.  pozdravlja sporočilo Komisije in kasnejše priporočilo ter podpira njune širše smernice;

2.  poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo pri pametnem merjenju zagotavljali zasebnost osebnih podatkov;

3.  zato poziva Komisijo, naj do konca leta 2010 predstavi sklop priporočil, da bi zagotovili uvedbo pametnih števcev v skladu z rokom, določenim v tretjem zakonodajnem paketu za energetski trg, in določili minimalne funkcije za pametne števce, s tem pa potrošnikom omogočili boljše možnosti za izboljšanje njihove porabe energije in izgladitev krivulje povpraševanja ter lažjo uvedbo novih energetskih storitev ter inovativnih, usklajenih in združljivih evropskih pametnih omrežij, ob upoštevanju vseh zgledov dokazano najboljše prakse, ki se uporabljajo v nekaterih državah članicah, zlasti glede upravljanja dvosmernih energijskih in informacijskih tokov v realnem času; opredelitev minimalnih funkcionalnosti bi morala pri opredeljevanju „dodatnih funkcionalnosti“ v skladu s pooblastilom 441 o standardizaciji pametnih števcev upoštevati delo evropskih organizacij za standardizacijo (CEN, CENELEC in ETSI);

4.  poudarja, da pričakujemo pomemben tehnološki napredek in organizacijske inovacije, ki so tesno povezani z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, da bi v naslednjih desetletjih lahko dosegli možne prihranke energije;

5.  meni, da so informacijske in komunikacijske tehnologije nujno potrebne za ločitev gospodarske rasti od emisij toplogrednih plinov na podlagi uporabe treh osnovnih strategij za ublažitev podnebnih sprememb: zmanjšanja porabe energije, povečanja energetske učinkovitosti in vključevanja obnovljivih virov energije;

6.  opozarja, da je sprejetje skupnih metod za merjenje porabe energije in emisij ogljika ter primerjalnega metodološkega okvira za izračun stroškovno optimalne ravni zahtev glede minimalne energetske učinkovitosti v sektorju stavb edini način za zagotovitev primerljivosti dobljenih podatkov v različnih državah članicah in za povečanje energetske učinkovitosti; nadalje poudarja, da je treba čim prej standardizirati informacijske in komunikacijske tehnologije kot minimalno zahtevo za interoperabilnost; meni, da mora standardizacija poleg funkcij merjenja vključevati tudi dostop do pogodbenih informacij in podatkov o porabi, komunikacijo s centralnimi sistemi prek elektroenergetskih omrežij ter napravo, ki omogoča priključitev in prekinitev oskrbe na daljavo;

7.  poudarja, da je standardizacija informacijskih in komunikacijskih tehnologij del splošnih dejavnosti standardizacije in prispeva k ciljem politike glede izboljšanja konkurenčnosti evropske industrije, kot je opredeljeno v Lizbonski strategiji; podpira izvajanje delovnega programa za standardizacijo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za leto 2009 na določenih prednostnih področjih: e-zdravstvo, e-vključevanje, inteligentni promet, informacijske in komunikacijske tehnologije za okolje, e-poslovanje, e-znanja, e-učenje, varovanje osebnih podatkov, zasebnost ter varnost omrežij in informacij;

8.  meni, da informacijske in komunikacijske tehnologije lahko pomagajo prihraniti energijo s stalnim spremljanjem podatkov, da bi izboljšali javno in zasebno porabo energije in energetsko učinkovitost v mnogih sektorjih, torej bi moral sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, glede na eksponentno rast lastne rabe energije, dati zgled s prizadevanji za občutno zmanjšanje svoje porabe energije; poziva Komisijo, naj odslej predvidi, kako lahko informacijske in komunikacijske tehnologije na ravni rabe virov pripomorejo k učinkovitemu gospodarstvu;

9.  poudarja, da bi morala biti Evropa v samem vrhu pri razvoju nizkoogljičnih aplikacij informacijskih in komunikacijskih tehnologij; meni, da je nujno treba spodbujati odličnost v raziskavah informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter podpirati javne in zasebne naložbe v visoko tvegane skupne raziskave informacijskih in komunikacijskih tehnolog ter inovacije;

10.  meni, da imajo lahko informacijske in komunikacijske tehnologije pomembno vlogo pri merjenju in količinskem ugotavljanju globalnih učinkov podnebnih sprememb in pri vrednotenju ukrepov za zaščito podnebja ter tako prispeva k natančnem uravnavanju podnebne politike;

11.  poudarja, da bi se prizadevanja sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zmanjšanje lastne rabe energije morala zlasti osrediniti na podatkovne centre;

12.  poudarja pomen lastne rabe energije v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter poziva sektor, naj začne z izvajanjem priporočila Komisije (C(2009)7604) čim prej oziroma najmanj v okviru rokov, določenih v priporočilu;

13.  meni, da bi z namenom uresničitve možnih prihrankov energije v naslednjih desetletjih električna omrežja lahko postala inteligentni sistemi s prilagodljivimi in reguliranimi pretoki energije, ki bi jih podpirala napredna informacijska tehnologija;

14.  opozarja, da se informacijske in komunikacijske tehnologije lahko na različne načine uporabijo za izboljšanje energetske učinkovitosti in gospodarjenja z energijo v gospodinjstvih ter v sektorjih stavb, prometa, logistike in industrije; opozarja, da te aplikacije med drugim vplivajo na distribucijo električne energije, razsvetljavo, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in klimatizacijo ter na možnosti, ki jih informacijske in komunikacijske tehnologije nudijo na ravni merjenja, nadzora in avtomatizacije; vztraja pri tem, da pametni števci, učinkovita razsvetljava, računalništvo v oblaku in porazdeljena programska oprema lahko preoblikujejo vzorce uporabe virov energije;

15.  poudarja, da lahko informacijske in komunikacijske tehnologije urbanističnemu načrtovanju in upravljanju mestne infrastrukture zagotovijo inovativne rešitve za zmanjšanje emisij ogljika;

16.  meni, da ima lahko uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij ključno vlogo pri izboljševanju energetske učinkovitosti, predvsem pri upravljanju in delovanju strnjenih mestnih naselij; meni, da je projekt pametnih mest dokaz, da je z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij mogoče zmanjšati porabo energije, obenem pa spodbuja druga mesta k izboljšanju njihovih dosežkov in uporabi zgledov dobre prakse;

17.  poudarja, da tesnejše sodelovanje med javnimi organi in ponudniki javnih storitev pri uvajanju pametnega merjenja lahko zmanjša stroške in zagotovi boljše storitve za potrošnike;

18.  poudarja pomembnost vključitve javnih komunalnih služb, mestnih svetov in občinskih organov v proces sprejemanja odločitev z namenom uvajanja praktičnih ukrepov za zmanjšanje porabe energije in večjo energetsko učinkovitost; poudarja pomembnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij na tem področju;

19.  poudarja, da si morajo vsi sektorji, ki uporabljajo energijo, čim bolj prizadevati za boljšo energetsko učinkovitost; opozarja, da bo uresničevanje evropskega cilja o vsesplošnem varčevanju z energijo odvisno od količine energije, privarčevane na nižjih ravneh;

20.  poudarja, da si mora tudi sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij prizadevati za večjo energetsko učinkovitost in širšo uporabo z vidika ogljika nevtralne oskrbe z energijo, in sicer z razvijanjem opreme, komunikacijskih omrežij in prenosnih sistemov; obenem meni, da mora biti Komisija prožna pri prilagajanju predpisov tehničnemu razvoju sektorja;

21.  poudarja, da so merilna in regulacijska tehnika ter ustrezna programska oprema v industrijskem sektorju bistvene za uresničevanje možnosti za varčevanje z viri;

22.  obžaluje počasno napredovanje izrabe možnosti energetske učinkovitosti in prihrankov energije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; poziva Komisijo, naj v celoti upošteva možnost prihrankov na podlagi uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo(1);

23.  poudarja, kako pomemben je vpliv informacijskih in komunikacijskih tehnologij na energetsko učinkovitost, kar se je pokazalo tudi pri obravnavi tega vprašanja v letu 2007 kot posebne teme v okviru prednostnih nalog na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij v sedmem okvirnem programu na področju tehnoloških raziskav in razvoja(2);

24.  meni, da je treba v veliko državah članicah dati prednost krepitvi evropskega gospodarstva, tako da se vlaga v nove tehnologije, zlasti v razvoj širokopasovnih storitev za zagotovitev gospodarske rasti, ter zagotavljanju dostopa do novih sistemov in aplikacij za vse večje število državljanov in podjetij EU in uresničevanju ciljev energetske učinkovitosti, ki jih je EU zastavila do leta 2020; poleg tega bo razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki pomeni prehod na nizkoogljično gospodarstvo, prispeval k zmanjšanju odvisnosti od oskrbe z energijo in k obvladovanju visokih stroškov surovin;

25.  poziva države članice, naj z razvojem ustrezne infrastrukture pospešujejo razpoložljivost širokopasovnega interneta za vse državljane EU, da bi tako zagotovile enakopraven dostop do spletnih storitev, ki zmanjšujejo potrebo po potovanjih;

26.  poziva, naj se razvijejo in uvedejo spletne storitve (e-bančništvo, e-trgovanje, e-uprava, e-učenje, e-zdravstvo) in delo na daljavo, da bi izboljšali kakovost storitev, ponujenih javnosti, hkrati pa zmanjšali emisije ogljika poziva države članice, naj razvijejo tovrstne storitve, ki ljudem prihranijo čas, poleg tega pa zmanjšajo uporabo prevoza;

27.  poudarja pomen logistike pri racionalizaciji prometa in zmanjšanju emisij ogljika; priznava potrebo po večjih javnih in zasebnih naložbah v orodja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, s čimer bi omogočili razvoj inteligentnih energetskih infrastruktur za promet ter zlasti uresničili e-tovorni promet in inteligentne prevozne sisteme;

28.  je prepričan, da lahko uporaba inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in v povezavi z drugimi načini prevoza pripomore k zmanjšanju prometnih zastojev in njihovih škodljivih učinkov na okolje; meni, da bodo uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v potniškem prometu ter razpoložljivost novih tehnologij in minimalnih informacij o cestah in njihovi interakciji s pnevmatikami ter o vremenskih razmerah na vgrajenem prikazovalniku v vozilu omogočile učinkovitejši, hitrejši in varnejši prevoz oseb in blaga;

29.  poudarja pomen informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri načrtovanju nove evropske prometne politike; poziva, naj vsakršni tovrstni načrti Komisije vključujejo rešitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij, med drugim pri uravnavanju prometnih tokov ter za povečanje intermodalnosti v prometnem sektorju in izboljšanje razmerja med različnimi načini prevoza;

30.  poziva Komisijo in države članice k uporabi potrebnih aplikacij za razvoj tehnološke infrastrukture, s katero bo mogoče zmanjšati cestni promet in spodbujati intermodalnost;

31.  poudarja, da bi se lahko, z namenom doseganja prihrankov energije v prometnem sektorju, z organizacijo virtualnih srečanj izognili potovanjem, z uvedbo inteligentnih prevoznih sistemov pa omogočili visoko učinkovit prometni sistem;

32.  poziva Komisijo k večjim prizadevanjem za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v prometu, zlasti nadzornih in merilnih instrumentov; meni, da je treba rezultate merjenj upoštevati pri upravljanju prometa v realnem času ter pri razvoju in načrtovanju mestnega in regionalnega prometnega omrežja;

33.  poziva Komisijo, naj spodbuja uvajanje pametnih motorjev, da bi tako podprli zadevne glavne sektorje in skupne tehnološke platforme;

34.  poudarja potrebo po skupni strategiji glede razvoja in proizvodnje električnih avtomobilov; poleg tega poziva Komisijo, naj prednostno obravnava projekte pametnih avtomobilov in pametnih cest ter pilotne projekte raziskav in razvoja za naprave za komuniciranje med vozili ter med vozili in cestno infrastrukturo, kar lahko odpre nove poslovne priložnosti za evropska podjetja s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

35.  priporoča, da se v okviru delovanja Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo da prednost pobudam za razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij za trajnostno inteligentna mesta, saj več kot 80 % državljanov EU živi v mestih, ki se soočajo z največjimi izzivi sodobnega časa za evropske družbe, na področju trajnostnega razvoja, mobilnosti, komunikacij, zdravstva, varnosti, blaginje itd.;

36.  poudarja, da bi moral biti prihodnji predlog Komisije o določitvi nove digitalne agende za Evropo usmerjen k vključevanju informacijskih in komunikacijskih tehnologij za nizkoogljično gospodarstvo; poziva k izkoriščanju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da bi omogočili ciljna zmanjšanja emisij ogljika, ki naj bi jih v ključnih sektorjih dosegli do leta 2020, in poziva k spodbujanju odgovorne rabe energije, zlasti z namestitvijo pametnih števcev; opozarja tudi, da bi bilo treba določiti posebne cilje za zmanjšanje odtisa sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologije za leto 2015;

37.  ugotavlja, da je nezadostna raven ustreznega usposabljanja na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij velika ovira za njeno razširjeno uporabo v industriji in javnih storitvah;

38.  priporoča, naj se pri naslednji reviziji upošteva klavzula o pregledu v direktivi o energetski učinkovitosti stavb in razširi področje uporabe direktive, da bodo zajete manjše stavbe; poziva države članice, naj izvajajo to direktivo; prav tako priporoča, da se informacijske in komunikacijske tehnologije vključijo v ukrepe za izvajanje energetske učinkovitosti; spodbuja države članice, naj zagotovijo, da bodo certifikati o energetski učinkovitosti javnih stavb dostopni javnosti in enostavni za primerjanje;

39.  vztraja, da je treba čim prej začeti z uvajanjem pametnih aparatov na podlagi komercialne uporabe skupne tehnološke pobude ARTEMIS;

40.  meni, da bo širša uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij spodbudila evropsko gospodarsko rast, ustvarila nova kvalificirana delovna mesta ter povečala trg novih energijsko učinkovitih tehnologij in ustvarjanje zelenih delovnih mest; meni, da so tako za raziskave in razvoj kot za uporabo obstoječih tehnologij potrebna znatna vlaganja; poziva države članice, naj zagotovijo spodbude za javne in zasebne naložbe v energetsko učinkovitost; v zvezi s tem ponovno opozarja na odgovornost držav članic in Komisije kot organov, ki izvajajo postopke javnih naročil;

41.  poudarja pomembno vlogo zasebnih naložb pri doseganju potrebnih ravni financiranja in je zato prepričan, da mora EU zagotoviti spodbudne razmere na trgu in regulativni okvir, ki bo spodbujal podjetja, da bi uresničili ambiciozno strategijo za energetsko učinkovitost; prepričan je, da bodo pri teh pogojih trgi dosegli cilje, ki so zanje zastavljeni; zato poziva Komisijo, naj pripravi konkretne in ambiciozne cilje glede na potencial različnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot je to opisala v svojem sporočilu (KOM(2009)0111);

42.  poziva države članice, naj vlagajo v izobraževanje o energetski učinkovitosti, ki se mora začeti že v šolah, in spodbuja razvoj inovativnih izobraževalnih programov o energetski učinkovitosti, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, v široki mreži osnovnih in srednjih šol;

43.  meni, da pametno merjenje in projekti informacijskih in komunikacijskih tehnologij na splošno zahtevajo obširne informacijske kampanje, ki državljanom pojasnjujejo koristi, ki jih prinašajo; poudarja, da je obveščanje družbe o potrebi po pametnem merjenju in njegovih koristih bistveno, da bi se izognili napačnim razlagam in nezadostni podpori javnosti; zato meni, da je treba za izboljšanje proizvodnje in dobave energije ter elektroenergetskih omrežij čim prej začeti spodbujati pametne števce, ki potrošnikom omogočajo, da upravljajo svojo porabo kar najbolj učinkovito; v zvezi s tem poudarja, da bodo merjenje, nadzor in avtomatizacija porabe bistveni del optimizirane strukture električnega omrežja, katerega namen mora biti po eni strani zagotavljanje energetske učinkovitosti, po drugi strani pa vključevanje obnovljivih virov energije, upravljanja shranjevanja energije in ponovnega polnjenja prihodnjih električnih vozil; poudarja, da so pametni merilni sistemi sicer bistvena stopnja procesa, a kljub temu le prvi korak k razvoju pametnih omrežij;

44.  poudarja, da je v povezavi s pomembnim vplivom informacijskih in komunikacijskih tehnologij na gospodarski razvoj evropskih mest in regij nujno posvetovanje z uradnimi predstavniki lokalnih in regionalnih skupnosti o področjih, za katera nudijo programi EU podporo za oblikovanje sklopov prednostnih ukrepov, pomembnih za te skupnosti;

45.  poudarja, da so zato, da bi lahko v celoti izkoristili prednosti pametnega merjenja, potrebna pametna omrežja na ravni držav članic in evropski ravni; zato poziva Komisijo, naj razmisli o programih vlaganj na evropski ravni; poziva države članice, naj pospešujejo in omogočajo uporabo pametnega merjenja za uporabnike v poslovnih in stanovanjskih stavbah; poudarja, da je uvedba pametnega merjenja le eden od nujnih elementov v izgradnji povezanega evropskega pametnega omrežja; spodbuja države članice in Komisijo, naj v ta namen spodbujajo uporabo rešitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

46.  poudarja potrebo po spremljanju vpliva razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij na vidike uravnoteženega razvoja, zlasti z ozirom na okoljska in družbena vprašanja, vključno z nevarnostmi za okolje in zdravje v zvezi z obdelavo izrabljene opreme, ter tudi na družbene razlike, ki so posledica digitalne ločnice;

47.  izraža pohvalo državam članicam, ki so že uvedle pametno merjenje, in poziva ostale države članice k čimprejšnjemu napredku na tem področju; poziva Komisijo, naj sofinancira čim večje število velikih projektov z uporabo namenskih obstoječih finančnih in raziskovalnih instrumentov;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj z javnimi naročili spodbujajo rešitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki so učinkovite ter jih je mogoče nadgrajevati in razširjati;

49.  poziva Komisijo, naj oblikuje evropski spletni portal, ki bi vseboval zglede najboljše prakse glede uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za izboljšanje energetske učinkovitosti in bi tako bil vir koristnih informacij za potrošnike in javne organe; poziva k začetku medijske kampanje v vsej Evropi, ki bi bila namenjena izobraževanju javnosti o praksah za varčevanje z energijo na področju uporabe elektronskih naprav;

50.  poziva Komisijo, naj pri načrtovanju informacijskih in komunikacijskih tehnologij upošteva manj razvite regije v Uniji in zagotovi sredstva za sofinanciranje uvedbe pametnih števcev in izvajanja drugih projektov informacijskih in komunikacijskih tehnologij v teh regijah, s čimer bi zagotovila udeležbo teh regij in preprečila njihovo izključitev iz skupnih evropskih podvigov;

51.  pozdravlja ustanovitev delovne skupine za pametna omrežja znotraj Komisije in priporoča, naj upošteva mnenja vseh zainteresiranih strani; poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotavlja redna poročila o napredku pri delu te skupine;

52.  poziva Komisijo, naj na podlagi dela te delovne skupine sestavi sporočilo o pametnem merjenju, ki bo:

53.  meni, da morajo države članice do konca leta 2010 sprejeti minimalne funkcionalne specifikacije za sisteme pametnega merjenja, ki spodbujajo porazdeljeno proizvodnjo in energetsko učinkovitost, da bi se potrošnikom zagotovile celovite in pomembne informacije, ki jim bodo v vsakem trenutku omogočale nadzor nad porabo energije in njeno prilagajanje lastnim potrebam, ter s tem pomagalo učinkoviteje gospodariti z energijo;

54.  poziva Komisijo, naj sprejme natančen akcijski načrt za zmanjšanje porabe energije z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v stavbah institucij EU in na ta način da zgled državam članicam in evropskim državljanom;

55.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2010 predlaga časovni razpored z ambicioznimi in obvezujočimi cilji glede varčevanja z energijo na podlagi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za vse sektorje informacijskih in komunikacijskih tehnologij in države članice, da bi uresničili cilje zmanjšanja emisij ogljika;

56.  je prepričan, da je pri odločanju o pravnih instrumentih in skupnih ukrepih na evropski ravni treba posebno pozornost posvetiti dodatnim stroškom evropskih državljanov, ki jih ti ukrepi lahko povzročijo, kot tudi obremenitvam evropske industrije, povezanim s proizvodnimi in upravnimi stroški;

57.  poziva Komisijo, naj v okviru financiranja EU predstavi finančni instrument, ki bi spodbujal mala in srednja podjetja k razvoju lastnih trajnostnih nizkoogljičnih energetskih tehnologij;

58.  poziva Komisijo, naj prilagodi proračun EU, da bi pospešila razvoj in uporabo stroškovno učinkovitih nizkoogljičnih tehnologij, in se zlasti osredini na izpolnjevanje finančnih potreb za izvajanje strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrta SET);

59.  pozdravlja ustanovitev združenja županov kot središča za izmenjavo zgledov dobre prakse ter za utiranje poti mestom, ki si z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti postavljajo ambiciozne cilje; v povezavi s tem čestita mestom in združenjem, ki v okviru uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij razvijajo zglede dobre prakse, na podlagi katerih so mesta energetsko učinkovitejša, in spodbuja širitev tovrstnih praks;

60.  poziva države članice in Komisijo, naj podprejo izobraževanje in ozaveščanje uporabnikov, da bi izkoristile vse možnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri varčevanju z energijo;

61.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ustreznimi mednarodnimi partnerji spodbuja razvoj skupnih mednarodnih standardov za poročanje podjetij o emisijah ogljika in jim tako omogoči merjenje lastnih emisij na primerljiv in učinkovit način;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo razvoj procesiranja na daljavo, saj ima ta tehnologija velike možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje trošenja, ki je običajno povezano z rednim posodabljanjem informacijske in komunikacijske tehnologije;

63.  upa, da bodo izvedeni potrebni koraki za izkoriščanje potenciala informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri zmanjševanju izgub v okviru logistične verige na področju proizvodnje živil, zlasti z usklajenim delovanjem v okviru skupne kmetijske politike in sedmega okvirnega programa;

64.  naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10. (2) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o Beli knjigi Komisije: Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti (2009/2152(INI))

P7_TA(2010)0154 A7-0057/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju bele knjige z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (KOM(2009)0147),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o prilagajanju podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2009 o „2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2009 o gozdnih požarih poleti 2009(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2009 o strategiji EU za konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu (COP 15)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o izidu konference o podnebnih spremembah v Københavnu (COP 15)(5),

–  ob upoštevanju okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), kjotskega protokola k tej konvenciji ter izid 15. konference pogodbenic UNFCCC v Københavnu(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/29/ES z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov(7),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ribištvo (A7–0057/2010),

A.  ker se globalno segrevanje in podnebne spremembe priznavajo kot izjemno resna grožnja,

B.  ker bodo imele podnebne spremembe velike okoljske, ekonomske in družbene posledice,

C.  ker bo za prilagoditev neizogibnim posledicam potrebno veliko truda, tudi če bi bila svetovna omejitev in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov uspešna,

D.  ker bi omejitev globalnega segrevanja na +2 °C, ki jo je kot svoj cilj določila EU, še vedno pomenila segrevanje, ki bi vodilo v skrajne regionalne podnebne spremembe, in ker bi sedanje zaveze, sporočene UNFCCC, če bodo uresničene, povečale segrevanje na +3,5–4 °C,

E.  ker vpliv podnebnih sprememb ne bo enak, enako velik in v enakih časovnih okvirih v vseh evropskih regijah,

F.  ker bo, kot je poudarjeno v beli knjigi Komisije, pri prilagajanju potrebna solidarnost držav članic z regijami z omejenimi možnostmi in regijami, ki trpijo najhujše posledice podnebnih sprememb,

G.  ker sta južna Evropa in Sredozemlje dve posebno ranljivi območji Evrope, ki se že soočata s pomanjkanjem vode, sušami in gozdnimi požari, in ker nedavna raziskava kaže, da je do leta 2080 v južni Evropi pričakovati do 25-odstotno zmanjšanje pridelka(8),

H.  ker se po ocenah Evropskega respiratornega društva s povišanjem temperature za eno stopinjo Celzija nad običajni prag v nekem mestu za 6 % poveča smrtnost med bolniki z dihalnimi težavami,

I.  ker je poglavje bele knjige z naslovom „Zunanja dimenzija in tekoče delo v okviru UNFCCC“ pomembno in ker mora EU nastopati enotno, da bi zopet zavzela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in tako pripomogla k oblikovanju nove „podnebne diplomacije“, k čemur poziva resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2010 o izidu konference v Københavnu,

J.  ker bo vplive podnebnih sprememb na gospodarstvo, družbo in širše okolje mogoče najbolj občutiti posredno prek degradacije storitev ekosistemov, bistvenih za človekovo dobro počutje, in ker to zahteva, da je varstvo ekosistemov temelj evropske strategije prilagajanja,

K.  ker zviševanje povprečnih temperatur zmanjšuje povpraševanje po nafti in plinu za ogrevanje, vendar se hkrati povečuje število dni, ko je potrebno hlajenje, kar lahko poveča povpraševanje po električni energiji,

L.  ker bi morala sedanja evropska zakonodaja, ki neposredno obravnava okoljska vprašanja, zagotoviti skladno podlago za krepitev zmožnosti EU za spoprijemanje z vplivi podnebnih sprememb,

M.  ker bi morali ukrepi, sprejeti na evropski ravni, kratko- in dolgoročno določati ter izpolnjevati najvišje standarde v zvezi s spoštovanjem okolja (vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam),

1.  odobrava omenjeno belo knjigo;

2.  se strinja s ciljem predlaganega prilagoditvenega okvira EU, tj. izboljšati odpornost EU za spopadanje z vplivi podnebnih sprememb;

3.  zlasti pozdravlja poudarek bele knjige na povečevanju odpornosti vseh ekosistemov kot ključni obrambi pred vplivi podnebnih sprememb; nadalje poudarja, da so naravni ekosistemi najpomembnejši ponori ogljika na Zemlji, ki izolirajo 50 % globalnih letnih emisij toplogrednih plinov in prispevajo tako k ublažitvi sprememb kot tudi k prilagajanju;

4.  poudarja pomembnost oblikovanja nacionalnih načrtov prilagajanja na podlagi skupnega evropskega okvira, ki državam članicam omogoča načrtovanje in posredovanje njihovih prizadevanj za prilagoditev; meni, da morajo taki načrti vsebovati zemljevide tveganj in nevarnosti, na katerih bodo vrisani infrastruktura in objekti, ki bi v neugodnih vremenskih razmerah lahko ogrožali okolje ali javno zdravje; poziva, naj se javnosti in drugim državam članicam omogoči dostop do takih informacij;

5.  poudarja, da je pomembno prilagajanje sistematično vključiti v vse politike EU, zlasti v skupno kmetijsko in ribiško politiko, gozdarsko politiko in kohezijsko politiko ter v zakonodajo o presoji vplivov na okolje, gradbenih dovoljenjih in gradbenih standardih, ter zagotoviti skladnost takih ukrepov s pomočjo horizontalnega medsektorskega pristopa na podlagi odpornosti ekosistemov;

6.  poudarja, da bi bilo treba med glavnimi področji ukrepanja, ki so opredeljena v beli knjigi, določiti prednostna področja glede na časovni okvir, v katerem se pričakuje nastanek različnih posledic v Evropi, da bi učinkoviteje razporedili razpoložljive vire;

Razvijanje baze znanja

7.  soglaša z mnenjem Komisije, da je potrebno več znanja o vplivu podnebnih sprememb, da bi lahko informacije, pridobljene z raziskavami, razširili v čim večjem obsegu in nato razvili ustrezne prilagoditvene ukrepe;

8.  poziva Komisijo, naj zakladnico znanja o vplivu podnebnih sprememb, zlasti v Evropski uniji, ne le razvije, ampak naj to znanje tudi posreduje državam v razvoju in državam, ki se šele industrializirajo, da ga bodo lahko uporabile za oblikovanje lastnih odgovorov na problem podnebnih sprememb in učinkovito izkoristile sredstva, namenjena podnebnim ukrepom;

9.  poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja na področju raziskovanja v sedanjem sedmem okvirnem programu in prihodnjih okvirnih programih za raziskave, ki bodo skušala zapolniti obstoječe vrzeli v znanju o tveganjih (pretekle in verjetne prihodnje katastrofe, povezane z vremenom) in drugih pomembnih dejavnikih, kot so družbeno-ekonomske spremembe (sedanja in prihodnja geografska porazdelitev ogroženega imetja), in razviti načine in tehnologijo za ocenjevanje stroškov in koristi ukrepov za prilagoditev vplivom podnebnih sprememb in njihovega prispevka k zmanjšanju izpostavljenosti ali ranljivosti za tveganja, povezana s podnebjem; poudarja, da bi morale raziskave in financiranje na področju tehnološkega razvoja v državah, ki imajo visoke stroške zaradi prilagoditvenih ukrepov;

10.  meni, da bi bilo zaradi vrste različnih podnebnih scenarijev v Skupnosti nujno treba določiti kazalnike ranljivosti, ter poudarja, da so potrebne nadaljnje raziskave ustreznih modelov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, treba pa je tudi opredeliti sposobnost prilagajanja na celotnem ozemlju EU; zato poziva Evropsko agencijo za okolje, naj pripravi poročila z analizo tveganj, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za najbolj ranljive evropske regije, ki bodo opredelila potrebe, omejitve, časovne okvire, priložnosti, politične ravni in možnosti za prilagoditev, z namenom izdaje strateških smernic za prilagajanje ter pomoči regionalnim in lokalnim zainteresiranim stranem pri razvoju trdnih strategij prilagajanja;

11.  kljub vsemu opozarja, da je bistveni del težave negotovost glede vpliva podnebnih sprememb in da bo treba odločitve na tem področju včasih sprejemati brez čakanja na znanstveno zanesljivost in v skladu s previdnostnim pristopom;

12.  meni, da je treba nameniti sredstva za podnebne raziskave, ki bodo najučinkoviteje izvedene na evropski ravni in bodo zagotovile trdno osnovo za razvoj politik za prilagajanje podnebnim spremembam;

13.  spodbuja Komisijo, naj zagotovi lahek dostop do podrobnih podatkov (vključno z metapodatki, ki opisujejo metodologije nizov podatkov) za vse javne in zasebne zainteresirane strani; meni, da bi bilo treba podatke o podnebnih spremembah obravnavati kot javno dobro in bi ti tako, v skladu s členom 14 direktive INSPIRE, morali biti na voljo javnosti brezplačno ali po ceni, s katero bi pokrili stroške vodenja nizov podatkov in ustreznih podatkovnih storitev;

14.  poudarja potrebo po razvoju mreže lokalnih in regionalnih pobud za prilagajanje na podnebne spremembe in po izmenjavi izkušenj na evropski ravni; opozarja, da lahko opredelitev najboljših praks ustvari dodano vrednost za strategijo EU;

15.  poudarja pomen participativnih raziskovalnih metod, kakršne spodbuja program „Znanost v družbi“ v okviru 7. okvirnega programa EU za raziskave in ki olajšujejo skupno pridobivanje znanja v povezavi s skupnostmi in lokalnimi organi za določitev najboljših strategij prilagajanja na lokalni in regionalni ravni ter za zagotovitev boljšega širjenja znanja;

16.  pozdravlja pobudo bele knjige za vzpostavitev sistema za izmenjavo informacij; upa, da bo začel delovati do leta 2011 in da bodo do takrat izdelani tudi modeli in orodja za napovedovanje;

17.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da bo mehanizem za izmenjavo informacij razvit kot portal, ki bo vključeval druge obstoječe sisteme, kot sta Skupni okoljski informacijski sistem ter globalno spremljanje okolja in varnosti, ter da bo njegova dodana vrednost v pripravi EU, držav članic in zasebnih deležnikov na načrtovanje, financiranje in izvajanje ustreznih prilagoditvenih načrtov;

18.  poudarja, kako pomembne so satelitske storitve, zlasti za reševalne dejavnosti v primeru naravnih nesreč; poziva vse udeležene strani, naj začne sistem GMES čim prej v celoti delovati;

Vključitev prilagajanja v politike EU
Splošno načelo

19.  poudarja, da je treba sprejeti medsektorski pristop, ki bo temeljil na odpornosti ekosistemov, zaščiti habitatov in biotske raznovrstnosti ter storitvah, ki jih zagotavljajo ekosistemi, ter zagotoviti sinergijo in medsebojno povezanost ukrepov, ki bodo sprejeti v okviru vseh pomembnih sektorskih politik;

Voda

20.  je zlasti zaskrbljen zaradi vode, enega od primarnih virov na našem planetu, saj bodo podnebne spremembe zelo vplivale na njeno količino in kakovost, zlasti pitne vode;

21.  poudarja, da mora EU učinkoviteje gospodariti s svojimi vodnimi viri na podlagi trajnostnega dvotirnega pristopa, ki ga označujeta povečevanje potenciala vira in aktivno zmanjševanje povpraševanja in trošenja na strani prebivalstva, ter družbeno-ekonomskih dejavnosti;

22.  poudarja, da je treba prilagajanje celostno vključiti v načrte upravljanja povodij v skladu s smernicami, izdanimi 30. novembra 2009;

23.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti dejavno izvajanje okvirne direktive o vodah (2000/60/ES)(9) in učinkovito izvajanje načrtov upravljanja povodij, zlasti v primeru čezmejnih povodij in v regijah, kjer bo pomanjkanje vode doseglo kritično raven in/ali kjer se povečuje nevarnost poplav;

24.  poudarja, da je treba izvajati direktivo o poplavah, v kateri je predviden celostni mehanizem za oceno in opazovanje povečanih tveganj poplav zaradi podnebnih sprememb ter za razvoj možnih prilagoditev, skupaj s koristmi, ki jih lahko zagotovijo odporno okolje in odporni ekosistemi za opazovanje in čim večjo omejitev učinkov poplav;

Kmetijstvo in gozdarstvo

25.  poudarja, da je treba okrepiti odpornost kmetijskih ekosistemov z bolj trajnostno uporabo naravnih virov, zlasti vode in tal, z aktivnim odvračanjem od netrajnostnega ravnanja in poljščin, ki zaradi porabe vode niso primerne, ter z večjo uporabo biotske raznovrstnosti na ravni vrste in med vrstami pri semenih in živalskih pasmah;

26.  meni, da bi morala skupna kmetijska politika prevzeti osrednjo vlogo pri prilagajanju in da mora razviti pristop do kmetijstva, ki bo bolj oprt na ekosistem ter bo varoval in povečeval koristi ohranjanja biotske raznovrstnosti in drugih storitev ekosistema, vključno z ohranjanjem tal, kakovostjo poplavnih voda in ekološko povezljivostjo pokrajin; meni tudi, da bo uvedba trajnostnih kmetijskih praks prinesla velike koristi za varstvo tal, gospodarjenje z vodami, ohranjanje biotske raznovrstnosti in odpornost ekosistemov;

27.  poudarja, da bodo ukrepi EU za zaščito gozdov morali vključevati prilagajanje, saj bodo gozdni ekosistemi zaradi podnebnih sprememb močno prizadeti in bo obstajala večja nevarnost požarov;

28.  pozdravlja predloge Komisije za posodobitev gozdarske strategije EU; poziva Komisijo, naj čim prej sproži razpravo o varstvu gozdov;

29.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo gozdno-kmetijske ukrepe za pogozdovanje v sredozemskih državah kot stroškovno učinkovit način za zagotavljanje osnovnih storitev ekosistema;

30.  izraža zaskrbljenost, ker je bilo v požarih, ki so v zadnjih letih prizadeli Evropo, letno uničenih več kot 400 000 hektarov gozda, za kar je krivo postopno zapuščanje podeželja in njegovih tradicionalnih dejavnosti, neprimerno vzdrževanje gozdov, prostrani gozdovi z eno samo vrsto dreves, sajenje neustreznih drevesnih vrst, pomanjkanje prave politike preprečevanja in premile kazni za namerno povzročene požare ter neustrezno izvajanje zakonov o prepovedi nezakonite gradnje in o zagotavljanju pogozditve; ugotavlja, da se ob taki pogostosti požarov predvsem v južni Evropi gozdovi ne morejo obnoviti in da ima to resne ekološke, gospodarske in družbene posledice; ugotavlja tudi, da se je zaradi neobičajnih vremenskih razmer v letu 2007 povečal pojav ogromnih požarov, ki bodo v prihodnjih letih verjetno pogostejši; nadalje ugotavlja, da se bo globalno segrevanje nadaljevalo vsaj še naslednjih 30 let in da bi to lahko vplivalo zlasti na določene regije, ki so posebej občutljive na podnebne spremembe;

31.  odločno poziva Komisijo, naj v svojem predlogu akcijskega načrta EU za prilagajanje podnebnim spremembam posebno pozornost posveti preprečevanju suš in gozdnih požarov ter boju z njimi, s poudarkom na južni Evropi, kot predlaga Parlament v svoji resoluciji o gozdnih požarih iz leta 2009;

32.  poziva Komisijo, naj predloži priporočila glede načinov prilagajanja nacionalnih sistemov civilne zaščite, da se bo mogoče spopasti z vplivi podnebnih sprememb; posebej poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za širitev virov in zmogljivosti evropske taktične rezerve za boj proti gozdnim požarom;

33.  priporoča Komisiji, naj pripravi raziskovalne programe za preučitev odziva gozdov na višje ravni CO2, višje temperature in na sušo;

34.  13(e). priporoča Komisiji, naj pripravi raziskovalne programe za razvoj novih tehnik gospodarjenja z gozdovi na območju prizadetih ekosistemov glede na nove razmere, ki jih ustvarjajo podnebne spremembe;

Ribištvo

35.  poziva, naj se pozornost nameni alternativnim ribolovnim sistemom upravljanja in zmanjšanju zmogljivosti nekaterih delov evropskega ladjevja, da se oblikujejo trajnostne ribolovne in ribogojne prakse;

36.  poziva Komisijo, naj izvede študije za oceno pojava zelenih alg in njihovega vpliva na ribiški sektor; poziva tudi k izvedbi študije o vplivu sprememb morskih tokov zaradi segrevanja podnebja na selitev nekaterih morskih vrst;

37.  odločno poziva Komisijo, naj zagotovi okrepitev in izvajanje priporočil za celostno upravljanje obalnih območij v bolj splošnem okviru celostne morske politike, ki bo povezala vse sektorske politike, povezane z morjem in oceani;

38.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prilagoditev prek odpornosti ekosistemov vključena v stališče Skupnosti v okviru mednarodnih pogajanj o ribolovu in morskem okolju, zlasti v zvezi s partnerskimi sporazumi o ribolovu in regionalnimi ribiškimi organizacijami;

39.  poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje pri ustanavljanju „modrega“ ogljikovega sklada v okviru Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe; poudarja, da bi moral ta sklad proučiti finančne in usklajevalne mehanizme za zaščito in upravljanje obalnih in morskih ekosistemov ter ogljika v oceanih kot del globalne strategije za morsko načrtovanje;

Tla

40.  meni, da tla nimajo zgolj pomembnega vpliva na podnebne spremembe, temveč da lahko podnebne spremembe same povzročijo hudo degradacijo tal ali erozijo;

41.  se zaveda, da ima degradacija tal primarno lokalne in regionalne vzroke in posledice in da bi bilo posledično treba upoštevati načelo subsidiarnosti; poziva tiste države članice, ki nimajo zakonodaje o varstvu tal, naj odgovornost prevzamejo nase;

Obalna in otoška območja

42.  meni, da bi morala biti obalna in otoška območja upravičena do prednostnih prilagoditvenih ukrepov, saj so še posebej izpostavljena vplivom podnebnih sprememb in gosto poseljena, gospodarska tveganja pa so zelo velika;

Zdravstvena in socialna politika

43.  poudarja, da bi morale politike prilagajanja podnebnim spremembam postati gonilo trajnostne rasti; poleg tega poudarja, da je mogoče in je treba s temi politikami ustvarjati delovna mesta in varovati socialno pravičnost ter tako prispevati k višji stopnji zaposlenosti in pomagati v boju proti revščini in socialnim razlikam;

44.  poudarja, da je treba v strategiji za oživitev gospodarstva EU upoštevati socialno in zaposlitveno razsežnost politik prilagajanja;

45.  ugotavlja, da bodo ambiciozni načrti za prilagajanje pripomogli k razvoju zelenih delovnih mest v Evropi, kar nam bo pomagalo na poti k brezogljičnemu gospodarstvu, ter poziva Komisijo in države članice, naj si torej močneje prizadevajo za dosego bolj trajnostne gospodarske rasti povsod po Evropi;

46.  poudarja, da je treba socialno šibkejšim skupnostim oziroma skupinam zaradi visokih stroškov za prilagoditvene ukrepe zagotoviti izdatno podporo;

47.  odobrava predloge Komisije za oblikovanje smernic in nadzornih mehanizmov za vpliv podnebnih sprememb na zdravje do leta 2011; poudarja, da narašča nevarnost širjenja bolezni, ki se širijo s prenašalci, da pretijo resne posledice za zdravje dihal ter da je evropske državljane treba izobraževati o učinkovitih preventivnih ukrepih, ki jih priporoča Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni;

48.  ugotavlja, da bodo vplivi podnebnih sprememb na zdravje najbrž najhuje prizadeli najbolj prikrajšane skupnosti, najrevnejše prebivalstvo in najbolj ranljive skupine, kot so otroci, starejši in tisti, ki so že bolni; meni, da je prilagoditvene ukrepe nujno obravnavati v okviru neenakosti na področju zdravja ter da morajo spodbujati dejavnosti, ki zagotavljajo sočasne koristi za zdravje;

49.  poudarja, da je treba okrepiti obstoječe sisteme spremljanja in nadzora živalskih bolezni;

50.  priznava vlogo zdravstvenega sektorja pri prilagajanju; poziva EU, naj podpre ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa sektorja in zagotovi ustrezno financiranje za prilagoditvene ukrepe v zdravstvenem sektorju;

Infrastruktura

51.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo obstoječa zakonodaja o izdaji dovoljenj za industrijske obrate in presoji vplivov na okolje zahtevala, da vse načrtovane infrastrukture ali odobrene industrijske dejavnosti v celoti upoštevajo napovedi podnebnih razmer za prihodnost in posledična tveganja, pri tem pa ohranijo sposobnost prilagajanja; opozarja, da bi bilo v mnogih primerih bolje, da se ne razvijajo ranljiva območja, kot da se gradijo objekti za zaščito pred negativnimi podnebnimi vplivi;

52.  poudarja, da je treba zagotoviti, da se v presojah vplivov na okolje na splošno upoštevajo različni verjetni scenariji prilagajanja, če so znanstveno utemeljeni;

53.  poziva Komisijo, naj čim prej razvije metodologijo za upoštevanje podnebnih vidikov v infrastrukturnih projektih, vključno z analizo stroškov in koristi ter možnimi alternativami;

54.  predlaga Komisiji, naj med možnostmi, ki jih namerava raziskati v povezavi z oceno podnebnih vplivov javnih in zasebnih naložb, preuči načine za spodbujanje ustreznega načrtovanja rabe tal (vključno s kartiranjem nevarnih in ogroženih območij);

55.  spodbuja Komisijo, naj nadaljuje svoj načrt vključitve podnebnih vplivov v gradbene standarde (kakršni so standardi Eurocodes), da bi tako izboljšali odpornost stavb, postavljenih na potencialno ogroženih območjih;

56.  meni, da se je treba z mikroklimatskega vidika izogibati gradnjam, ki na gosto poseljenih območjih in v mestih onemogočajo odtekanje vode;

Promet

57.  obžaluje, da se bela knjiga ne posveča prometnemu sektorju, čeprav je ta sektor odgovoren za 27 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU in so potrebni učinkoviti prilagoditveni ukrepi;

58.  poudarja, da mora prometni sektor postati sestavni del evropske strategije glede podnebnih sprememb, ter poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predlog za „evropski sveženj o podnebju in prometu“;

59.  meni, da je treba podpreti prehod na druge oblike prevoza kot enega od načinov za dekarbonizacijo prometa;

60.  poudarja, da morajo vse vrste prometa postopoma internalizirati zunanje prilagoditvene stroške;

61.  meni, da ekonomske, socialne in finančne posledice nujnih prilagoditvenih ukrepov v sektorju prometa, kot je reorganizacija sektorja (zlasti zaradi prehoda na nove oblike prevoza) še vedno niso dovolj poznane ali predvidene; poziva Komisijo, naj opredeli kazalnike ranljivosti in metode za izmenjavo najboljših praks za različna področja sektorja (železniški, cestni, zračni in pomorski promet);

62.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo učinkovito politiko za mobilnost v mestih, s katero bi na podlagi razvoja javnega prevoza in somodalnosti ter uporabe inteligentnih prevoznih sistemov zmanjšali zastoje v prometu in onesnaženost v večjih mestnih območjih;

63.  poudarja tudi, da je treba za spodbujanje sodobne in trajnostne prometne politike v naslednjem obdobju finančnega načrtovanja (2014–2020) zagotoviti ustrezno finančno podporo za prednostne projekte vseevropskega omrežja železniških ter morskih in celinskih vodnih poti;

64.  poudarja, da je treba nadaljevati zakonodajni postopek za direktivo o evrovinjeti, da bi poenostavili internalizacijo zunanjih stroškov na osnovi načela „onesnaževalec plača“ in tako ustvarili enake konkurenčne pogoje za različne oblike prevoza;

Energija

65.  poudarja, da podnebne spremembe močno vplivajo na ponudbo energije in povpraševanje po njej v državah članicah EU;

66.  poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo prihodnjih energetskih scenarijev ob upoštevanju vpliva podnebnih sprememb na infrastrukturo in povpraševanje po energiji;

67.  poziva Komisijo, naj preuči, ali se bodo zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih in fosilnih energetskih virov zaradi podnebnih sprememb spremenile, ter posebej opozarja na omejitve pri hlajenju termoelektrarn in na njegove posledice;

68.  v zvezi s hlajenjem reaktorjev opozarja na posebna tveganja, ki so jim izpostavljeni jedrski objekti med vročinskimi vali in ki imajo lahko večje negativne okoljske posledice za okoliške vode in zanesljivost oskrbe z energijo;

69.  ugotavlja, da lahko skrajne vremenske razmere, kot so poplave in nevihte, poškodujejo elektrarne, električne drogove, transformatorske postaje in električne omare ali jih začasno onesposobijo; meni, da so zato potrebna raznolika in trpežna električna omrežja, ki bodo ustrezala večji potrebi po njihovi prilagodljivosti, zaradi česar je treba okrepiti tako lokalna omrežja kot mednarodna visokonapetostna omrežja;

70.  poudarja, da se bo zaradi podnebnih sprememb spremenila raba energije v stavbah ter da je največji izziv reševanje težave pregrevanja stavb; meni, da bi morali imeti pri tem pomembno vlogo naravno in mehansko hlajenje, energijska učinkovitost ter dobro premišljeno prostorsko načrtovanje;

71.  meni, da lahko regije s pomočjo inteligentne energetske politike, ki dejavno spodbuja obnovljive vire energije, decentralizirano oskrbo z energijo in energetsko učinkovitost na njihovem ozemlju, ne le prispevajo k boju proti posledicam podnebnih sprememb, temveč tudi zagotovijo nove gospodarske možnosti in obete za svoje prebivalce;

72.  poudarja, da je treba ukrepe o oskrbi z energijo in dostopu do nje opredeliti ob upoštevanju solidarnosti med državami članicami ter da bi morala Evropska unija prispevati k spremembi svetovne politike v smer večje energetske učinkovitosti in spodbujanje nizkoogljičnih virov energije, kot so na primer obnovljivi viri energije;

73.  poziva države članice, naj do 30. junija 2010 predložijo ambiciozno zastavljene, celovite in stvarne nacionalne akcijske načrte v skladu z modeli in dejavniki, ki jih določa EU, pri čemer naj upoštevajo, da je treba potrebe držav članic po energiji iz obnovljivih virov zadovoljiti predvsem z domačo proizvodnjo, mehanizem za statistični prenos tovrstne energije med državami članicami pa naj se uporablja samo, kadar je to zares utemeljeno;

74.  poudarja, da je treba takoj nameniti prednost dodatnim ukrepom za spodbujanje strategije Skupnosti, s katero naj bi do leta 2020 dosegli 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti; meni, da je v okviru ocenjevanja sedanjih akcijskih programov za energetsko učinkovitost ustrezno tudi pretehtati možnosti, da bi ta cilj na ravni Skupnosti postal zavezujoč;

Biotska raznovrstnost

75.  ker je Natura 2000 osrednji steber političnih prizadevanj EU za ohranitev ekosistemov ob spreminjajočih se podnebnih razmerah, poziva k dejavnemu upravljanju območij Natura 2000 in drugih zadevnih območij, ki ga bodo EU in države članice ustrezno financirale in bo temeljil na tesnem sodelovanju in posvetovanju z lokalnimi skupnostmi, ter poleg tega poudarja, da so potrebne smernice, ki bodo zagotovile medsebojno povezljivost naravnih območij; poudarja, kot je zapisano v presoji vpliva (SEC(2008)2887), priloženi sporočilu Komisije z naslovom ' Razvoj strategije EU za invazivne vrste„, da je še vedno veliko neznanega o obsegu in poteh invazivnih vrst ter o tem, kako vplivajo na ekosisteme in kako bodo podnebne spremembe vplivale na biološke vdore;

76.  poudarja, da je odpornost tako kopenskih kot morskih ekosistemov odvisna predvsem od ohranitve biotske raznovrstnosti;

77.  poudarja, da bo obstoječa zakonodaja EU, kot sta okvirna direktiva o vodah(10) in okvirna direktiva o morski strategiji(11), lahko pripomogla h krepitvi odpornosti ekosistemov v Evropi samo, če bodo načrti upravljanja vključevali pristop, temelječ na ekosistemih; poziva Komisijo in države članice, naj izvajanju teh politik posvetijo največjo pozornost;

78.  poudarja pomen preučevanja pojava vdora tujih vrst v evropske ekosisteme (npr. tropskih morskih vrst v Sredozemlju) in razvoja primernih politik za njegovo preprečevanje;

Urbano okolje

79.  poudarja, da v evropskih urbanih območjih živi skoraj 75 % prebivalstva in da so podnebne spremembe dodaten dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja v mestih; poziva Evropsko agencijo za okolje, naj preuči pričakovani učinek podnebnih sprememb na mikroklimo v urbanih območjih (npr. ob upoštevanju učinka toplotnih otokov v mestih);

Migracije

80.  poudarja, da lahko podnebne spremembe privedejo do velikih okoljsko pogojenih selitev iz regij, od koder že izvirajo migracijski tokovi proti Evropi (Afrika, Bližnji vzhod, južna in jugovzhodna Azija);

81.  poudarja, da je treba okoljske migracije upoštevati pri dolgoročnem načrtovanju politike razvojne pomoči za pravočasno izvedbo preventivnih ukrepov in hiter humanitarni odziv v državah izvora;

Kulturna dediščina

82.  poudarja, da je treba razviti prilagoditvene ukrepe, v katerih bodo upoštevani vsi vidiki evropske kulturne dediščine;

Struktura in upravljanje

83.  poudarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti priznati kot odločilne dejavnike v boju proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb;

84.  poudarja, da je za optimalno učinkovitost izvajanih ukrepov potrebno predvideti ustrezno raven posredovanja, medsektorskega povezovanja in podpore za odpornost okolja;

85.  poziva Komisijo in države članice, naj pri prilagajanju spodbujajo usklajen pristop, ki bo zagotavljal ozemeljsko kohezijo v vsej Evropski uniji;

86.  meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi gospodarsko inovativno in trajnostno ravnanje uskladili z zaščito naravnega okolja in tako karseda zmanjšali navzkrižja med ekološkimi in gospodarskimi interesi;

87.  poziva Komisijo, naj se odzove na predloge za oblikovanje obveznih nacionalnih in regionalnih strategij prilagajanja;

88.  poziva Komisijo, naj razvije celosten pristop za vključitev zavarovalnega sektorja v poznavanje tveganja in delitev tveganja;

89.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo javno-zasebna partnerstva, potrebna za oblikovanje dolgoročnega, močnega in učinkovitega okvira za obvladovanje tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami (ki bi vključeval vse vidike od zavedanja tveganj do njihove delitve in sanacije), katerih močno vodstvo bi prevzeli in v njih sodelovali javni organi;

90.  meni, da so najbolj oddaljene regije zaradi posebnih razmer, kot je navedeno v členu 349 Lizbonske pogodbe, in geografske lege v subtropskem pasu izpostavljene posledicam podnebnih sprememb, zaradi česar bi jim morala Evropska komisija nameniti posebno pozornost; zato poziva Komisijo, naj pripravi presojo vpliva in poseben akcijski načrt za najbolj oddaljene regije ter naj podpre izmenjavo informacij in dobrih praks med lokalnimi organi v teh regijah in regionalnimi organi tretjih držav v geografski bližini;

91.  poziva Komisijo, naj v celoti izvaja nove pristojnosti, ki ji jih nalaga Lizbonska pogodba v členu 260, da bo udejanjila svojo vlogo varuhinje ustanovnih pogodb;

Financiranje

92.  poudarja, da proračun EU trenutno ne odseva prednostnih nalog politike EU na področju prilagajanja podnebnim spremembam;

93.  poziva Komisijo, naj se pri pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira osredotoči na sposobnost proračuna EU za soočenje s podnebnimi spremembami; poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru veliko pozornosti posvetiti podnebnim spremembam, zlasti prilagoditvenim ukrepom, in zagotoviti, da bodo na voljo potrebna sredstva;

94.  odločno poziva Komisijo, naj pri pregledu proračuna EU predlaga postopek za upoštevanje podnebnih vidikov, da bi se ti upoštevali v proračunu;

95.  poziva, naj se v prihodnosti nameni prednost podnebnim spremembam, zlasti z vključevanjem strategije prilagajanja v politike Evropske unije;

96.  poziva k doslednem zagotavljanju, da se v postopku odobritve predlogov projektov na področju energetske učinkovitosti, ravnanja z odpadki in gradnje infrastrukture, ki so financirani z evropskimi sredstvi, upošteva presojo vplivov podnebnih sprememb;

97.  poudarja, da je treba cilje v zvezi s podnebnimi spremembami in varstvom okolja vključiti v konvergenčne cilje ter cilje rasti v sklopu kohezijske politike Evropske unije, vendar ne smejo nadomestiti ustaljenih nalog strukturne politike;

98.  poziva Komisijo, naj čim prej in v skladu s strategijo trajnostnega razvoja EU(12) predloži časovni načrt za reformo subvencij, ki znatno škodujejo okolju, po posameznih sektorjih, s ciljem njihove postopne odprave; obenem poudarja, da bi bilo treba finančna sredstva, ki bodo na razpolago na podlagi te reforme, nameniti prilagoditvenim ukrepom in zelenim delovnim mestom;

99.  poudarja, da bi bilo treba za naložbe v prilagajanje nameniti tudi sredstva, ki bodo na razpolago na podlagi različnih načrtov za oživitev gospodarstva, in da bi bilo pri njihovi uporabi vsekakor treba upoštevati podnebne vidike;

100.  izpostavlja načelo preprečevanja pri prilagajanju podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj razvije pristope, ki bodo preprečevali, da bi se stroški, nastali zaradi nesprejetja prilagoditvenih ukrepov, prenašali na širšo javnost;

101.  podpira Komisijo pri pozivanju Sveta, naj oživi revizijo uredbe o solidarnostnem skladu, s katero bo mogoče učinkoviteje, prožneje in hitreje odpravljati škodo zaradi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek;

102.  poudarja, da bi bilo treba velik del prihodkov iz dražbe pravic v sistemu Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, vključno z dražbami za letalski in pomorski promet, nameniti državam članicam in državam v razvoju, da se jim omogoči prilagajanje na podnebne spremembe; meni, da bi morale te določbe podpirati tudi trajnostne oblike prevoza v Evropi, kakršen je železniški; poziva k razdelitvi sredstev iz sistema EU za trgovanje z emisijami, ki so že bila dodeljena za solidarnost in rast v Skupnosti (prihodki, ki izvirajo iz 10 % skupne količine pravic, ki bodo dane na dražbo), med države članice z nižjo ravnjo prihodkov, in sicer v enakih deležih med ukrepe za prilagoditev in ublažitev;

103.  zahteva, da se pri dodelitvi sredstev iz sistema za trgovanje z emisijami in drugih virov Skupnosti, namenjenih pomoči državam članicam pri prilagajanju na podnebne spremembe, upošteva izpostavljenost posameznih držav članic ali regij tem spremembam;

104.  priznava zgodovinsko odgovornost industrijsko razvitih držav za trenutno zviševanje globalnih temperatur; ponavlja izjave iz svoje resolucije z dne 10. februarja 2010, vključno z izjavo, da morajo biti zaveze EU k financiranju ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb v državah v razvoju nove in dodatne poleg obstoječih zavez v okviru uradne razvojne pomoči ter da ne smejo biti odvisne od letnih proračunskih postopkov držav članic;

Zunanja razsežnost

105.  ponovno poudarja, da je treba prilagoditvene ukrepe vključiti v vse zunanje politike EU v skladu s točko 8 københavnskega sporazuma;

106.  poudarja, da je vrednost storitev in odpornosti ekosistema v najmanj razvitih državah še večja(13); poudarja, da je treba politike prilagajanja podnebnim spremembam, še zlasti politike za odpornost ekosistema, ustrezno upoštevati pri vseh mednarodnih pogajanjih, vključno s trgovinskimi;

107.  je trdno prepričan, da mora Evropska unija ohraniti in okrepiti svojo vodilno vlogo v mednarodnem boju proti globalnemu segrevanju, ter meni, da se z odlašanjem ukrepanja v tem smislu povečujejo tveganja za negativne okoljske, gospodarske in socialne vplive, stroški pa bodo gotovo še večji;

108.  poudarja, da bo odločilni dejavnik pri zagotavljanju uspešnega izvajanja evropskega akcijskega načrta za prilagajanje njegova vključitev v ambiciozno zastavljen in celovit svetovni sporazum (s pravno zavezujočimi cilji) o ukrepih za spoprijemanje s podnebnimi spremembami in da mora EU prevzeti vodilno vlogo v tej smeri;

109.  poziva Komisijo, naj pri prihodnjem osmem okvirnem programu pretehta okrepitev javnih sredstev za mednarodno sodelovanje:

Usmerjevalna skupina za vplive in prilagoditve

110.  podpira predlog Komisije za ustanovitev usmerjevalne skupine za vplive in prilagoditve; poudarja, da je pomembno, da ta skupina poleg državnih predstavnikov vključuje tudi regionalne in lokalne akterje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v skupino kot opazovalci vključeni predstavniki Parlamenta ter zasebni deležniki v vlogi strokovnjakov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo usmerjevalna skupina namenila posebno pozornost zdravju najbolj škodljivim posledicam podnebnih sprememb, kot so čedalje večje število smrti, povezanih z vremenom, in bolezni, ki se širijo s prenašalci;

Poročilo Komisije o napredku

111.  poziva Komisijo, naj do leta 2012 Evropskemu parlamentu poroča o napredku pri izvajanju bele knjige;

o
o   o

112.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 41. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0042. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0013. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0089. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0019. (6) Osnutek sklepa UNFCCC -/CP.15, Křbenhavnski sporazum, FCCC/CP/2009/L.7. (7) UL L 140, 5.6.2009, str. 63. (8) Skupno raziskovalno središče – Inštitut za tehnološka predvidevanja: „Vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo v Evropi. Kmetijska študija PESETA“, EUR 24107 EN, 2009. (9) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. (10) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/32/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 60). (11) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19). (12) Pregled strategije trajnostnega razvoja EU (STR EU), Dokument Sveta 10917/06. (13) Convenient Solutions to an Inconvenient Truth: Ecosystem based Approaches to Climate Change, Svetovna banka, Oddelek za okolje, 2009, in The Natural Fix? The Role of Ecosystems in Climate Mitigation, Program ZN za okolje (UNEP), 2009.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti - Boj proti goljufijam - Letno poročilo 2008 (2009/2167(INI))

P7_TA(2010)0155 A7-0100/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 15. julija 2009 „Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2008“ (KOM(2009)0372), vključno s prilogami (SEC(2009)1002 in SEC(2009)1003),

–  ob upoštevanju poročila o delu Evropskega urada za bolj proti goljufijam za leto 2008(1) in njegovega drugega poročila z dne 19. junija 2008 o izvajanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, ter smernic, ki nadomeščajo priročnik OLAF,

–  ob upoštevanju poročila o delu nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam za obdobje od junija 2008 do maja 2009(2),

–  ob upoštevanju poročila o delu nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam za obdobje od junija 2007 do maja 2008(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2008 skupaj z odgovori revidiranih institucij(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2009 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Območje svobode, varnosti in pravice za državljane – stockholmski program“(5), zlasti poglavja o gospodarskem kriminalu in korupciji,

–  ob upoštevanju členov 319(3) in 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju členov 88 in 119(2) svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0100/2010),

Splošne opombe: število ugotovljenih nepravilnosti

1.  ugotavlja, da se je finančni učinek nepravilnosti, ki so bile odkrite, zmanjšal z 1.024 milijonov EUR v letu 2007 na 783,2 milijona EUR v letu 2008, saj so bila zmanjšanja zabeležena na vseh področjih porabe razen pri neposrednih izdatkih in predpristopnih sredstvih, razčlenitev skupnega zneska pa je sledeča:

2.  poudarja, da je treba vključiti informacije o nepravilnostih, ki bodo pojasnile delež celotnih sredstev namenjenih za različna področja porabe in različne države članice, kjer so se pojavile napake in so se domnevno izvedle goljufije;

3.  poudarja, da je boj proti goljufijam in korupciji pomembna naloga evropskih institucij in vseh držav članic, ki morajo zagotoviti potrebna sredstva za učinkovit boj proti tem nadlogam, da bodo zaščiteni finančni interesi Unije in njenih davkoplačevalcev, ter proti organiziranemu kriminalu, ki po nacionalnih kazalnikih povečuje svoje zmogljivosti za tajno dogovarjanje znotraj institucij, zlasti z goljufijami na področju proračuna Skupnosti;

4.  obžaluje, da je velik delež sredstev EU še vedno nepravilno plačan, in poziva Komisijo, naj sprejme primerne ukrepe za izterjavo teh sredstev;

Lastna sredstva

5.  pozdravlja dejstvo, da je bil ocenjeni znesek nepravilnosti za 12,5 % nižji od zneska iz leta 2007; vendar je seznanjen, da je bilo tako kot v prejšnjih letih največje število nepravilnosti ugotovljeno pri televizorjih in ekranih, zato poziva Komisijo, naj zlasti podrobno spremlja te izdelke in sprejme potrebne ukrepe za izterjavo zadevnih lastnih sredstev ali obrestnih mer; poleg tega poziva Komisijo, naj poišče primerno ravnovesje med fizičnimi pregledi ob uvozu in revizijami po carinjenju subjektov; poziva države članice, naj na tem področju zagotovijo boljšo statistiko;

6.  meni, da je bistvenega pomena uveljaviti učinkovito zakonodajo za izboljšanje upravnega sodelovanja pri reševanju škodljivih davčnih praks in za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga; glede tega pozdravlja predlog direktive Sveta o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (KOM(2009)0029), ki ga je predložila Komisija; poudarja, da je treba podrobno spremljati primere, ko države članice zavračajo posredovanje posebnih informacij ali izvedbo upravne preiskave, in da mora Parlament dobiti jasne in izčrpne informacije o vseh teh primerih;

7.  pozdravlja predlog Komisije o uredbi Sveta o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodatno vrednost (KOM(2009)0427); poudarja, da morajo države članice postati odgovornejše na tem področju, predvsem z večjo kakovostjo informacij, vnesenih v baze podatkov; poziva Komisijo, naj preveri natančnost teh informacij in zagotovi, da se plačajo vsi zneski DDV-ja;

8.  poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi obsežne informacije za primerjavo med stroški držav članic pri zbiranju tradicionalnih lastnih sredstev in zneskom za kritje stroškov zbiranja;

Kmetijski izdatki

9.  pozdravlja dejstvo, da je bil ocenjeni znesek nepravilnosti za 34 % nižji od zneska iz leta 2007; poudarja, da je relativno majhno število nepravilnosti verjetno posledica predvsem višjega praga za obvezno obveščanje (10.000 EUR), uvedenega z uredbo Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju(7);

10.  poudarja pomembnost izpolnjevanja zahtev glede poročanja o nepravilnostih in obžaluje pomanjkljivosti, ki so bile zabeležene v povezavi z Avstrijo, Švedsko, Slovaško in Madžarsko;

11.  poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvajanja Uredbe (ES) št. 1975/2006(8) o opredelitvi novih nadzornih pravil za podporne ukrepe za razvoj podeželja za zagotovitev, da upravičenci izpolnijo svoje obveze;

12.  podpira stališče Računskega sodišča (točka 5.20 prej omenjenega letnega poročila), da integrirani upravni in nadzorni sistem učinkovito omejuje tveganje napak ali nepravilnih izdatkov le ob pravilni uporabi in ob vnosu točnih in zanesljivih podatkov; obžaluje velike pomanjkljivosti, ugotovljene v sistemih, ki jih uporabljajo Združeno Kraljestvo (Škotska), Bolgarija, in Romunija; poziva Komisijo, naj sprejme stroge ukrepe, če se bodo take težave nadaljevale;

Strukturni ukrepi

13.  pozdravlja dejstvo, da je bil finančni učinek nepravilnosti po oceni Komisije za 27 % manjši kot leta 2007; glede zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov ugotavlja, da ostaja razpon napak, ki je bil za področje kohezijske politike naveden v izjavi Računskega sodišča o zanesljivosti za leto 2008 (DAS), še vedno višji od 5 %; je zaskrbljen, ker so Italija, Poljska, Združeno kraljestvo in Španija sporočile največje število nepravilnosti; hkrati pozdravlja dobro sodelovanje, ki so ga začele nekatere izmed teh držav članic s Komisijo za rešitev teh težav, in upa, da bodo druge države članice sodelovale na podoben način; opozarja, kot je poudarilo tudi Računsko sodišče, da so strukturni ukrepi področje porabe z najstrožjimi pravili in najbolj zapletenimi postopki upravljanja v proračunu EU in da, kot je ugotovila Komisija, ugotovitev velikega števila finančnih nepravilnosti v eni državi članici ne pomeni nujno višjega števila napak in večjega pojava goljufij kot v drugih državah članicah, ampak je lahko rezultat temeljitejšega in strožjega nadzora; prav tako poudarja, da poročilo Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za leto 2008 ne upošteva obdobja načrtovanja 2007–2013, med katerim so bili vpeljani novi sistemi upravljanja in nadzora odhodkov; ugotavlja povečano pojavljanje nepravilnosti, povezanih z neupravičenimi odhodki in kršitvami pravil o javnem naročanju, ter meni, da bi morala Komisija uvesti preventivne smernice za države članice in lokalne organe, da se pojasni uporaba pravil in prepreči, da organi upravljanja zavrnjene odhodke Komisije, ki naj bi bili neupravičeni, zamenjajo z novimi neupravičenimi odhodki;

14.  poudarja, da bi lahko zamude pri odobritvah sistemov za upravljanje in nadzor za programe v obdobju 2007–2013 otežile odkritje napak in morebitnih goljufij pri odhodkih za predplačila; poleg tega meni, da bi nastale zamude pri porabi za vmesna plačila lahko povzročile naglico pri porabi tik pred iztekom roka za prenehanje obveznosti; poziva Komisijo, naj z namenom izboljšanja kakovosti porabe in zagotavljanja dosega količinskih ciljev razmisli o pregledu pravil za prenehanje obveznosti;

15.  pozdravlja izboljšave nekaterih držav članic pri usklajevanju svojih sistemov za poročanje o nepravilnostih zaradi obsežnejše uporabe sistema AFIS; poziva države članice, ki še niso uvedle elektronskega sistema obveščanja, naj to čim prej naredijo, saj so ti sistemi do sedaj pozitivno vplivali na kakovost podatkov in spoštovanje rokov za poročanje;

16.  poziva države članice, naj Komisiji zagotovijo celovitejše in zanesljivejše informacije o finančnih popravkih za obdobje 2000–2006; hkrati poziva Komisijo, naj bo odločna pri zahtevah za države članice glede zagotavljanja celovitih informacij in dosledne uporabe pravil o finančnih popravkih v povezavi z operativnimi programi;

17.  pozdravlja, da je Komisija uvedla posebno skupno strategijo za preprečevanje goljufij na področju strukturnih ukrepov, ki je bila pripravljena skupaj z uradom OLAF, ter poudarja pomembnost učinkovitejšega sodelovanja z regionalnimi organi in pristojnimi nacionalnimi pravosodnimi organi;

Predpristopna sredstva

18.  obžaluje, da je ocenjeni znesek držav EU–10, na katerega so vplivale nepravilnosti, narasel za 8 %, medtem ko je za državi EU–2 narasel za 152 %, vrnjeni zneski pa so se zmanjšali za 15,6 % v primerjavi z letom 2007; poziva zlasti Bolgarijo in Romunijo, naj okrepita svoje upravne zmogljivosti za upravljanje s sredstvi EU, odstranita obstoječa ali morebitna navzkrižja interesov pri upravljanju s sredstvi, izboljšata nadzor nad postopki javnega naročanja in njihovo preglednost na državni, regionalni in lokalni ravni ter hitro sprejmeta potrebne previdnostne, korektivne in/ali disciplinske ukrepe ter o njih obvestita Komisijo; priznava in podpira napredek, ki sta ga v odgovor na priporočila Komisije dosegli Bolgarija in Romunija za izboljšanje standardov deljenega upravljanja in finančnega nadzora;

19.  poziva Komisijo, naj sprejeme primerne ukrepe za zmanjšane tveganj, ki jih povzroča hitro spreminjajoče se okolje, v katerem deluje GD ELARG, za zagotovitev učinkovitega večletnega načrtovanja dejavnosti notranje revizije; poleg tega poziva Komisijo, naj hitro sprejme posebno politiko za naknadne kontrole pri centraliziranem upravljanju z uporabo izkušenj iz leta 2008 in upoštevanjem potrebe po zagotovitvi cenovne primernosti;

20.  poudarja, da je treba dodatno opredeliti strateške cilje predpristopnih sredstev, kot je omenjeno v posebnem poročilu Računskega sodišča o predpristopnih sredstvih za Turčijo, da se omogoči lažje ocenjevanje opravljenih projektov v povezavi s splošnimi cilji; meni, da je treba o ciljih in rezultatih obveščati na pregleden način;

21.  poudarja, da bi morala Komisija nadaljevati pobude za izboljšanje zasnove in izvedbe projektov; poudarja, da je treba izboljšati mehanizem poročanja o izvedbi projektov ter zagotavljanju njihovih dejavnosti in rezultatov; meni, da je treba zagotoviti, da se o rezultatih projektov (dosežkih in učinkih) poroča ob koncu vsakega projekta in kasneje v ustreznih časovnih razdobjih, da se zagotovi informacije o uspešnosti za načrtovanje v prihodnosti;

Neposredni izdatki

22.  poudarja, da je zunanja pomoč področje, kjer se vse pogosteje pojavljajo nepravilnosti in goljufije;

23.  poziva Komisijo, naj spremlja težavo dvojnega financiranja projektov;

24.  poudarja, da je v zadnjih petih letih EU prispevala več kot milijardo EUR letno za Združene narode; zato ponovno poudarja, da je treba okrepiti pristojnosti urada OLAF v mednarodnem okolju in zagotoviti vsa potrebna sredstva za ta urad, da bo lahko uresničeval svoje naloge nadzora nad temi vse višjimi neposrednimi izdatki; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu zagotovi posodobljene informacije o tem vprašanju;

Integriran okvir notranje kontrole

25.  pozdravlja dejstvo, da je sporočilo Komisije o dopustnem tveganju (KOM(2008)0866) postavilo temelje za razpravo o tem vprašanju, in poziva Komisijo, naj s tem v zvezi še naprej nudi dodatne informacije; meni, da se za vsak sektor določi različno dopustno tveganje napake ob upoštevanju zadevnih značilnosti in zakonitosti; istočasno poziva Komisijo, naj upošteva dodatne ukrepe, ki so potrebni za boljše finančno upravljanje sredstev Evropske unije (na primer z izboljšanjem učinkovitosti nadzornih sistemov in jih usmeriti na kakovost odhodkov ali s poenostavitvijo zakonodaje);

26.  meni, da bi morali imeti letni povzetki, ki jih predložijo države članice Komisiji, trdnejšo pravno podlago od veljavne (člen 53b(3) uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (finančna uredba)); zato v povezavi s pregledom finančne uredbe poziva, naj ti povzetki nudijo izčrpno analizo ugotovitev revizij, ki jih izvedejo vse države članice; poleg tega meni, da mora Komisija še naprej spodbujati „pogodbe o zaupanju“ strukturnih skladov z državami članicami in hkrati zagotoviti dodatna jamstva v povezavi z nacionalnimi nadzornimi sistemi z oblikovanjem tesnejših povezav z neodvisnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami;

Večja preglednost in boj proti goljufiji, korupciji in finančnemu kriminalu

27.  ugotavlja, da je področje javnega naročanja najbolj izpostavljeno tveganju nepravilnega upravljanja, goljufije in korupcije, in da te nezakonite dejavnosti izkrivljajo trg, povzročajo povišanje cen in tarif, ki jih potrošniki plačujejo za nakup blaga in storitev, ter povzročajo nezaupanje v Evropsko unijo; zato poziva Komisijo in države članice, naj pozorno preučijo veljavna pravila za javna naročila in predlagajo izboljšave; prav tako priznava dosežen napredek na poti k večji preglednosti glede upravičencev do evropskih sredstev in poziva Komisijo, naj razvije sistem, kjer bodo na isti spletni strani objavljeni seznami upravičencev ne glede na zadevni organ upravljanja, ter tako ponudi jasne in primerljive podatke iz vseh držav članic v vsaj enem delovnem jeziku EU; poleg tega poziva Komisijo, naj posreduje in tako zagotovi, da vse države članice posredujejo zanesljive in enotne informacije o upravičencih do sredstev EU, ki morajo biti vključeni v sistem zgodnjega opozarjanja in v centralno podatkovno zbirko o izključitvah;

28.  poziva Komisijo, naj z zainteresiranimi stranmi, tudi s civilno družbo, začne predhodno razpravo in posvetovanje o vseh vidikih, povezanih z oblikovanjem urada evropskega tožilstva za boj proti kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot to določa člen 86 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in naj pospeši sprejemanje vseh ukrepov, potrebnih za ustanovitev tega urada;

29.  poziva predsedstvo Sveta, naj Komisijo pooblasti za pogajanja in sklenitev v čim krajšem času sporazumov proti goljufijam z Andoro, Monakom in San Marinom ter za pogajanja o novem, bolj podrobnem sporazumu s Švico;

30.  poudarja, da je za dejavno zaščito finančnih interesov EU potreben okrepljen boj proti finančnemu in gospodarskemu kriminalu; poziva države članice, naj v celoti izvajajo ustrezne instrumente Unije, tudi Konvencijo o vzajemni pravni pomoči iz leta 2000 in njen protokol o bančnih poslih, Okvirni sklep o odredbah o zaplembi (2006/783/PNZ)(9) ter Okvirni sklep o denarnih kaznih (2005/214/PNZ)(10);

31.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog o vzajemnem priznavanju izključitev, zlasti za poklice na finančnem področju, na primer za izključitev storilcev kaznivega dejanja goljufije iz opravljanja funkcije predsednika uprave;

32.  poziva Komisijo, naj pripravi oceno učinkov in predlog za razširitev pravnega reda EU o skupnih opredelitvah kaznivih dejanj na področju finančnega in gospodarskega kriminala;

33.  meni, da je ustavljanje davčnih utaj in nezakonitih dejavnosti, ki gredo prek davčnih oaz, nujno za zaščito finančnih interesov Unije; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da družbam, ki delujejo prek davčnih oaz, prepove sklepanje poslovnih sporazumov z družbami s sedežem v Evropski uniji, če bo kraj, iz katerega delujejo, enostransko zavlačeval sklenitev sporazumov o sodelovanju z Unijo;

34.  ugotavlja, da glede na Eurobarometer iz leta 2009 78 % državljanov Unije soglaša s trditvijo, da je korupcija velik problem v njihovi držav; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo in zagotovijo primerna sredstva za preprečevanje korupcije v povezavi z evropskimi sredstvi, da se pospeši zaseganje premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji in vpletenega v goljufije, davčne utaje, pranje denarja in s tem povezana kazniva dejanja, ter naj uporabljajo jasna in pregledna pravila v povezavi s politično izpostavljenimi osebami, kot je opredeljeno v tretji direktivi o pranju denarja (Direktiva 2005/60/ES)(11); poziva Komisijo, naj čim hitreje razvije kazalnike za količinsko ovrednotenje prizadevanj v boju proti korupciji s posebnim poudarkom na javnih naročilih, kot je bilo določeno s stockholmskim programom; poziva k tesnejšemu sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi, da bo zaseganje premoženja postalo učinkovitejše; poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa za spodbujanje dobrega upravljanja na davčnem področju, zlasti glede vprašanja davčnih oaz, kot določa resolucija, ki jo je na to temo sprejel Parlament 10. februarja 2010(12);

Delo urada OLAF

35.  priznava in podpira delo urada OLAF in potrebo po zagotovitvi njegove popolne operativne neodvisnosti pri izvajanju nalog, kar je bistvenega pomena za zaščito finančnih interesov Evropske unije, pa tudi njenih državljanov, pomembno pa je tudi za vzdrževanje ugleda evropskih institucij; zato meni, da je treba oblikovati strategijo človeških virov, ki bi ohranila njegovo visoko kakovost;

36.  meni, da bi moral urad OLAF ob začetku preiskav obširneje upoštevati delo, ki ga opravljajo notranje revizijske službe Komisije, namesto da se zanaša predvsem na informacije, ki jih zagotovijo uradniki ali države članice; prav tako pomembno je spremljati, ali notranja revizijska služba Komisije upošteva priporočila urada OLAF in na kakšen način; zato poziva urad OLAF, naj v svojih prihodnjih letnih poročilih zagotovi potrebno statistiko;

37.  meni, da lahko delo urada OLAF postane še bolj učinkovito z zagotovitvijo skrbnega in podrobnega načrtovanja preiskav s sprejetjem ad hoc postopkovne uredbe, ki bo obvezujoča smernica za spodbujanje uporabe ciljev SMART in kazalnikov RACER za preiskovalce, za izboljšanje sodelovanja in izmenjave podatkov med uradom OLAF in nacionalnimi pravosodnimi organi od začetka preiskovalnega postopka in za hitro uporabo politike temeljnih nalog ter postopkov za spremljanje med začetnimi fazami preiskav urada OLAF, v sklopu katerih bi manjše primere goljufij obravnavali drugi organi, ponavljajoče se manjše goljufije, ki vključujejo velike vsote iz nepravilnosti zaradi strukturnih težav, pa bi lahko bile obravnavane v preiskavah urada OLAF; zato poziva OLAF, naj v svojem prihodnjem poročilu predstavi napredek pri doseganju teh ciljev in navede, kako bo ta napredek upoštevan v operativnem priročniku OLAF, ki bo objavljen v kratkem;

38.  poziva Komisijo, naj urad OLAF dejavno vključi v pogajanja o vseh sporazumih o sodelovanju, ki obravnavajo boj proti goljufijam in izmenjavo informacij o davčnih zadevah;

Odnos urada OLAF z Europolom in Eurojustom

39.  pozdravlja praktično rešitev, za katero sta se dogovorila urad OLAF in Eurojust, za še tesnejše usklajevanje in sodelovanje v boju proti finančnim goljufijam;

40.  pozdravlja sodelovanje med uradom OLAF in Europolom; ugotavlja, da se lahko z združevanjem analitičnih virov Europola in operativnih izkušenj urada OLAF državam članicam zagotovi učinkovito storitev in hkrati prepreči podvajanje; poziva urad OLAF, naj v svojem naslednjem letnem poročilu opiše praktične posledice spremembe statusa Europola 1. januarja 2010;

Sodelovanje urada OLAF z državami članicami

41.  obžaluje pomanjkljivosti iz Priloge I letnega poročila 2008 (Izvajanje člena 280 Pogodbe ES s strani držav članic v letu 2008 – SEC(2009)1002) glede načina odgovarjanja držav članic na vprašalnik Komisije in vrst vprašanj Komisije, na katera se ne dobi izrecno merljivih odgovorov ali ki se jim države članice brez težav izognejo; zato poziva Komisijo, naj razmisli o morebitnih spremembah vprašalnika v sodelovanju z organi držav članic, da bi ta praksa postala učinkovita in uspešna;

42.  poziva urad OLAF, naj v svojem prihodnjem letnem poročilu predstavi natančno analizo strategij in ukrepov, ki veljajo v vsaki državi članici na področju boja proti goljufijam ter za preprečevanje in prepoznavanje nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev, vključno z nepravilnostmi, ki so posledica korupcije; meni, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti izvajanju kmetijskih in strukturnih skladov; meni, da bi moralo poročilo s 27 predstavitvami držav analizirati pristop, ki so ga uporabljali nacionalni sodni in preiskovalni organi ter količino in kakovost opravljenega nadzora, pa tudi statistične podatke in razloge, zaradi katerih nacionalni organi niso ukrepali v skladu z ugotovitvami urada OLAF; poleg tega meni, da mora poročilo zagotoviti bazo znanja, ki bo služila za boljšo opredelitev strategije urada OLAF, za prednostne naloge posebnih preiskav, za začetek pobud „po meri“ in izboljšanje sodelovanja z državami članicami ter učinkovitosti urada OLAF in nacionalnih preiskovalnih organov;

43.  poudarja, da evropska zakonodaja od držav članic zahteva, da poročajo o vseh nepravilnostih najpozneje dva meseca po koncu četrtletja, v katerem je bila opravljena upravna ali sodna preiskava nepravilnosti in/ali so postale znane nove informacije o nepravilnosti, ki je že bila ugotovljena; zato poziva države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za zmanjšanje časovne vrzeli, ki nastane med ugotovitvijo nepravilnosti in poročanjem o njej, vključno s skrajšanjem časa za nacionalne upravne postopke;

44.  poziva Komisijo, naj ponovno začne postopek za sprejetje direktive o kazenskopravni zaščiti finančnih interesov Skupnosti (2001/0115(COD)), ki jo Svet blokira od leta 2002, in uredbe o medsebojni upravni pomoči za zaščito finančnih interesov Skupnosti (2004/0172(COD)), ki jo Svet blokira od leta 2005;

o
o   o

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, nadzornemu odboru urada OLAF in uradu OLAF.

(1) http://ec.europa.eu/anti_fraud/reports/olaf/2008/EN.pdf. (2) http://ec.europa.eu/anti_fraud/reports/sup_comm/2008-2009/Activity-report_en.pdf. (3) UL C 295, 18.11.2008, str. 1. (4) UL C 269, 10.11.2009, str. 1. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0090. (6) UL L 390, 30.12.2006, str. 1. (7) UL L 355, 15.12.2006, str. 56. (8) Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L 368, 23.12.2006, str. 74). (9) UL L 328, 24.11.2006, str. 59. (10) UL L 76, 22.3.2005, str. 16. (11) UL L 309, 25.11.2005, str. 15. (12) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0020.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2008 (2009/2166(INI))

P7_TA(2010)0156 A7-0062/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2008,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in protokola št. 5 statuta EIB,

–  ob upoštevanju člena 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanaša na vlogo Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna za sedmi, osmi in deveti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2007(1),

–  ob upoštevanju izmenjave pisem med predsednikom Evropskega parlamenta Pöttering in g. Maystadtom po sprejetju resolucije Parlamenta 23. aprila 2009,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2009 o letnih poročilih EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj za leto 2007(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2008 o letnem poročilu EIB za leto 2006(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/1016/ES z dne 19. decembra 2006 o odobritvi jamstva Skupnosti EIB za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti(4),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 6. novembra 2008 o pravni podlagi Sklepa 2006/1016/ES(5),

–  ob upoštevanju politike EIB o javnem razkrivanju(6) z dne 28. marca 2006,

–  ob upoštevanju poslovnega načrta EIB za obdobje 2009–2011, kot ga je 16. decembra 2008 odobril svet direktorjev,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 10. julija 2003 glede pristojnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za preiskovanje EIB(7),

–  ob upoštevanju tristranskega dogovora med Računskim sodiščem, EIB in Komisijo v zvezi z vrstami nadzora, ki jih izvaja Računsko sodišče v skladu s členom 248(3) Pogodbe o ES(8), spremenjenega julija 2007,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju, ki sta ga 27. maja 2008 podpisali Komisija in EIB za nadaljnje usklajevanje politik zunanjega posojanja Evropske unije,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju glede obveščanja o politiki in standardih banke ter njenih postopkih za obravnavo pritožb, tudi pritožb državljanov in rezidentov držav, ki niso članice Evropske unije, ki sta ga 9. julija 2008 podpisala evropski varuh človekovih pravic in EIB,

–  ob upoštevanju vmesne revidirane politike EIB glede eksteritorialnih finančnih središč („off-shore“),

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada za pritožbe EIB za leto 2008,

–  ob upoštevanju zadnjega poročila EIB Parlamentu o izvajanju njegovih priporočil,

–  ob upoštevanju letnega poročila revizijske komisije EIB za leto 2008 upravnemu odboru,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. oktobra 2008 „Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje“ (KOM(2008)0706),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o EU 2020(9):

–  ob upoštevanju členov 48 in 119(2) svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0062/2010),

A.  ker je bila EIB ustanovljena z Rimsko pogodbo in ker je njen glavni cilj prispevati k razvoju skupnega trga in zmanjšanju razvojnih razlik med regijami z uporabo kapitalskih trgov in lastnih sredstev,

B.  ker so finančne operacije EIB znotraj Evropske unije osredotočene na šest političnih prednostnih nalog: zagotavljanje gospodarske in socialne kohezije; priprave na gospodarstvo, temelječe na znanju; razvoj vseevropskih prometnih omrežij in omrežij za dostop; pomoč malim in srednje velikim podjetjem; zaščito in izboljšanje okolja ter zagotavljanje trajnostne, konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo,

C.  ker Evropska investicijska banka izvaja svoje dejavnosti zunaj Evropske unije predvsem v podporo njenim politikam v zvezi z zunanjimi zadevami,

D.  ker je EIB v skladu z lizbonsko strategijo sklenila, da bo svoj vpisani kapital povečala za 67 milijard EUR, s 165 milijard EUR na 232 milijard EUR, za kar so države članice prispevale 8,2 milijarde EUR,

E.  ker sme EIB po svojem statutu po ratifikaciji Lizbonske pogodbe zagotoviti posojila in garancije v vrednosti največ 250 % ne zgolj vpisanega kapitala, pač pa tudi rezerv, nerazporejenih rezerv in presežkov iz bilance uspeha,

F.  ker so se potrebe po financiranju povečale zaradi slabše ponudbe posojil, ki je posledica gospodarske in finančne krize,

G.  ker Evropska investicijska banka namenja posebno pozornost malim in srednje velikim podjetjem, trajnostni, konkurenčni in zanesljivi oskrbi z energijo ter blaženju podnebnih sprememb in naložbam v konvergenčne regije EU, ki jih je močno prizadela nedavna gospodarska recesija,

H.  ker cilji strategije EU 2020 ne morejo biti doseženi brez primernega financiranja in ker v odstavku 35 svoje resolucije o EU 2020 Evropski parlament izraža svoje stališče, „da morata imeti Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj večjo vlogo pri podpiranju naložb v infrastrukturo, zeleno tehnologijo, inovacije ter mala in srednja podjetja“,

I.  ker se je obseg posojil EIB leta 2008 korenito povečal, in sicer je znesek posojil, zagotovljenih s pogodbami, dosegel 57,6 milijarde EUR, izplačani znesek pa 48,6 milijarde EUR, 10 milijard EUR več kot po pričakovanjih,

J.  ker se je vrednost projektov, za katere je bila že podpisana pogodba, povečala za 20,5 % v primerjavi z letom 2007 in za 25,9 % v primerjavi z letom 2006; 89,34 % vseh operacij EIB je bilo v letu 2008 osredotočenih na projekte v državah članicah EU, kar je 2,7 % več kakor v letu 2007 in 2,25 % več kakor v letu 2006,

K.  ker se je vrednost podpisanih pogodb za projekte v srednji in vzhodni Evropi v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečala za 17 % na 6.905 milijonov EUR, kar je skoraj dvakrat toliko kot v letu 2004,

L.  ker je bila posojilna dejavnost EIB v letu 2008 po geografskih regijah takšna: Azija in Latinska Amerika 469 milijonov EUR, vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija 170 milijonov EUR, sredozemske države 1.290 milijonov EUR, predpristopne države 3.453 milijonov EUR; države AKP 561 milijonov EUR in Južna Afrika 203 milijone EUR,

Pripombe na letno poročilo EIB za leto 2008

1.  pozdravlja letno poročilo EIB za leto 2008 in banko spodbuja, naj nadaljuje dejavnosti za razvoj evropskega gospodarstva in pospeševanje rasti, ustvarjanje delovnih mest ter medregionalno in socialno kohezijo;

2.  je zadovoljen, da se je EIB hitro odzvala na svetovno gospodarsko krizo, tako da je z lastnimi sredstvi financirala povečanje svojega kapitala in s tem povečala obseg posojil v podporo evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva; in jo spodbuja, naj nadaljuje svoje programe za obvladovanje finančne krize, zlasti v državah članicah, ki jih je močno prizadela kriza, kjer naj tudi okrepi svoje kreditne zmogljivosti; pričakuje, da se bodo po zaslugi financiranja EIB v letu 2009, ki znaša 75.000 milijonov EUR, naložbe v realnem gospodarstvu povečale zaradi učinka finančnega vzvoda skupaj za približno 225.000 milijonov EUR;

3.  ugotavlja, da se je vrednost novih kreditnih proizvodov s finančnimi posredniki za mala in srednje velika podjetja v letu 2008 povečala za 42,4 % na 8,1 milijarde EUR, od česar je bilo 4,7 milijarde EUR realiziranih v zadnjem četrtletju; za posojila za mala in srednje velika podjetja v obdobju 2008–2011 je bilo predvidenih 30 milijard EUR;

Posledice Lizbonske pogodbe

4.  pozdravlja okrepitev revizijske komisije s povečanjem števila članov s tri na šest in z dodelitvijo novih nalog, in sicer preverjanja, ali so dejavnosti banke v skladu z najboljšo bančno prakso, ter revizije računovodskih izkazov banke; poudarja, da morajo imeti člani revizijske komisije bogate izkušnje z bančnim nadzorom; kljub vsemu opozarja, da je treba poleg okrepitve revizijske komisije sprejeti tudi konkretne ukrepe, da bo za EIB uveden ustrezen bančni nadzor;

5.  poziva EIB in države članice, naj razmislijo o možnosti, da Evropska unija (ker ima po Lizbonski pogodbi status pravne osebe) postane delničarka banke poleg držav članic, kar bi po njegovem mnenju privedlo do okrepljenega sodelovanja med EIB in Komisijo;

Bančni nadzor

6.  ugotavlja, da je EIB julija 2009 postala udeleženka pri izvajanju monetarne politike eurosistema skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) in da je zaradi tega statusa dolžna izpolniti nekatere zahteve glede poročanja ECB, prek Banque Centrale du Luxembourg (BCL), zlasti o svojem okviru za obvladovanje likvidnostnega tveganja;

7.  je kljub temu prepričan, da je treba uvesti evropski sistem nadzora skrbnega in varnega poslovanja, v katerem bi za EIB veljala enaka pravila varnosti in skrbnosti kot za kreditne ustanove in v katerem bi bila pod dejanskim nadzorom, ki bi spremljal kakovost finančne situacije EIB in zagotavljal, da se njeni rezultati natančno merijo in da se upošteva kodeks ravnanja;

8.  iz tega razloga podpira zamisel, da Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS) postane Evropski bančni organ (European Banking Authority, EBA) z več pristojnostmi v okviru evropskega organa za finančni nadzor; priporoča, da vse finančne institucije in skupine, ki opravljajo dejavnosti v več kot eni državi članici EU, kar vključuje tudi EIB, sodijo v pristojnost EBA; poziva Komisijo in države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo, da bi novi sistem finančnega nadzora začel delovati čim prej;

Proračunski nadzor in izvrševanje proračuna

9.  pozdravlja dejstvo, da je banki kljub tržnim nihanjem in negotovosti uspelo obdržati najboljšo kreditno spodobnost; pozdravlja tudi dejstvo, da je banka povišala zgornjo mejo za posojila s 55 milijard EUR na 60 milijard EUR in da lahko zagotovi znesek 59,5 milijarde EUR, kar je precejšnje (8,8 %) povečanje v primerjavi z letom 2007 (54,7 milijarde EUR);

10.  poziva EIB, naj si čim bolj prizadeva, da bi obdržala bonitetno oceno AAA, ki je osrednjega pomena za to, da lahko ponudi najugodnejše posojilne pogoje;

Mandat za zunanja posojila in sklad za spodbujanje naložb

11.  pričakuje vmesni pregled zunanjega financiranja EIB do 30. aprila 2010 in predlog Komisije za nov sklep, ki naj bi nadomestil Sklep št. 633/2009/ES; meni, da bi morala vmesni pregled in predlog Komisije upoštevati ne samo priporočila usmerjevalnega odbora, ki ga vodi Michel Camdessus, pač pa tudi pretekla priporočila Parlamenta; poziva predvsem k večji doslednosti mandata EIB za zunanja posojila tako glede zadostnosti sredstev za celotno obdobje novega mandata kot glede porazdelitve sredstev po geografskih območjih;

12.  poudarja dejstvo, da morajo zunanji ukrepi EIB biti v skladu s cilji politike EU, kakor so določeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije; meni, da mora EIB kot banka, katere gonilo je politika EU, ohraniti ravnovesje med posojili, namenjenimi različnim regijam v soseščini EU; v zvezi z regijami, kjer bi se dejavnosti EIB lahko prekrivale z drugimi regionalnimi ali mednarodnimi javno financiranimi finančnimi ustanovami, bo morda potrebna jasna razdelitev dela; s tem v zvezi pozdravlja naložbeni okvir za zahodni Balkan; vendar poudarja, da je treba ponovno pregledati sedanji sporazum o sodelovanju med Komisijo, EIB in EBRD glede finančnih operacij v vzhodnem sosedstvu, Rusiji in osrednji Aziji; zato pozdravlja dejstvo, da se usmerjevalni odbor „modrih oseb“ strinja s priporočili, ki jih je Evropski parlament sprejel marca 2009, o boljšem medsebojnem razumevanju med EIB in EBRD;

13.  opominja, da je v odstavku 24 resolucije z dne 22. aprila 2008(10) o podelitvi razrešnice glede izvrševanja proračuna šestega, sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2006 predlagal, naj EIB med postopkom razrešnice odboru za proračunski nadzor neposredno predstavi svoje letno poročilo in predloži poročilo o izvajanju investicijskega sklada; poleg tega opominja, da so sredstva razvojnih skladov javni denar, ki so ga prispevali evropski davkoplačevalci, in ne finančni trgi;

14.  znova izraža obžalovanje, da so v letnem poročilu EIB o skladu za spodbujanje naložb predvsem finančni podatki, a skoraj nič informacij o rezultatih različnih financiranih programov;

15.  ugotavlja, da je bližajoča se revizija Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(11), priložnost, da se projekte in rezultate sklada za spodbujanje naložb vključi v postopek razrešnice; poziva Komisijo, naj v svoj predlog vključi tudi rešitev za dosego tega cilja;

Preglednost in boj proti goljufijam

16.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je EIB v zadnjih letih redno upoštevala priporočila Parlamenta;

17.  opominja, da je EIB v skladu s svojo politiko javnega razkrivanja vsake tri leta naročila uradno revizijo svojega poslovanja, ter pozdravlja dejstvo, da je maja 2009 sprožila javni posvet o svoji politiki pritožbenega mehanizma, politiki javnega razkrivanja in politiki preglednosti; obžaluje, da predvideni pregled politike javnega razkrivanja v letu 2009 ni bil opravljen, in pričakuje, da bo EIB omenjene tri politike revidirala, takoj ko bo mogoče;

18.  zahteva, da EIB v prihodnji politiki javnega razkrivanja jasno opredeli pogoje za nerazkritje podatkov, saj bo tako postavila visoke standarde preglednosti;

19.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so javni posveti v zadnjih letih postali sestavni del politike preglednosti EIB, a banko kljub temu poziva, naj več pozornosti nameni udeležbi interesnih skupin, tako da jim posreduje jasne smernice glede njihovega morebitnega sodelovanja v posvetih ali pri ocenjevanju;

20.  pozdravlja dejstvo, da se je EIB, predvsem glavni nadzornik za skladnost, bolj posvetila oblikovanju novih pravil o zaščiti notranjih informatorjev, ki so bila objavljena aprila 2009 in ki vsem zaposlenim EIB in vsem drugim osebam, ki opravljajo storitve za banko, zagotavljajo popolno zaščito; banko vseeno opozarja na dejstvo, da ni poskrbela za varstvo pred povračilnimi ukrepi zoper zunanje pritožnike, in jo poziva, naj razmisli o odpravi te pomanjkljivosti;

21.  podpira politiko EIB, da v nobenem primeru ne namerava dopustiti goljufij in korupcije, ter jo poziva, naj v sodelovanju s Komisijo poskrbi, da bo čim prej pripravljena „črna lista“ goljufov in da bo vzpostavljen in se bo začel uporabljati sistem izključitve za podjetja, pri katerih sama ali kaka druga multilateralna razvojna banka ugotovi korupcijo;

22.  pozdravlja dejstvo, da je bila politika javnega razkrivanja prevedena v vse jezike EU, in poziva EIB, naj v te jezike prevede še pravila o dostopu do okoljskih informacij, politiko pritožbenega mehanizma in politiko preglednosti;

Politika glede eksteritorialnih finančnih centrov („off-shore“)

23.  pozdravlja dejstvo, da je EIB še dodatno ukrepala in revidirala svojo politiko glede finančnih centrov „off-shore“ in s tem naredila korak naprej od veljavne prepovedi ponudnikov financiranja s sedežem v davčnih oazah;

24.  z zadovoljstvom opaža prenovljeno politiko banke do davčnih oaz, s katero je presegla zgolj ohranjanje prepovedi za financiranje predlagateljev projektov, ki imajo sedež v davčni oazi s črnega seznama, zlasti novo obveznost EIB za vse pogodbene strani s sedežem v davčnih oazah, ki niso na črnem seznamu, so pa pomanjkljivo regulirane, da se morajo pred podpisom pomembnih pogodb preseliti v državo, ki ni davčna oaza, ter s tem pri posojilih banke zagotoviti, da po 31. marcu 2010 noben posojilojemalec EIB ne bo imel sedeža v pomanjkljivo regulirani davčni oazi;

25.  poziva EIB, naj preuči, ali se nova politika glede davčnih oaz nanaša tudi na sredstva, ki jih EIB uporablja za posojila za projekte; poleg tega meni, da bi morala EIB poskrbeti za to, da prihodki od teh sredstev ne bodo končali v davčnih oazah, potem ko bodo projekti končani;

26.  izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti pri načinu dodeljevanja globalnih posojil in nadzoru nad njimi v smislu davčnega upravljanja; opozarja, da mora Evropska investicijska banka zagotoviti, da se prejemniki posojil ne bodo zatekli k davčnim oazam ali uporabili drugih praks, kot je neprimerno oblikovanje transfernih cen, ki bi utegnile privesti do davčne utaje ali izogibanja plačilu davkov; v zvezi s tem poziva Evropsko investicijsko banko, naj od finančnih posrednikov zahteva, da objavijo porabo prejetih globalnih in okvirnih posojil, vključno s poročilom o dejavnostih v posameznih državah, v katerih delujejo;

27.  pozdravlja poročilo o dejavnostih in družbeni odgovornosti skupine EIB, v katerem so navedeni sprejeti ukrepi za doseganje strateških ciljev banke, ki dopolnjujejo in izboljšujejo cilje politike EU;

Strategija in cilji

28.  odobrava poslovni načrt EIB za obdobje 2009–2011, v katerem je banka zastavila precej višje poslovne cilje kot v smernicah iz poslovnega načrta za obdobje 2008–2010;

29.  poudarja, da se od EIB pričakuje, da bo imela pomembno vlogo pri doseganju ciljev strategije EU 2020; zato poziva banko, naj zagotovi, da bodo njena posojila prispevala k prizadevanjem za uresničevanje ciljev strategije;

30.  ugotavlja, da so osrednji cilji EIB gospodarska in socialna kohezija ter konvergenca, zlasti konvergenčni steber kohezijske politike EU;

31.  ceni prispevek EIB k cilju konvergence z dodelitvijo posojila v višini 21 milijard EUR za projekte v zvezi s konvergenco, kar znaša 41 % vseh posojil EIB v EU;

32.  poudarja, da ukrepanje v sodelovanju s Komisijo in pristop banke, ki zagotavlja dodatno podporo in učinek finančnega vzvoda ukrepom strukturnega sklada, ustvarjata dodano vrednost;

33.  poziva k obsežnejšemu združevanju donacij EU s finančnimi instrumenti EIB, še posebej v kohezijskih regijah, kjer pri zbiranju lastnih sredstev prihaja do večjih težav, da bi podprli kohezijo in preprečili dodatno nazadovanje držav, ki jih je kriza najbolj prizadela;

34.  zahteva, da EIB v naslednjih poročilih natančno navede glavna posojila, ki dopolnjujejo nepovratna sredstva ESRR za regije, ki izvajajo tehnološko napredne programe ali programe v zvezi z oskrbo z obnovljivo ali čisto energijo;

35.  poudarja pomembno vlogo EIB pri podpori malim in srednje velikim podjetjem med finančno krizo, glede na to, da predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in zaposlujejo več kot 100 milijonov ljudi ter so tako gonilo evropskega gospodarstva;

36.  priznava vgrajeni učinek finančnega vzvoda, v skladu s katerim mora finančni posrednik malim in srednje velikim podjetjem nadalje posoditi najmanj dvakratni znesek posojila, ki ga je prejel od EIB, in dejstvo, da nova pobuda za posojila malim in srednje velikim podjetjem izboljšuje finančne pogoje za ta podjetja; poziva EIB, naj v naslednje poročilo o dejavnostih vključi podrobne podatke o učinkovitosti teh posojil, s čimer bo zagotovljeno, da se del koristi, ki izhajajo iz financiranja EIB, ustrezno prenese na mala in srednja podjetja, zagotovljene pa bodo tudi informacije o izvoru sredstev;

37.  s tem v zvezi ugotavlja, da je bilo na zahtevo delničarjev EIB 30 milijard EUR namenjenih za posojila malim in srednje velikim podjetjem v obdobju 2008–2011 in da je bila polovica tega zneska dana na voljo v letih 2008–2009; poudarja pomen visoke stopnje nadzora, katerega namen je zagotoviti, da finančni partnerji ne bi kopičili posojil EIB za stabilizacijo svojih bilanc stanja;

38.  ob upoštevanju, da gospodarske krize še ni konec in da stopnja brezposelnosti še naprej narašča, poziva EIB, naj v svojo politiko dodeljevanja posojil malim in srednje velikim podjetjem vključi več tveganja, ne da bi s tem ogrozila svoj status AAA; predlaga, da Evropska investicijska banka prilagodi pooblastilo za tvegani kapital za leto 2006 za Evropski investicijski sklad, da bo mogoče bolje upoštevati trenutne gospodarske težave in potrebo po izboljšanju dostopa malih in srednjih podjetij do kapitala za tvegane projekte; zahteva, da se prispevek Evropske investicijske banke za program Jasmine, ki trenutno znaša 20 milijonov EUR, vsaj podvoji;

39.  opozarja na priporočila iz resolucije z dne 25. marca 2009 o letnih poročilih EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj za leto 2007(12), kjer v odstavku 8 poziva EIB, naj „bolje spremlja ter omogoči preglednost narave in končne uporabe svojih globalnih posojil v podporo malim in srednje velikim podjetjem“; poziva EIB, da še okrepi preglednost dodeljevanja posojil prek finančnih posrednikov ter da oblikuje jasne finančne pogoje za finančne posrednike in merila za učinkovitost posojil;

40.  poziva EIB, da posojila malim in srednjim podjetjem uskladi s sredstvi, dodeljenimi iz strukturnih skladov v konvergenčnih regijah, ter zagotovi uravnoteženo podporo različnim vrstam malih in srednjih podjetij.

41.  poziva Evropsko investicijsko banko, naj bolje spremlja in naredi preglednejšo vrsto in končno uporabo svojih globalnih posojil v podporo malim in srednjim podjetjem; predlaga vzpostavitev točkovne tabele za spremljanje množilnega učinka posojil, ki jih daje EIB;

42.  poziva EIB, da v svojih letnih poročilih razvije natančnejšo in metodološko usklajeno analizo o izvajanju finančnih instrumentov, ki dopolnjujejo delovanje strukturnih skladov; v zvezi s tem bi banka lahko Parlamentu pojasnila delovanje mehanizma financiranja z delitvijo tveganja, ki ga je oblikovala skupaj s Komisijo; meni, da je zlasti pomemben medsebojni vpliv tega mehanizma, financiranja iz sedmega okvirnega programa za raziskovanje in strukturnih skladov;

43.  ugotavlja, da je bila, kot navaja letno poročilo EIB, faza ocenjevanja pobude Jeremie (Joint European Resources for Micro to Medium Enterprises) v letu 2008 dokončana; obžaluje, da poročilo te ocene ne vsebuje;

44.  poziva EIB, naj v naslednje letno poročilo vključi informacije o prvih dosežkih dveh politik iz leta 2009: pobuda Jasmine (Joint Action to Support Microfinance Institutions in Europe) in izvajanje dolžniško-lastniškega instrumenta za rast;

45.  poziva EIB, naj si po najboljših močeh prizadeva poenostaviti zapletene in birokratske predpise v nekaterih projektih, kjer do tega prihaja, da bo financiranje projektov zagotovljeno hitreje in učinkoviteje, zlasti glede na svetovno krizo;

46.  poudarja, da bo uspešnost novega programa za evropske makroregije odvisna od uskladitve dejavnosti v vseh politikah z ozemeljskim vplivom in od dolgoročne rešitve za financiranje makroregije; zato poziva banko, naj v prihodnjem programskem obdobju, ki se začne leta 2014, razmisli o možnosti financiranja iz EIB in EIS za te namene poleg sredstev EU;

47.  poziva EIB, naj si po najboljših močeh prizadeva, da bi se izognila podvajanju dela z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) zunaj EU; ponavlja svoje priporočilo iz odstavka 28 zgoraj omenjene resolucije z dne 25. marca 2009, ki naj bi omogočilo bolje strukturirano sodelovanje med EIB in EBRD v državah, kjer ti banki delujeta;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 255, 26.9.2009, str. 98. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0185. (3) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 14. (4) UL L 414, 30.12.2006, str. 95. (5) Zadeva C-155/07, Evropski parlament proti Svetu Evropske unije, še ni objavljeno v poročilih Evropskega sodišča. (6) UL C 332, 30.12.2006, str. 45. (7) Zadeva C-15/00, Komisija Evropskih skupnosti proti Evropski investicijski banki [2003], zbirka odločb ECR I-7281. (8) Člen 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0053. (10) UL L 88, 31.3.2009, str. 253. (11) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (12) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0185.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o množičnih grozodejstvih v nigerijskem mestu Jos

P7_TA(2010)0157 RC-B7-0247/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršitvah človekovih pravic v Nigeriji,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Nigerija ratificirala 29. oktobra 1993,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Nigerija ratificirala 22. junija 1983,

–  ob upoštevanju ustave Zvezne republike Nigerije, zlasti določb o varovanju svobode veroizpovedi iz poglavja IV – pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi,

–  ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

A.  ker je pretresen zaradi izbruhov nasilja januarja in marca tega leta v mestu Jos, ki leži na stičišču med nigerijskim muslimanskim severom in krščanskim jugom, ter v njegovi okolici, med katerimi je bilo v verskih in etničnih spopadih ubitih več sto ljudi,

B.  ker so imele vojaške oblasti bistveno vlogo pri prizadevanjih za obvladovanje razmer, obenem pa obstajajo poročila o zunajsodnih pobojih, ki naj bi jih zakrivili vojska in policija,

C.  ker so medskupnostni spori v Josu stalnica, do največjih spopadov pa je prišlo v letih 2001, 2004 in 2008,

D.  ker je bilo po poročilih o človekovih pravicah v verskih in etničnih spopadih od konca vojaške vladavine leta 1999 ubitih več kot 14 000 ljudi,

E.  ker je neki uradnik Rdečega križa menda izjavil, da sta tarči tudi drugi dve bližnji skupnosti, ki živita v bližini kraja, kjer je januarja v sektaških sporih umrlo na stotine ljudi,

F.  ker je po poročilih Rdečega križa kot posledica tega nasilja vsaj 5600 oseb zbežalo iz tega območja, ker se bojijo za življenje,

G.  ker so težave na območju Josa posledica pomanjkljivega gospodarskega razvoja, škodljivih učinkov podnebnih sprememb in napetosti, zakoreninjenih v desetletjih sovraštva med domorodnimi skupinami, zlasti krščanskimi ali animističnimi, ki se s priseljenci in naseljenci z muslimanskega severa, ki govorijo havški jezik, borijo za nadzor nad rodovitnimi kmetijskimi zemljišči,

H.  ker ne moremo sistematično pripisati vloge napadalca ali žrtve muslimanom ali kristjanom, saj so bili zgodovinsko gledano oboje,

I.  ker je v sedanjih nestabilnih razmerah najštevilčnejša država v Afriki še ranljivejša ob bližajoči se kampanji za volitve leta 2011, ko se sooča z negotovostjo političnega vodstva zaradi bolezni predsednika Yar'Adue,

J.  ker je stabilnost in demokracija v Nigeriji zelo pomembna prek njenih neposrednih meja zaradi njene vodilne vloge v regiji in podsaharski Afriki (Nigerija je članica varnostnega sveta Združenih narodov, svetovna proizvajalka nafte, vodilna članica Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, pomembna država, ki prispeva k ohranjanju miru, in stabilizacijska sila v zahodni Afriki),

K.  ker je EU za Nigerijo pomembna finančna donatorka in ker sta Komisija in zvezna vlada Nigerije 12. novembra 2009 podpisali državni strateški dokument Komisije za Nigerijo in nacionalni okvirni program za obdobje 2008–2013, v skladu s katerim bo EU financirala projekte, med drugim tudi na področju miru in varnosti ter človekovih pravic,

L.  ker miroljubna rešitev konfliktov zahteva tudi pravičen dostop do virov in prerazporeditev prihodkov v tej z nafto bogati državi,

M.  ker kljub temu, da je Nigerija osma največja proizvajalka nafte v svetu, večina njenega 148-milijonskega prebivalstva živi pod pragom revščine,

N.  ker je v skladu z osmim členom revidiranega sporazuma iz Cotonouja EU v stalnem političnem dialogu z Nigerijo o človekovih pravicah in demokratičnih načelih, tudi o etnični, verski in rasni diskriminaciji,

1.  strogo obsoja nedavno nasilje in tragično izgubo življenj v Josu in v njegovi okolici ter izraža sožalje žalujočim in ranjenim;

2.  poziva vse strani, naj se odzivajo zadržano in poiščejo miroljubne načine za razrešitev nesoglasij med verskimi in etničnimi skupinami v Nigeriji;

3.  poziva nigerijsko zvezno vlado, naj opravi preiskavo o vzrokih za najnovejše nasilje in zagotovi, da bodo povzročitelji nasilnih dejanj na pravičen in pregleden način sodno preganjani;

4.  poziva nigerijsko zvezno vlado, naj sprejme konkretne nujne ukrepe za podporo medetničnemu in medverskemu dialogu, ter pozdravlja pobudo vršilca dolžnosti predsednika Jonathana Goodlucka o srečanju verskih voditeljev in vodij skupnosti;

5.  poziva, naj se obsežneje preučijo glavni vzroki konflikta, tudi socialne, ekonomske in etnične napetosti, ter se preprečijo preširoke in presplošne razlage, ki bi temeljile le na veri, ker ne morejo biti podlaga za dolgoročno in trajno rešitev težav te regije;

6.  poziva nigerijske oblasti, naj preprečijo nedavno namero guvernerjev nekaterih nigerijskih držav dejansko usmrtiti na smrt obsojene zapornike, da bi zmanjšali prenatrpanost v zaporih, saj bi to predstavljalo hudo kršitev človekovih pravic; poziva guvernerje držav, naj se vzdržijo in nadaljujejo de facto moratorij; opozarja, da je izvajanje smrtne kazni v nasprotju z mednarodnimi zavezami Nigerije;

7.  poziva nigerijsko zvezno vlado, naj z rednimi patruljami v celotni regiji zaščiti svoje prebivalstvo in naj obravnava glavne vzroke nasilja, tako da zagotovi enake pravice vsem državljanom in se spoprime s težavami v zvezi z nadzorom rodovitnih kmetijskih površin, dostopom do virov, brezposelnostjo, revščino in blažitvijo podnebnih sprememb; poziva, naj se tistim, ki so bili zaradi pobojev prisiljeni zapustiti domove, omogoči, da se varno vrnejo;

8.  poziva EU, naj v skladu z osmim členom revidiranega sporazuma iz Cotonouja nadaljuje politični dialog z Nigerijo in se s tem v zvezi spoprime z vprašanji pravice do svobode misli, vesti, vere in prepričanja, opredeljenimi v splošnih, verskih in nacionalnih instrumentih za človekove pravice;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, zvezni vladi Nigerije, institucijam Afriške unije, generalnemu sekretarju in generalni skupščini Združenih narodov, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.