Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 8. september 2010 - Strasbourg
Varstvo živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene ***II
 Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
 Človekove pravice v Iranu, primera Sakineh Mohamadi Aštiani in Zahre Bahrami

Varstvo živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene ***II
PDF 188kWORD 33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. septembra 2010 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (06106/1/2010 – C7-0147/2010 – 2008/0211(COD))
P7_TA(2010)0308A7-0230/2010

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (06106/1/2010 – C7–0147/2010),

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0543),

–  ob upoštevanju členov 251(2) in 95(1) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0391/2008),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–  ob upoštevanju členov 294(7) in 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. maja 2009(2),

–  ob upoštevanju členov 70 in 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7–0230/2010),

1.  sprejme stališče Sveta;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj akt podpiše s predsednikom Sveta v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 170.
(2) UL C 277, 17.11.2009, str. 51.


Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
PDF 527kWORD 290k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. septembra 2010 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: Del II integriranih smernic strategije Evropa 2020 (KOM(2010)0193 – C7-0111/2010 – 2010/0115(NLE))
P7_TA(2010)0309A7-0235/2010

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2010)0193),

–  ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0111/2010),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0235/2010),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  ponavlja svoj večkratni poziv Komisiji in Svetu, naj zagotovita, da bo Parlament imel dovolj časa, nikakor pa ne manj kot pet mesecev, da bo izpolnil svojo posvetovalno vlogo, določeno v členu 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede pregleda smernic za politike zaposlovanja držav članic;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog odločbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  V členu 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da Evropski parlament in Svet sprejmeta ukrepe za zagotovitev uporabe načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica, vključno z načelom enakega plačila za enako ali enakovredno delo.
Sprememba 2
Predlog odločbe
Uvodna izjava 2
(2)  V tretjem odstavku člena 3 Pogodbe o Evropski uniji je določeno, da se Unija bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, določeno pa je tudi, da lahko daje Unija pobude za zagotovitev usklajevanja socialnih politik držav članic. V členu 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite ter bojem proti socialni izključenosti.
(2)  V tretjem odstavku člena 3 Pogodbe o Evropski uniji je določeno, da si Unija prizadeva za polno zaposlenost in socialni napredek, se bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, določeno pa je tudi, da lahko daje Unija pobude za zagotovitev usklajevanja socialnih politik držav članic. V členu 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti ter visoko ravnijo izobrazbe in usposobljenosti.
Sprememba 3
Predlog odločbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  V členu 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da si Unija pri vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami. V členu 10 je dodano, da si Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. V členu 2 Pogodbe o Evropski uniji je določeno, da evropsko družbo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.
Sprememba 4
Predlog odločbe
Uvodna izjava 4
(4)  Lizbonska strategija, ki je bila uvedena leta 2000, temelji na potrditvi ugotovitve, da mora EU glede na svetovno konkurenco, tehnološke spremembe in staranje prebivalstva povečati svojo produktivnost in konkurenčnost ter obenem okrepiti socialno kohezijo. Lizbonska strategija je bila dobila nov zagon leta 2005 po vmesnem pregledu, ki je dal rasti ter novim in boljšim delovnim mestom večji poudarek.
(4)  Lizbonska strategija, ki je bila uvedena leta 2000, temelji na potrditvi ugotovitve, da mora EU glede na svetovno konkurenco, tehnološke spremembe in staranje prebivalstva povečati svojo produktivnost in konkurenčnost, ki temeljita na znanju, ter ponovno ustvariti pogoje za polno zaposlenost, obenem pa okrepiti socialno in regionalno kohezijo. Lizbonska strategija je bila dobila nov zagon leta 2005 po vmesnem pregledu, ki je dal rasti ter novim in boljšim delovnim mestom večji poudarek.
Sprememba 5
Predlog odločbe
Uvodna izjava 5
(5)  Lizbonska strategija za rast in delovna mesta je pripomogla k oblikovanju soglasja o širši usmerjenosti ekonomskih politik EU in njenih politik zaposlovanja. V okviru strategije je Svet leta 2005 sprejel širše smernice ekonomskih politik in smernice za zaposlovanje ter jih leta 2008 pregledal. Teh 24 smernic je osnova nacionalnih programov reform, v njih pa so opisane najpomembnejše prednostne naloge reform na področjih makroekonomije, mikroekonomije in trga dela za EU kot celoto. Vendar izkušnje kažejo, da prednostne naloge v smernicah niso bile dovolj jasno določene in da bi lahko bile med seboj bolj povezane. To je omejilo njihov vpliv na oblikovanje politik na nacionalni ravni.
(5)  Lizbonska strategija za rast in delovna mesta bi morala pripomoči k določitvi širše usmerjenosti ekonomskih politik EU in njenih politik zaposlovanja. V okviru strategije je Svet leta 2005 sprejel širše smernice ekonomskih politik in smernice za zaposlovanje ter jih leta 2008 pregledal. Teh 24 smernic je osnova nacionalnih programov reform, v njih pa so opisane najpomembnejše prednostne naloge reform na področjih makroekonomije, mikroekonomije in trga dela za EU kot celoto. Vendar izkušnje kažejo, da prednostne naloge v smernicah niso zastavile dovolj zavezujočih ciljev za socialno, politično in kulturno udeležbo vseh, ki živijo v Evropski uniji, ter za trajnostno gospodarstvo in da bi morale biti prednostne naloge med seboj bolj povezane. Konec koncev ni bilo mogoče doseči osnovnih ciljev strategije, ker države članice niso prevzele teh smernic za svoje.
Sprememba 6
Predlog odločbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5 a)  Poleg novih zakonodajnih pobud EU s poudarkom na sociali mora Evropska unija občutno izboljšati svoje obstoječe politike in njihovo izvajanje.
Sprememba 7
Predlog odločbe
Uvodna izjava 6
(6)  Finančna in gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je povzročila izgube znatnega števila delovnih mest in padec potencialnih rezultatov ter izrazito poslabšanje javnih financ. Tudi Evropski načrt za oživitev gospodarstva7 je pomagal državam članicam pri spopadanju s krizo, deloma z usklajeno fiskalno spodbudo, saj je bil euro temelj makroekonomske stabilnosti. Kriza je torej pokazala, da lahko boljša in učinkovito izvedena usklajenost politik na ravni Unije prinese znatne rezultate. V krizi se je tudi povečala medsebojna povezanost med gospodarstvi držav članic in trgi dela.
(6)  Finančna in gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je povzročila izgube znatnega števila delovnih mest in padec potencialnih rezultatov ter izrazito poslabšanje javnih financ. Tudi Evropski načrt za oživitev gospodarstva7 je pomagal državam članicam pri spopadanju s krizo, deloma z usklajeno fiskalno spodbudo. Kriza, ki se še vedno razvija, je opozorila na pomanjkanje učinkovitih sredstev za zgodnji odziv na znake krize in zato pokazala, da lahko boljša in učinkovito izvedena usklajenost politik na ravni Unije prinese znatne rezultate, ob upoštevanju načela subsidiarnosti. V krizi se tudi povečuje medsebojna povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic, zaradi česar je eden od glavnih načinov povečanja evropske konkurenčnosti izkoristek potenciala notranjega trga v celoti, in prav tako se povečuje potreba po izvedbi obsežnejšega pregleda mehanizmov, katerih temeljni cilji bodo še naprej izpolnjevanje zadanih nalog na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj.
Sprememba 8
Predlog odločbe
Uvodna izjava 7
(7)  Komisija je predlagala, da se za naslednje desetletje oblikuje nova strategija – strategija Evropa 2020, ki bo EU omogočala, da bo po krizi še močnejša ter da bo svoje gospodarstvo usmerila v pametno, trajnostno in vključujočo rast. Pet krovnih ciljev, naštetih v okviru zadevnih smernic, pomeni skupne cilje, na katerih temelji ukrepanje držav članic in Unije. Države članice bi si morale kar najbolj prizadevati za dosego nacionalnih ciljev in odpravo ovir, ki omejujejo rast.
(7)  Komisija je predlagala, da se za naslednje desetletje oblikuje nova strategija – strategija Evropa 2020, ki bo EU omogočala, da bo po krizi še močnejša, da bo bolje obvladala prihodnje pretrese in krize ter da bo svoje gospodarstvo usmerila v ekološko in ekonomsko trajnostno in vključujoče gospodarsko upravljanje, ki bo pripravljeno na prihodnost in ga bo zaznamovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Krovni cilji, našteti v okviru zadevnih smernic, pomenijo skupne cilje, na katerih temelji ukrepanje držav članic in Unije. Države članice bi se morale zavezati, da bodo dosegle nacionalne cilje. Osredotočiti bi se morale na povečanje zaposlenosti in odpraviti ovire za rast, ki izhajajo iz zakonodaje, birokracije in napačne porazdelitve sredstev na nacionalni ravni.
Sprememba 9
Predlog odločbe
Uvodna izjava 8
(8)  Kot del obsežnih „strategij izhoda“ iz gospodarske krize bi morale države članice izvesti ambiciozne reforme, s katerimi bizagotovile makroekonomsko stabilnost in dolgoročno vzdržnost javnih financ, izboljšale konkurenčnost, zmanjšale makroekonomska neravnovesja ter povečale učinkovitost trga dela. Ukinjanje fiskalnih spodbud bi bilo treba izvajati in usklajevati v okviru Pakta za stabilnost in rast.
(8)  Kot del obsežnih „strategij“ izhoda iz gospodarske krize in obsežnih strategij za zagotovitev pogojev za rast morajo države članice izvesti in ohraniti strukturne reforme, usmerjene v zagotavljanje makroekonomske stabilnosti, spodbujanje več ter boljših delovnih mest in dolgoročno vzdržnost javnih financ, izboljšanje konkurenčnostiin produktivnosti, zmanjšanje makroekonomskih neravnovesij, okrepitev socialne kohezije, odpravo revščine ter povečanje učinkovitosti trga dela. Postopno ukinjanje fiskalnih spodbud, ki bo sledilo takoj, ko bo zagotovljena trajna oživitev gospodarske rasti, bi bilo med drugim treba izvajati in usklajevati v okviru Pakta za stabilnost in rast. Za doseganje ciljev trajnostne ekonomske in socialne kohezije v praksi je treba premagati glavna makroekonomska neravnovesja in razlike med državami članicami.
Sprememba 10
Predlog odločbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Strategija Evropa 2020 bi morala biti strategija, ki bi na prvo mesto postavila ljudi in varstvo okolja, izhod iz gospodarske krize, preprečevanje nadaljnjega gospodarskega in socialnega zloma, ki bi se tesno usklajevala s strukturno in kohezijsko politiko, srednjeročno in dolgoročno spodbudila rast gospodarstev ter reševala izzive trga dela, povezane s staranjem prebivalstva.
Sprememba 11
Predlog odločbe
Uvodna izjava 9
(9)  Države članice bi morale v okviru strategije Evropa 2020 izvajati reforme, namenjene „pametni rasti“, tj. rasti, ki temelji na znanju in inovacijah. Reforme naj bi izboljšale kakovost izobraževanja, zagotavljale priložnosti za vse ter okrepile raziskovalne dejavnosti in povečale poslovne rezultate, da se spodbudijo inovacije in prenos znanja po vsej EU. Pospeševale naj bi podjetništvo in pomagale pretvoriti inovativne zamisli v proizvode, storitve in postopke, ki lahko ustvarijo rast, kakovostna delovna mesta, teritorialno ekonomsko in socialno kohezijo, ter pomagale pri učinkovitejšem reševanju evropskih in svetovnih družbenih izzivov. V tem okviru je bistveno čim bolje izkoristiti informacijske in komunikacijske tehnologije.
(9)  Države članice bi morale v okviru strategije Evropa 2020 izvajati reforme, namenjene „pametni rasti“, tj. rasti, ki temelji na znanju in inovacijah. Reforme naj bi izboljšale kakovost izobraževanja, zagotavljale priložnosti za vse, znižale osip pri izobraževanju ali usposabljanju ter s potrditvijo pravice posameznika do vseživljenjskega učenja omogočile razvoj, priznanje in potrditev spretnosti in znanj ter okrepile raziskovalne dejavnosti in povečale poslovne rezultate, da se spodbudijo inovacije in prenos znanja po vsej Evropski uniji, da se pospeši odprava regionalnih neravnovesij in prepreči beg možganov. Pospeševale naj bi podjetništvo in razvoj malih in srednjih podjetij ter pomagale pretvoriti inovativne zamisli v proizvode, inovativne in družbeno koristne storitve in postopke, ki lahko ustvarijo rast, kakovostna in trajnostna delovna mesta, teritorialno ekonomsko in socialno kohezijo, ter pomagale pri učinkovitejšem reševanju evropskih in svetovnih družbenih izzivov. V tem okviru je bistveno čim bolje izkoristiti informacijske in komunikacijske tehnologije.
Sprememba 12
Predlog odločbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Da bi države članice spodbudile gospodarsko rast, se morajo spopasti z ukrepi, ki jo upočasnjujejo, na primer administrativne obremenitve, preobsežni predpisi in standardi, visoki davki in protekcionistična nagnjenja.
Sprememba 13
Predlog odločbe
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)  Doseganje razvitega in učinkovitega notranjega trga je ključni element za zagotavljanje splošne makroekonomske uspešnosti v EU; posebej pomembno je, da trdnost ekonomske in monetarne unije prinese ekonomske koristi, obnovi rast in ustvari nove priložnosti za zaposlovanje.
Sprememba 60
Predlog odločbe
Uvodna izjava 9 c (novo)
(9c)  Države članice bi morale ob upoštevanju smernic iz Priloge pri oblikovanju in izvajanju svojih nacionalnih programov reform zagotoviti učinkovito vodenje politik zaposlovanja in socialnih politik. Interesne skupine, skupaj s tistimi na regionalni in lokalni ravni in tistimi, ki jih zadevajo različni vidiki strategije EU 2020, parlamentarna telesa in socialni partnerji bi morali biti tesno vključeni v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje teh programov, vključno z opredeljevanjem ciljev in kazalcev. Države članice bi morale tesno spremljati zaposlovanje in družbeni vpliv reform, ki se izvajajo v skladu z njihovimi nacionalnimi programi reform.
Sprememba 14
Predlog odločbe
Uvodna izjava 10
(10)  Države članice bi se morale s svojimi programi reform prav tako usmeriti k „trajnostni rasti“. Trajnostna rast pomeni izgradnjo trajnostnega in konkurenčnega gospodarstva, ki svoje vire gospodarno izkorišča, pravično porazdelitev stroškov in koristi ter se opira na vodilni položaj Evrope v tekmi za razvoj novih procesov in tehnologij, vključno zzelenimi tehnologijami. Države članice bi morale z izvajanjem potrebnih reform zmanjšati emisije toplogrednih plinov in učinkovito uporabljati vire. Poleg tega bi morale izboljšati poslovno okolje, spodbujati ustvarjanje „zelenih delovnih mest“ in posodobiti svojo industrijsko osnovo.
(10)  Države članice bi se morale s svojimi programi reform in zagotavljanjem dostojnih delovnih mest prav tako usmeriti k „trajnostni rasti“. Trajnostna rast pomeni izgradnjo trajnostnega in konkurenčnega gospodarstva, ki svoje vire gospodarno izkorišča, pravično porazdelitev stroškov in koristi, z zadostnimi finančnimi sredstvi na voljo za prestrukturiranje, ter se opira na vodilni položaj Evrope v tekmi za razvoj novih procesov in tehnologij, ki vključujejo zlastizelene tehnologije, ki ustvarjajo več delovnih mest. Te tehnologije bi morale biti v čim večji meri dostopne vsem podjetjem, tudi mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem. Države članice bi morale z izvajanjem potrebnih reform zmanjšati emisije toplogrednih plinov in učinkovito uporabljati vire. Poleg tega bi morale izboljšati poslovno okolje, spodbujati ustvarjanje trajnostnih delovnih mest v novem in starem gospodarstvu, vključno z zagotavljanjem usposabljanj in znanj, potrebnih za takšna delovna mesta ter posodobiti svojo industrijsko osnovo, zlasti na področju preoblikovanja.
Sprememba 15
Predlog odločbe
Uvodna izjava 11
(11)  Programe reform držav članic bi bilo treba usmeriti tudi k „vključujoči rasti“. Vključujoča rast pomeni ustvarjanje bolj povezane družbe, v kateri bi ljudje znali predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi tako dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Z reformami bi morale države članice torej zagotoviti, da bi imeli vsi ljudje dostop in priložnosti v vsem življenjskem ciklu, ter tako z odpravo ovir za udeležbo na trgu dela, zlasti za ženske, starejše delavce, mlade, invalide in zakonite priseljence, zmanjšati revščino in socialno izključenost. Poskrbetibi morale tudi, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani in vse regije. Zato bi morale države članice s programi reform zagotoviti predvsem učinkovito delovanje trgov dela z vlaganjem v uspešen prehod, razvijati ustrezna znanja in spretnosti, izboljšati kakovost delovnih mest ter reševati probleme segmentacije, strukturne brezposelnosti in nedejavnosti, obenem pa zagotoviti ustrezno, trajnostno socialno varstvo in dejavno vključevanje, da bi zmanjšale revščino.
(11)  Programe reform držav članic bi bilo treba usmeriti tudi k „vključujoči rasti“. Vključujoča rast pomeni ustvarjanje bolj povezane družbe, v kateri bi ljudje znali predvidevati spremembe, zlasti tiste, ki jih prinesejo nove tehnologije, avtomatizacija in računalniška revolucija, in jih obvladovati ter bi tako dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Z reformami bi morale države članice torej zagotoviti, da bi imeli vsi ljudje dostop in priložnosti v vsem življenjskem ciklu, ter tako z odpravo ovir za udeležbo na trgu dela, zlasti za ženske, starejše delavce, mlade, skrbnike, invalidne osebe, nekvalificirane delavce, manjšine – zlasti Rome – zakonite priseljence in za tiste, ki ne morejo sodelovati na trgu dela, zmanjšati revščino in socialno izključenost. Z uvedbo ustreznih instrumentov bi morale države članiceposkrbeti tudi, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani in vse regije. Zato bi morale države članice s programi reform zagotoviti predvsem učinkovito delovanje trgov dela z vlaganjem v uspešen prehod, sistemi usposabljanj in razvojem znanj in spretnosti, ki ustrezajo potrebam trga dela, izboljšati kakovost delovnih mest in enakost spolov, reševati probleme segmentacije z zagotavljanjem varstva zaposlenih pri vseh oblikah zaposlitve, diskriminacije, strukturne brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih, in nedejavnosti, obenem pa zagotoviti ustrezno, trajnostno socialno varstvo in dejavno vključevanje, da bi zmanjšale revščino.
Sprememba 16
Predlog odločbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  V okviru cilja vključujoče rasti bi morale države članice na pobudo Komisije določiti ustrezen zakonodajni okvir za nove oblike dela. Ta okvir bi moral nameniti pozornost zagotavljanju prožnih oblik zaposlitve, pri tem pa preprečiti segmentacijo trga dela in zagotoviti celovito zaščito individualnih in kolektivnih delavskih pravic, vključno z združljivostjo družinskih in delovnih obveznosti, pa tudi ustrezno socialno varnost za delavce.
Sprememba 61
Predlog odločbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Reformni programi držav članic bi morali biti namenjeni pospeševanju rasti zaposlovanja na podlagi dostojnega dela, ki ga spodbuja Mednarodna organizacija dela, in kakovostnega dela, ki bi morala kot vodilni načeli vplivati na ustvarjanje delovnih mest in vključevanje na trg dela. Pri tem bi bilo treba zagotoviti in okrepiti enako obravnavo in enako plačilo za enako delo na istem delovnem mestu, kot je določeno v členih 18 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi zmanjševanju revščine med vse večjim številom revnih zaposlenih in boju proti revščini otrok.
Sprememba 17
Predlog odločbe
Uvodna izjava 12
(12)  Strukturne reforme EU in držav članic lahko učinkovito prispevajo k rasti in delovnim mestom, če spodbujajo konkurenčnost EU v svetovnem gospodarstvu, prinesejo nove priložnosti za evropske izvoznike ter zagotovijo konkurenčen dostop do pomembnih uvozov. Zato je treba upoštevati zunanji vpliv reform na področju konkurenčnosti ter tako spodbujati evropsko rast in udeležbo na odprtih in poštenih trgih po vsem svetu.
(12)  Strukturne reforme EU in držav članic lahko učinkovito prispevajo h kakovostni rasti in trajnostnim ter kakovostnim delovnim mestom, če se ustrezno odzivajo na še vedno trajajočo gospodarsko in finančno krizo in s tem spodbujajo konkurenčnost EU v svetovnem gospodarstvu, prinesejo nove priložnosti za evropske izvoznike ter zagotovijo konkurenčen dostop do pomembnih uvozov. Zato je treba upoštevati zunanji vpliv reform na področju konkurenčnosti ter tako spodbujati rast v Evropski uniji in udeležbo na odprtih in poštenih trgih po vsem svetu, pri čemer si EU prizadeva za strog globalni nadzor nad akterji, ki pomembno vplivajo na zaposlovanje, mobilnost delavcev in socialne finančne proizvode, kot so na primer pokojnine.
Sprememba 18
Predlog odločbe
Uvodna izjava 13
(13)  Strategijo Evropa 2020 je treba podpreti z integriranim naborom politik, ki jih morajo države članice v celoti in enako hitro izvajati, da se dosežejo pozitivni posredni učinki usklajenih strukturnih reform.
(13)  Strategijo Evropa 2020 je treba podpreti z integriranim naborom politik, ki jih morajo države članice učinkovito – glede na njihove domače razmere in njihove posebne težave – izvajati, da se dosežejo pozitivni posredni učinki usklajenih strukturnih reform. Treba je zagotoviti skladnost ukrepov držav članic na gospodarskem in socialnem področju ter področju zaposlovanja.
Sprememba 19
Predlog odločbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Ustvarjanje pogojev za vključevanje žensk in deklet v sektorje, kje so ženske izrazito premalo zastopane, in boj proti stereotipom, ki še vedno prevladujejo v teh poklicih, sta bistvena za enakost spolov in ponudbo na trgu dela. Vse politike in ukrepi v okviru strategije Evropa 2020 bi zato morale močno spodbujati enake možnosti in enakost med spoloma ter bi morale vključevati načelo enakosti med spoloma. To zajema pobude, katerih cilj je krepitev pravic žensk in boj proti diskriminaciji žensk. Pregledati bi bilo treba sisteme socialnega varstva, da se v njih odpravijo prvine, ki ustvarjajo razlike med spoloma. Delovne pogoje v sektorjih, kjer je največ žensk, pa izboljšati. Posvetiti se je treba vprašanju neprostovoljnega zaposlovanja za krajši delovni čas. Krepiti bi bilo treba enakost med spoloma pri usposabljanju in izobraževanju. Do leta 2020 bi bilo treba zmanjšati razliko med spoloma v plačah na 0–5 %. Pomemben način omogočanja in spodbujanja premika k enakosti med spoloma je boljše zagotavljanje razpoložljivih, cenovno dostopnih, prilagodljivih in visokokakovostnih storitev za vse, zlasti dostopa do otroškega varstva.
Sprememba 20
Predlog odločbe
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)  Države članice morajo pri načrtovanju in izvajanju financiranja EU upoštevati strategijo Evropa 2020, zlasti njene zaposlovalne in socialne vidike, skupaj s financiranjem iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Poudarjeno je boljše izkoriščanje sinergije in dopolnjevanja različnih razpoložljivih finančnih instrumentov, da bi dosegli obsežne cilje strategije EU 2020 za pametno, vključujočo in zeleno rast ter učinkoviteje podprli najmanj razvite mikroregije in najšibkejše skupine, ki se spopadajo z zapletenimi večdimenzionalnimi ovirami. Z uporabo sredstev evropskega financiranja je treba zmanjšati število birokratskih ovir in olajšati dolgoročne ukrepe.
Sprememba 62
Predlog odločbe
Uvodna izjava 13 c (novo)
(13c)  Države članice bi morale ob upoštevanju pomembne vloge kohezijske politike pri spodbujanju zaposlovanja in socialnega vključevanja, podpiranju regij pri premagovanju družbeno-gospodarskih težav in zmanjševanju razlik ter upoštevanju regionalnih posebnosti delovati skupaj, da bi pripravile, dopolnile, uskladile in prilagodile nacionalne cilje v svoji državi in med seboj tako, da bi zmanjšale neravnovesja v gospodarskem razvoju med regijami.
Sprememba 21
Predlog odločbe
Uvodna izjava 14
(14)  Čeprav so te smernice naslovljene na države članice, pa bi bilo treba strategijo Evropa 2020 izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter ob tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe, ki prispevajo k pripravi in izvajanju nacionalnih programov reform ter k splošnemu obveščanju o strategiji.
(14)  Čeprav so te smernice naslovljene na države članice, pa bi bilo treba strategijo Evropa 2020 izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter ob tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe, ki prispevajo k pripravi in izvajanju nacionalnih programov reform ter k splošnemu obveščanju o strategiji, saj morajo socialne politike ustrezati lokalnim okoliščinam in preferencam.
Sprememba 22
Predlog odločbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Da se v državah članicah zagotovi izvajanje smernic politike zaposlovanja, bi bilo treba izboljšati odprto metodo usklajevanja, saj ima v državah članicah prešibak vpliv.
Sprememba 23
Predlog odločbe
Uvodna izjava 15
(15)  Strategija Evropa 2020 je podprta z manjšim sklopom smernic, ki nadomešča prejšnji sklop 24 smernic ter skladno obravnava vprašanje zaposlovanja in širša vprašanja ekonomskih politik. Smernice za politike zaposlovanja držav članic, priložene temu sklepu, so neločljivo povezane s smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, priloženimi Priporočilu Sveta […] z dne […]. Skupaj pa tvorijo „integrirane smernice strategije Evropa 2020“.
(15)  Strategija Evropa 2020 je podprta z sklopom smernic, ki nadomešča prejšnji sklop 24 smernic ter skladno obravnava vprašanje zaposlovanja, konsolidacijo socialne kohezije in širša vprašanja ekonomskih politik. Smernice za politike zaposlovanja držav članic, priložene temu sklepu, so neločljivo povezane s smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, priloženimi Priporočilu Sveta […] z dne […]. Skupaj pa tvorijo „integrirane smernice strategije Evropa 2020“.
Sprememba 24
Predlog odločbe
Uvodna izjava 16
(16)  V teh novih integriranih smernicah se upoštevajo sklepne ugotovitve Evropskega sveta. Smernice dajejo natančna navodila državam članicam za oblikovanje nacionalnih programov reform in izvajanje reform, pri čemer upoštevajo njihovo medsebojno povezanost ter skladnost s paktom stabilnosti in rasti. So podlaga za vsako priporočilo, pripravljeno glede na posamezno državo, ki ga lahko Svet naslovi na države članice. So tudi podlaga za pripravo skupnega poročila o zaposlovanju, ki ga Svet in Komisija vsako leto pošljeta Evropskemu svetu.
(16)  V teh novih integriranih smernicah se upoštevajo sklepne ugotovitve Evropskega sveta. Smernice dajejo natančna navodila državam članicam za oblikovanje nacionalnih programov reform in izvajanje reform, pri čemer upoštevajo njihovo medsebojno povezanost ter skladnost s paktom stabilnosti in rasti. So podlaga za vsako priporočilo, pripravljeno glede na posamezno državo, ki ga lahko Svet naslovi na države članice, pri čemer upošteva njihova različna izhodišča. So tudi podlaga za pripravo skupnega poročila o zaposlovanju, ki ga Svet in Komisija vsako leto pošljeta Evropskemu svetu.
Sprememba 63
Predlog odločbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Države članice bi se morale pri določanju svojih nacionalnih ciljev in delnih ciljev opirati na krovne cilje, navedene v ustreznih smernicah, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti povečanju zaposlenosti in zmanjšanju brezposelnosti najranljivejših skupin, tudi mladih, povečanju ravni izobrazbe, zmanjšanju stopenj osipa ter reševanju ljudi iz revščine. Pri uresničevanju ciljev in delnih ciljev bi bilo treba podrobno spremljati in ocenjevati dosežen napredek glede na cilje strategije Evropa 2020 ter jih pri reviziji smernic o zaposlovanju po potrebi spremeniti ali pa dodati nove.
Sprememba 25
Predlog odločbe
Uvodna izjava 17
(17)  Čeprav je treba te smernice pripraviti vsako leto, bi se morale do leta 2014 čim manj spreminjati, da bi se osredotočili na njihovo izvajanje
(17)  Te smernice bi se morale do leta 2020 čim manj spreminjati, da bi lahko ustrezno preverjali, če so doseženi zastavljeni cilji. Dosežene cilje bi bilo treba ovrednotiti vsaka tri leta.
Sprememba 26
Predlog odločbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Medtem bi bilo treba sprejete ukrepe in njihove rezultate znanstveno oceniti in kritično pregledati.
Sprememba 27
Predlog odločbe
Člen 2
Smernice v Prilogi se upoštevajo pri politikah zaposlovanja držav članic, o čemer se poroča v nacionalnih programih reform. Države članice morajo oblikovati programe reform, skladne s cilji iz „integriranih smernic strategije Evropa 2020“.
Smernice v Prilogi in nacionalni programi reform se izvedejo pri politikah zaposlovanja držav članic. Zaposlitveni in socialni učinek nacionalnih programov reform, ki morajo bitiskladni s cilji v smernicah, je treba skrbno spremljati.
Sprememba 28
Predlog odločbe
Člen 2 a (novo)
Člen 2a
Države članice ob upoštevanju smernic iz Priloge pri oblikovanju in izvajanju svojih nacionalnih programov reform zagotovijo učinkovito vodenje politik zaposlovanja in socialnih politik. Interesne skupine, skupaj s tistimi na regionalni in lokalni ravni in tistimi, ki jih zadevajo različni vidiki strategije EU2020, parlamentarna telesa in socialni partnerji so tesno vključeni v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje teh programov, vključno z opredeljevanjem ciljev in kazalcev.
Krovne cilje EU, kot so določeni v Prilogi, spremljajo ustrezni delni cilji in kazalci, skupaj s kazalci učinka in rezultata, ter nacionalni cilji, kazalci in poročila o stanju. Države članice upoštevajo te cilje in kazalce, skupaj s smernicami in z vsemi priporočili za posamezno državo, ki jih nanje naslovi Svet.
Države članice tesno spremljajo zaposlovanje in družbeni vpliv reform, ki se izvajajo v skladu z njihovimi nacionalnimi programi reform.
Pri poročanju o uporabi smernic iz Priloge države članice sledijo strukturi, o kateri se je treba dogovoriti na ravni Unije, in ki mora vključevati enake prvine, da se zagotovi jasnost, preglednost in primerljivost med državami članicami.
Sprememba 29
Predlog odločbe
Priloga – smernica 7 – naslov
Smernica 7: povečanje udeležbe na trgu dela in zmanjšanje strukturne brezposelnosti
Smernica 7: ustvarjanje več in boljših delovnih mest, zmanjšanje brezposelnosti in povečanje udeležbe aktivnega prebivalstva na trgu dela na 75 %
Sprememba 30
Predlog odločbe
Priloga – smernica 7 – odstavek -1 (novo)
Države članice si bodo zastavile nacionalne cilje, da do leta 2020 zvišajo stopnjo zaposlenosti žensk in moških na 75 % , z namenom doseganja polne zaposlenosti, zlasti z večjo udeležbo mladih, starejših delavcev, nizkokvalificiranih delavcev, invalidov, manjšin, zlasti Romov, na trgu dela ter z boljšim vključevanjem zakonitih priseljencev. Nadalje bodo države članice svoje nacionalne cilje določile tako, da se bo delež žensk in moških, starih od 15 do 24 let, ki se izobražujejo, usposabljajo ali so zaposleni, zvišal na 90 %.
Države članice bodo do leta 2014 zvišale stopnjo zaposlenosti za 10 %, pri čemer se bodo osredotočile na določene skupine:
– mlade, stare od 15 do 25 let,
– starejše delavce, stare od 50 do 64 let,
– ženske,
– nekvalificirane delavce,
– invalide,
– osebe priseljenskega porekla,
Delež dolgotrajno brezposelnih bi bilo treba zmanjšati za 10 %.
Sprememba 31
Predlog odločbe
Priloga – smernica 7 – odstavek 1
Države članice bi morale v svoje politike trga dela vključiti načela prožne varnosti, ki jih je potrdil Evropski svet, in jih uporabljati ter pri tem v celoti izkoristiti pomoč Evropskega socialnega sklada zaradi povečanja udeležbe na trgu dela, reševanja problema segmentacije in nedejavnosti, boja proti neenakosti spolov in hkrati zmanjšanja strukturne brezposelnosti. Ukrepi za povečanje prožnosti in varnosti bi morali biti ne le uravnoteženi, ampak bi se morali tudi vzajemno krepiti. Države članice bi morale zato uvesti prožne in zanesljive pogodbe o zaposlitvi, dejavne politike trga dela, učinkovite sisteme vseživljenjskega učenja, ukrepe za spodbujanje mobilnosti delavcev ter ustrezne sisteme socialne varnosti, da bi se omogočili varni poklicni prehodi, urejeni z jasnimi pravicami in odgovornostmi za nezaposlene pri dejavnem iskanju zaposlitve.
Države članice bi morale spodbujati rast in s tem ustvarjati nova delovna mesta, povečati inovativni potencial gospodarstva, zlasti malih in srednjih podjetij, ter razbremeniti industrijo upravnih in netarifnih ovir. Države članice bi morale v ta namen tudi razviti regulativne in podporne instrumente, ki upoštevajo raznolikost pravic podjetij in delavcev, tako da bi imele vse oblike podjetij pri konkurenci in spodbujanju enake pogoje. Da bi imeli ženske in mladi boljši dostop do trga dela, ob upoštevanju demografskih izzivov, je treba ustvariti pogoje za ustrezne storitve varstva otrok, tako da se vsakemu otroku predšolske starosti zagotovi varstvo zunaj družine in vsaki mladi osebi zagotovi dejansko delo, usposabljanje ali nadaljnje izobraževanje v štirih mesecih po zaključku šolanja, ob tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji. Dolgotrajno brezposelne osebe bi morale dobiti ponudbe za zaposlitvene ukrepe, za katere je treba določiti kvantitativne cilje, da bi okrepili preventivne politike trga dela. Zato bi moralo vsaj 25 % vseh dolgotrajno brezposelnih sodelovati pri aktivnih ukrepih trga dela v obliki dodatnega usposabljanja, izobraževanja in/ali poklicne premestitve.
Sprememba 32
Predlog odločbe
Priloga - smernica 7 – odstavek 2
Države članice bi morale pospešiti socialni dialog in reševati probleme segmentacije trga dela z ukrepi, ki obravnavajo začasno in negotovo zaposlovanje, podzaposlenost in neprijavljeno delo. Poklicno mobilnost bi bilo treba nagrajevati. Posvetiti bi se bilo treba vprašanju kakovosti delovnih mest in pogojev zaposlovanja, tako da bi se borili proti nizkim plačam ter zagotovili ustrezno socialno varnost tudi osebam s pogodbami za določen čas in samozaposlenim. Zavode za zaposlovanje bi bilo treba okrepiti in jih odpreti za vse, tudi za mlade in ljudi, ki jim grozi brezposelnost, osebam, ki so najbolj oddaljene od trga dela, pa ponuditi storitve, prilagojene posebej zanje.
Države članice bi morale v sodelovanju s socialnimi partnerji z ukrepi aktiviranja povečati stopnjo zaposlenosti, zlasti mladih, nizkokvalificiranih delavcev in tistih, ki potrebujejo posebno zaščito in/ali podporo, s svetovalnimi storitvami, z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem, prilagojenim potrebam trga dela. Države članice bi morale zagotoviti in okrepiti enako obravnavo in enako plačilo za enako delo na istem delovnem mestu, kot določeno v členu 18 in 57 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Prav tako bi bilo treba reševati kakovost delovnih mest z zmanjšanjem števila oseb, ki delajo v slabih delovnih pogojih. Nadalje bi morale države članice z ustreznimi programi povečati zaposljivost zakonitih priseljencev. Potrebni so tudi nenehna prizadevanja in inovativni programi, da bi invalidne osebe ponovno vključili na trg dela, med drugim s pomočjo subvencioniranih delovnih mest. Države članice bi morale odpraviti ovire, ki ljudem otežujejo prvi dostop do trga dela, podpirati ustvarjanje delovnih mest, spodbujati družbene inovacije ter povečati kakovost in učinkovitost agencij za posredovanje zaposlitve, vključno z javnimi zavodi za zaposlovanje. Zavodi za zaposlovanje morajo iskalcem zaposlitve, zlasti starejšim osebam, zakonitim priseljencem, etničnim manjšinam in invalidom, omogočiti programe za usposabljanje in mentorstvo, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter dostop do hitre internetne povezave, da bi jim čim bolj olajšali iskanje zaposlitve. V tem okviru bi bilo treba podpirati posamezne in kolektivne oblike samozaposlovanja v podjetjih tipa socialnega gospodarstva. Za odpravo prevlade žensk na slabo plačanih delovnih mestih bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe in bolj učinkovito spodbujati zaposlovanje žensk na vodstvenih delovnih mestih, da bi preprečili segmentacijo trga dela po spolu. Zlasti bi bilo treba prilagoditi pravila o delovnem času, da bi omogočili delovni proces, skladen z zahtevami po združljivosti družinskega in poklicnega življenja, pa tudi prožnejši prehod iz delovnega obdobja v upokojitev. Države članice bi morale sprejeti ukrepe, s katerimi bi spodbujale sodelovanje očetov pri varstvu otrok, in preoblikovati svoje davčne sisteme tako, da bodo ti ugodnejši za zaposlovanje. V okviru aktivnih politik trga dela in ustreznih sistemov socialne varnosti, ki so na voljo delavcem, ne glede na obliko zaposlitve, je treba bolje uporabiti strategije na področju zunanje in notranje prožne varnosti, da bi se povečala prožnost za učinkovitejše odzivanje na proizvodne cikle, tako da menjavanje delovnih mest ne bi povzročalo nesorazmernih finančnih stroškov. Treba je poudariti, da prožnost brez socialne varnosti ni trajna pot za povečanje zaposlovanja. K temu je treba dodati še jasno zavezanost aktivnemu spodbujanju iskanja dela. Nove oblike organizacije dela, kot so netipična začasna zaposlitev, delo s krajšim delovnim časom in delo na daljavo, ali mobilnost delavcev ne pomenijo nujno zmanjšanja individualnih ali kolektivnih delavskih pravic ter socialne varnosti za udeležene ljudi. Zagotoviti bi bilo treba, da ustvarjanje novih oblik zaposlitve ne bi ogrožalo rednih (s polnim delovnim časom, stalnih) pogodb. Prav tako bi se bilo treba z učinkovitimi sredstvi za spremljanje in izvajanje delavskih pravic boriti proti neprijavljenemu delu. Dostojno delo, ki ga spodbuja Mednarodna organizacija dela, in dobro delo, morata kot vodilni načeli vplivati na ustvarjanje delovnih mest in vključevanje na trg dela. Pri krepitvi delovanja in učinkovitosti trga dela bi morale države članice spodbujati socialno partnerstvo in dejavno vključiti socialne partnerje v oblikovanje nacionalnih politik ter v celoti upoštevati njihovo pravico – v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami –, da sklenejo in uveljavljajo skupne sporazume.
Sprememba 33
Predlog odločbe
Priloga – smernica 7 – odstavek 2 a (novo)
Najpomembneje je ustvariti visokokakovostna delovna mesta, ki bodo potrebna tudi na dolgi rok in bodo imela visoko dodano vrednost. Bistveno je tudi, da izobraževalna in zaposlovalna politika podpirata spremembe v gospodarski strukturi. Med krizo izgubljena delovna mesta se načeloma ne bodo ponovno odprla v enakem številu in v istih sektorjih kot prej. Zato se mora izobraževalni sistem prožno odzvati na zahteve trga dela, ki spremljajo novo gospodarsko strukturo. Politika zaposlovanja mora zagotoviti, da bodo delavci čim bolj gladko prehajali tako med gospodarskimi sektorji kot med različnimi oblikami na trgu dela. Zato je bolj kot kdajkoli prej potrebno, da se za izhodišče vzamejo dolgoročni cilji in da se osredotočimo na usklajene ukrepe v podjetniški, izobraževalni in zaposlovalni politiki.
Sprememba 34
Predlog odločbe
Priloga – smernica 7 – odstavek 3
V skladu s smernico 2 ekonomskih politik bi morale države članice pregledati svoje davčne sisteme in sisteme socialne pomoči ter zmogljivost javnih služb za zagotavljanje potrebne podpore, da bi se povečala konkurenčnost in dvignila raven udeležbe na trgu dela, zlasti med nizkokvalificiranimi delavci. Z ukrepi za spodbujanje aktivnega staranja, enakosti spolov in enakega plačila ter vključevanjem mladih, invalidov, zakonitih priseljencev in drugih ranljivih skupin na trg dela bi morale povečati udeležbo delovne sile na trgu dela. Ukrepi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja bi morali biti skupaj s ponudbo cenovno dostopnih storitev varstva in oskrbe otrok ter inovacijami pri organizaciji dela usmerjeni k dvigovanju stopenj zaposlenosti, zlasti med mladimi, starejšimi delavci in ženskami, predvsem da se obdržijo visokokvalificirane zaposlene ženske na znanstvenih in tehničnih področjih. Poleg tega bi morale države članice odstraniti ovire za vstop na trg dela za novince, podpirati samozaposlovanje in ustvarjanje delovnih mest, vključno s področji „zelenih delovnih mest“ in storitvami varstva in oskrbe, ter spodbujati družbene inovacije.
Pri tem je treba v celoti uporabiti sredstva Evropskega socialnega sklada, da se poveča zaposljivost in kakovost delovnih mest, skupaj z ukrepi za razvoj osebnega znanja in spretnosti, ter da se izpolnijo zahteve po kakovosti delovnih mest ključnega pomena. Za spodbujanje poklicne mobilnosti je pomembno, da države članice z zagotavljanjem spodbud povečajo odprtost ljudi za mobilnost znotraj Evropske unije. Da bi to dosegli, bi bilo treba preučiti in po potrebi poenostaviti pravila za pridobitev subvencij Evropskega socialnega sklada. Nacionalni proračuni in splošni proračun EU, vključno z Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji, bi morali biti usklajeni in usmerjeni k pripravi delovne sile za trajnostno gospodarstvo. Zato bi morale države članice sprejeti ukrepe za objavo informacij o namenu teh sredstev in pogojih njihove uporabe.
Sprememba 35
Predlog odločbe
Priloga – smernica 7 – odstavek 3 a (novo)
Države članice spodbujajo mikrofinančni instrument EU kot zgled združitve gospodarskih in socialnih ukrepov, da bi okrepile gospodarsko rast in rast zaposlovanja.
Nacionalne in mikrofinančne instrumente EU morajo spremljati posebni programi za usposabljanje in mentorstvo ter sistemi socialnega varstva, ki zagotavljajo minimalni dohodek v prvem letu po ustanovitvi podjetja, da bi bilo podjetništvo realna možnost.
Sprememba 36
Predlog odločbe
Priloga – smernica 7 – odstavek 3 b (novo)
Države članice bi morale tudi spodbujati in vlagati v socialne storitve splošnega interesa, kot so storitve na področju zaposlovanja ter zdravstvene in stanovanjske storitve, ki jih je treba ustrezno financirati.
Sprememba 37
Predlog odločbe
Priloga – smernica 7 – odstavek 4
Krovni cilj EU, na podlagi katerega bodo države članice določile svoje nacionalne cilje, je do leta 2020 povečati stopnjo zaposlenosti prebivalstva med 20. in 64. letom na 75 %, zlasti z večjo udeležbo mladih, starejših delavcev in nizkokvalificiranih delavcev na trgu dela ter boljšim vključevanjem zakonitih priseljencev.
črtano
Sprememba 38
Predlog odločbe
Priloga – smernica 8 – naslov
Smernica 8: razvijanje usposobljene delovne sile, ki ustreza potrebam trga dela, ter spodbujanje kakovostnih delovnih mest in vseživljenjskega učenja
Smernica 8: spodbujanje kakovostnih delovnih mest in vseživljenjskega učenja, uveljavljanje dostojnega dela in razvijanje usposobljene delovne sile.
Sprememba 39
Predlog odločbe
Priloga – smernica 8 – odstavek -1 (novo)
Države članice si bodo zastavile nacionalne cilje, da do leta 2020 zmanjšajo stopnjo osipa pod 10 %, obenem pa povečajo delež prebivalstva med 30. in 34. letom, ki je končalo terciarno ali enakovredno izobraževanje, vsaj na 40 %.
Sprememba 40
Predlog odločbe
Priloga – smernica 8 – odstavek 1
Države članice bi morale spodbujati produktivnost in zaposljivost s ponudbo ustreznega znanja in spretnosti, da bi zadostile sedanjim in prihodnjim potrebam na trgu dela. Kakovostno začetno izobraževanje in privlačno poklicno izobraževanje je treba dopolniti z učinkovitimi spodbudami za vseživljenjsko učenje in šolami druge priložnosti, ki dajejo vsakemu odraslemu možnost, da nadgradi svojo raven izobrazbe, pa tudi z usmerjeno migracijo in politikami vključevanja. Države članice bi morale razviti sisteme za priznavanje pridobljenih znanj, odstraniti ovire za poklicno in geografsko mobilnost delavcev, spodbujati pridobivanje transverzalnih kompetenc in ustvarjalnost ter svoja prizadevanja usmeriti predvsem na podpiranje nizkokvalificiranih delavcev in povečanje zaposljivosti starejših delavcev, obenem pa spodbujati usposabljanje, znanje in spretnosti ter izkušnje visokokvalificiranih delavcev, vključno z raziskovalci.
Zagotavljanje visokokakovostnega začetnega šolskega izobraževanja in privlačnega poklicnega usposabljanja, ki delavcem pomaga prilagoditi znanja in spretnosti potrebam na trgu dela, so pomembne prednostne naloge za države članice. Te je treba dopolniti s šolami druge priložnosti za mlade, zlasti tiste med 25. in 35. letom starosti, kar vključuje tudi obvezno ponudbo izobraževanja in poklicnega usposabljanja in z učinkovitimi spodbudami za vseživljenjsko učenje, pri čemer se poziva socialne partnerje, naj omogočijo čas in tudi finančno podprejo poklicno usposabljanje. Države članice bi morale zlasti zmanjšati stopnjo osipa na manj kot 10 % in dopolniti politike priseljevanja in vključevanja z zmogljivostmi za učenje jezikov in socialnih študij. Razviti bi morale tudi sisteme za priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti ter kompetenc.
Sprememba 41
Predlog odločbe
Priloga – smernica 8 – odstavek 2
Države članice bi morale v sodelovanju s socialni partnerji in podjetji izboljšati dostop do usposabljanja, okrepiti storitve izobraževanja in poklicnega usmerjanja ter zagotavljati sistematične informacije onovih delovnih mestih in priložnostih, pospeševati podjetništvo ter bolje predvideti potrebe po znanju in spretnostih. S skupnimi finančnimi prispevki vlad, posameznikov in delodajalcev bi bilo treba spodbujati vlaganje v razvoj človeških virov, dodatno izobraževanje in sodelovanje v shemah vseživljenjskega učenja. Da bi podprle mlade, zlasti tiste, ki niso zaposleni, ne obiskujejo izobraževalnih ustanov in se ne usposabljajo, bi morale države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji vzpostaviti sheme, s katerimi bi mladim, ki so nedavno diplomirali, pomagale najti prvo zaposlitev ali jim omogočile nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, vključno s pripravništvom, ter se hitro odzvati, če bi mladi postali brezposelni. Redno spremljanje rezultatov dodatnega izobraževanja in politike predvidevanja bi morali prispevati k določitvi področij, na katerih je potrebno izboljšanje, ter povečati odzivnost izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja glede na potrebe na trgu dela. Za podpiranje teh ciljev bi morale države članice v celoti sprostiti sredstva iz skladov EU.
Države članice bi morale v sodelovanju s socialnimi partnerji in podjetji izboljšati dostop do usposabljanja, tudi poklicnega, okrepiti storitve izobraževanja in poklicnega usmerjanja ter zagotavljati sistematične informacije in z ustreznimi ukrepi spodbujati nova delovna mesta in priložnosti, podjetništvo, razvoj malih in srednjih podjetij ter bolje predvideti zahteve glede kakovosti. Razvoj človeških virov, višjih kvalifikacij in usposabljanja je treba financirati s skupnimi finančnimi prispevki delodajalcev in vlad. Dostop do visokokakovostnega splošnega in poklicnega usposabljanja ter ponovna vključitev v izobraževalni sistem tistih, ki so prezgodaj prekinili izobraževanje, morata biti vedno omogočena vsakomur. Države članice bi morale naložbe usmeriti v izobraževalni sistem, da bi se med aktivnim prebivalstvom zvišala stopnja znanja in spretnosti, pri čemer bi morale upoštevati tudi priložnostno in neformalno učenje. Pri tem bi morale biti še zlasti reforme, povezane z zaposljivostjo, usmerjene v zagotavljanje, z usposabljanjem ali znanjem na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, bistvenega znanja in spretnosti, ki ga vsak zaposleni v gospodarstvu, ki temelji na znanju, potrebuje za svoj uspeh. Sprejeti bi bilo treba ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bi mobilnost mladih in učiteljev na področju izobraževanja postala pravilo. Države članice bi morale izboljšati odprtost ter pomen splošnih in poklicnih izobraževalnih sistemov ter nepoklicnih usposabljanj za vse starostne skupine, zlasti z izvajanjem nacionalnih okvirov kvalifikacij, ki omogočajo prilagodljive učne poti, in z razvojem partnerstva med splošnimi in poklicnimi izobraževalnimi ustanovami ter delom, vključno s plačano prakso, da bi se bistveno povečalo razmerje med visokošolsko in poklicno stopnjo.
Sprememba 42
Predlog odločbe
Priloga – smernica 8 – odstavek 2 a (novo)
Redno spremljanje uspešnosti dodatnega izobraževanja in politike predvidevanja bi morali prispevati k določitvi področij, ki jih je treba izboljšati, ter povečati odzivnost izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanj potrebam trga dela. Za podpiranje teh ciljev bi morale države članice v celoti sprostiti sredstva iz skladov EU.
Sprememba 43
Predlog odločbe
Priloga - smernica 8 a (novo)
Smernica 8a: krepitev politike socialne in ekonomske kohezije za podporo zaposlovanja
Države članice se zavezujejo, da bodo pripravile, dopolnile, uskladile in prilagodile svoje nacionalne cilje na nacionalnem nivoju in med seboj na način, da bodo zmanjšale neravnovesja v gospodarskem razvoju med regijami.
Države članice se zavedajo, da je kohezijska politika učinkovit instrument, ki smernice podpira, vendar se jim ne podreja, tako da upošteva regionalne posebnosti, pomaga regijam premagovati družbene in gospodarske težave ter zmanjšuje razlike.
Celosten pristop, vodenje na več ravneh in načela partnerstva bi morali biti temelj upravljanja in zagotavljanja strategije, pri čemer morata imeti regionalna in lokalna raven osrednjo vlogo pri obveščanju številnih ekonomskih in socialnih akterjev, ki obstajajo in proizvajajo v Uniji, zlasti malih in srednjih podjetij, še posebej tisti, ki predstavljajo socialno gospodarstvo.
Zato kohezijska politika ni zgolj vir stabilnih finančnih sredstev, temveč tudi močan instrument za gospodarski razvoj in s tem instrument zaposlovanja za vse regije v Uniji.
Države članice bi morale več vlagati v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter infrastrukturo informacijske tehnologije in v celoti izkoristiti evropske strukturne sklade.
S poenostavitvijo sistemov dobave bi morali spodbujati udeležbo potencialnih upravičenk v programih, pri katerih je Unija soustanoviteljica.
Da bi to dosegli, morajo države članice vzpostaviti sinergijo med svojimi kohezijskimi politikami in drugimi obstoječimi sektorskimi politikami v skladu s celostnim pristopom, saj kohezija ne pomeni zgolj stroškov, temveč daje moč, črpa neizkoriščen potencial, zmanjšuje strukturne razlike med državami in regijami, povečuje rast in konkurenčnost regij Unije v globaliziranem svetu, uravnoveša vplive svetovne gospodarske krize in ustvarja socialni kapital Unije.
Sprememba 44
Predlog odločbe
Priloga – smernica 9 – naslov in odstavek 1
Smernica 9: izboljšanje uspešnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja na vseh ravneh ter spodbujanje vključevanja v terciarno izobraževanje
črtano
Da bi se vsem ljudem omogočil dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter da bi se izboljšali izidi izobraževanja, bi morale države članice učinkovito vlagati v izobraževalne sisteme in sisteme usposabljanja, zlasti da bi dvignile raven usposobljenosti delovne sile EU, s čimer bi ji omogočile, da zadovolji hitro spreminjajoče se potrebe na sodobnih trgih dela. Ukrepi bi morali zajemati vsa področja (od vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu prek poklicnega izobraževanja in usposabljanja do visokošolskega izobraževanja, pa tudi usposabljanje odraslih) ter upoštevati tudi učenje v priložnostnih in neformalnih okvirih. Cilj reform bi moralo biti pridobivanje ključnih znanj in spretnosti, ki jih potrebuje vsak posameznik za uspeh v gospodarstvu, ki temelji na znanju, zlasti v smislu zaposljivosti, nadaljnjega učenja ter znanj in spretnosti s področja informacijske in komunikacijske tehnologije. Sprejeti bi bilo treba ukrepe, da bi učna mobilnost mladih in učiteljev postala pravilo. Države članice bi morale izboljšati odprtost in namensko usmeritev izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja, predvsem z izvajanjem nacionalnih okvirov kvalifikacij, ki omogočajo prilagodljive učne poti, ter z razvijanjem partnerstev med področji izobraževanja/usposabljanja in dela. Poskrbeti bi bilo treba, da bi bil poklic učitelja privlačnejši. Visokošolsko izobraževanje bi moralo postati bolj odprto za netradicionalne udeležence izobraževanja, povečati pa je treba tudi terciarno ali enakovredno izobraževanje. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi preprečile zgodnje opuščanje šolanja, da bi zmanjšale število mladih, ki niso zaposleni, ne obiskujejo izobraževalnih ustanov in se ne usposabljajo.
Sprememba 45
Predlog odločbe
Priloga – smernica 9 – odstavek 2
Krovni cilj EU, na podlagi katerega bodo države članice določile svoje nacionalne cilje, je do leta 2020 zmanjšati stopnjo osipa na 10 %, obenem pa na vsaj 40 % povečati delež prebivalstva med 30. in 34. letom, ki je končalo terciarno ali enakovredno izobraževanje.
črtano
Sprememba 46
Predlog odločbe
Priloga – smernica 10 – naslov
Smernica 10: spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini
Smernica 10: boj proti revščini ter spodbujanje socialne vključenosti in varstva
Sprememba 47
Predlog odločbe
Priloga – smernica 10 – odstavek - 1 (novo)
Države članice bodo za svoje nacionalne cilje določile 25 % zmanjšanje števila Evropejcev, ki živijo pod nacionalno mejo revščine, s čimer bi iz revščine rešile več kot 20 milijonov ljudi, zlasti z ukrepi na področju politike zaposlovanja in izobraževanja.
Sprememba 48
Predlog odločbe
Priloga – smernica 10 – odstavek 1
Prizadevanja držav članic za zmanjšanje revščine bi bilo treba usmeriti k polni udeležbi v družbi in gospodarstvu ter povečanju zaposlitvenih možnosti, pri tem pa v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad. Poleg tega bi jih bilo treba osredotočiti na enake priložnosti, tudi z dostopom do cenovno dostopnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev in javnih storitev (vključno s spletnimi storitvami v skladu s smernico 4) ter predvsem na področju zdravstvenega varstva. Države članice bi morale uvesti učinkovite protidiskriminacijske ukrepe. Prav tako bi bilo treba zaradi boja proti socialni izključenosti, krepitve vloge ljudi in povečanja udeležbe na trgu dela spodbujati sisteme socialnega varstva, vseživljenjsko učenje in politike dejavnega vključevanja, da se za ljudi ustvarijo priložnosti na različnih stopnjah njihovega življenja in da se zaščitijo pred tveganjem izključitve. Sisteme socialne varnosti in pokojninske sisteme je treba posodobiti, da se lahko v celoti uporabijo, s čimer se zagotovijo ustrezna dohodkovna podpora in dostop do zdravstvenega varstva kot tudi socialna kohezija, hkrati pa je treba tudi ohranjati njihovo finančno vzdržnost. Sistemi socialne pomoči bi morali pozornost nameniti zagotavljanju dohodkovne varnosti med prehodi in zmanjšanju revščine, zlasti med skupinami, ki so najbolj izpostavljene socialni izključenosti, kot so enostarševske družine, manjšine, invalidne osebe, otroci in mladi, starejše ženske in moški, zakoniti priseljenci in brezdomci. Države članice bi morale tudi dejavno spodbujati socialno ekonomijo in družbene inovacije v podporo najbolj ranljivim.
Osrednji izziv je še vedno boj proti revščini in izključenosti. Da bi ta cilj uresničili, je treba za vse družbene skupine, ne glede na kraj ali stopnjo izobrazbe, ustvariti priložnosti za udeležbo na trgu dela ali vrnitev nanj. Bistveno je doseči ravnotežje med tem, da se ljudem omogoči zadosten občutek varnosti, ter ohranjanjem njihove motiviranosti za delo in ustvarjanje zaslužka. Da bi dosegle ta cilj, si morajo države članice prizadevati za zmanjšanje revščine, tudi revščine zaposlenih, spodbujati polno udeležbo, po lastni izbiri ljudi, v politiki, družbi, umetnosti in gospodarstvu ter povečati zaposlitvene možnosti, v povezavi s tem pa naj se uporabi Evropski socialni sklad. Posebno pozornost bi morale države članice tu namenjati vse večji skupini revnih zaposlenih. Da bi opredelili posebne cilje za boj proti revščini, mora biti jasno, kako naj se revščina meri. Standardno opredelitev, da 60 % mediane dohodka pomeni revščino, je treba kvalitativno opredeliti. Revščine ni mogoče opredeliti s takšnim enostranskim kazalnikom. Treba je zagotoviti, da se ohranijo enake priložnosti, pa tudi dostop do cenovno dostopnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev in javnih storitev (vključno s spletnimi storitvami v skladu s smernico 4), predvsem na področjih sociale, zaposlovanja, zdravstva in stanovanj, pri čemer je treba to zagotoviti tudi ranljivim in šibkejšim skupinam prebivalstva. Države članice bi morale tudi poskrbeti, da bi bile ustne ali pisne informacije javnih storitev jasne in popolne, ter da bi bili ob zavrnitvi pravice navedeni razlogi zanjo in možnosti zadevne osebe za vložitev pritožbe. Načelo, da pri enaki izobrazbi in enaki vrsti zaposlitve ne sme biti diskriminacije med moškimi in ženskami, bi moralo biti v državah članicah pravno zavezujoče za vse vrste delovnih razmerij. Zaradi boja proti socialni izključenosti, zagotavljanja aktivne vloge ljudem v družbi in povečanja udeležbe na trgu dela je treba še bolj okrepiti sisteme socialnega varstva in politike dejavnega vključevanja, da se ljudem zagotovi priložnosti in možnosti zaposlitve, ob upoštevanju različnih potreb in odgovornosti, na različnih stopnjah njihovega življenja in se jih zaščiti pred tveganjem izključitve ter zagotovi podpora za kakovostno delo, zlasti za tiste, ki so najbolj oddaljeni od trga dela. Zato je treba v okviru aktivne politike trga dela za usposabljanje in ustvarjanje delovnih mest oblikovati učinkovite pristope za tiste, ki so izključeni iz trga dela zaradi nezadostne usposobljenosti. Hkrati je treba posodobiti sisteme socialne varnosti in pokojninske sisteme, da se lahko v celoti uporabijo za zagotovitev dohodka nad pragom revščine, udeležbe v družbenem življenju in dostop do zdravstvenega varstva, pri tem pa je treba ohraniti finančno vzdržnost teh sistemov. Sistemi socialne pomoči bi morali zagotoviti dohodkovno varnost med prehodi in zmanjšati revščino, zlasti med skupinami, ki so najbolj izpostavljene socialni izključenosti, kot so enostarševske družine, manjšine, invalidne osebe, otroci in mladi, starejše ženske in moški, zakoniti priseljenci in brezdomci. Države članice bi se morale z ustreznimi ukrepi še zlasti zavezati obravnavanju problema revščine otrok, tako da ne bo omejen njihov osebni razvoj in da zaradi z revščino povezanih motečih dejavnikov ne bodo prikrajšani pri njihovem svobodnem razvoju, ko vstopajo v poklicno življenje. Še posebej pomembno je zagotoviti enakovreden dostop in enake možnosti za otroke iz prikrajšanih družin, da bi preprečili njihovo socialno izključenost, ko bodo odrasli. Države članice bi morale za okrepitev dohodkovne varnosti na različnih stopnjah življenja zagotoviti ustrezne minimalne dohodke, ki bi morali biti najmanj višji od praga revščine, ter pri tem upoštevati različne prakse, kolektivne pogodbe in zakonodajo držav članic. Države članice bi morale tudi dejavno spodbujati socialno ekonomijo in socialne inovacije, namenjene reševanju različnih socialnih tveganj, ki se pojavijo v toku življenja, zlasti pri najbolj ranljivih, ter učinkovito izvajati sprejete protidiskriminacijske ukrepe. Pri krepitvi vzdržnosti javnih financ bi morale posebno pozornost nameniti pozitivnim učinkom izboljšanja socialne kohezije za nacionalne proračune. Manj revščine in večja udeležba vodita v zmanjšanje socialnih odhodkov in večje davčne prihodke. Države članice bi morale zagotoviti visoke minimalne standarde za kakovost delovnih mest, da bi odpravile revščino med zaposlenimi.
Sprememba 49
Predlog odločbe
Priloga – smernica 10 – odstavek 1 a (novo)
Okrepiti in posodobiti bi bilo treba sisteme socialnega varstva, vključno s pokojninami in zdravstvenim varstvom, da bi bili socialno ustrezni, finančno vzdržni in zmožni odzivanja na spreminjajoče se potrebe, hkrati pa bi moral biti vsak posameznik v Evropski uniji ustrezno zaščiten pred socialnimi negotovostmi, kot so zdravstvene težave, brezposelnost in revščina.
Države članice bi morale izboljšati socialno varstvo v primeru kratkoročnih pogodb, ki zlasti zadeva ženske, najbolj pa nosečnice.
Sprememba 50
Predlog odločbe
Priloga – smernica 10 – odstavek 2
Krovni cilj EU, na podlagi katerega bodo države članice določile svoje nacionalne cilje, je za 25 % zmanjšati število Evropejcev, ki živijo pod nacionalno mejo revščine, s čimer bi iz revščine rešili več kot 20 milijonov ljudi.
črtano

Človekove pravice v Iranu, primera Sakineh Mohamadi Aštiani in Zahre Bahrami
PDF 212kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. septembra 2010 o razmerah na področju človekovih pravicah v Iranu, zlasti primerih Sakineh Mohamadi Aštiani in Zahre Bahrami
P7_TA(2010)0310RC-B7-0494/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih o človekovih pravicah, in še posebej resolucij, sprejetih 22. oktobra 2009(1) in 10. februarja 2010(2),

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta ob evropskem dnevu proti smrtni kazni 9. oktobra 2009 in izjave z dne 11. avgusta 2010 o obsodbi bahajskih voditeljev,

–  ob upoštevanju izjav, ki jih je 14. junija in 6. julija 2010 podala podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 23. septembra 2009 o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran in izjave visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o Iranu z dne 4. marca 2010,

–  ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, zlasti resolucij št. 62/149 in št. 63/168 o moratoriju na usmrtitve do odprave smrtne kazni,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in Konvencije o otrokovih pravicah, katerih vseh podpisnica je Islamska republika Iran,

–  ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih in konzularnih odnosih iz leta 1963,

–  ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

A.  ker je Iran na žalost še vedno država, ki na svetu usmrti največ mladoletnih prestopnikov; ker je bilo samo v letu 2010 izdanih približno 2000 odločitev o smrtni kazni,

B.  ker je po poročilih iz ječe Mašad Vahil Abad samo v zadnjih nekaj tednih bilo usmrčenih več kot sto zapornikov, ki so bili obtoženi v zvezi z mamili, in ker stotine drugih še čaka na usmrtitev v nekaj prihodnjih dneh; ker te množične usmrtitve, o katerih se poleg tega odloča v popolni tajnosti, predstavljajo grobo kršitev mednarodnega prava,

C.  ker v nasprotju s trditvami odgovornih na najvišji stopnji iranskega sodstva Iran še vedno obsoja na kazen kamenjanja, kot v primeru Sakineh Mohamadi Aštiani zaradi obtožbe „prešuštva“, kot je bilo poudarjeno v njenem „priznanju“, ki je bilo 11. avgusta 2010 predvajano po televiziji,

D.  ker je bila Sakineh Mohamadi-Aštiani obtožena, da je imela po smrti svojega moža dvakrat zunajzakonske intimne odnose in zato leta 2006 obsojena na 99 udarcev z bičem, kazen pa je bila izvršena še istega leta,

E.  ker je bila obtožena tudi sostorilstva pri umoru svojega moža, česar je bila pred sodiščem oproščena, nato pa je bila obtožena še prešuštva med zakonsko zvezo in obsojena na kamenjanje,

F.  ker so iranske oblasti po mednarodnem pritisku „iz humanitarnih razlogov“ odpovedale kamenjanje, ki je bilo predvideno za 9. julij 2010,

G.  ker je kazen kamenjanja očitna kršitev mednarodnih obveznosti Irana v skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah; ker je Iran šele nedavno med univerzalnim periodičnim pregledom sveta Združenih narodov za človekove pravice privolil v spoštovanje vsaj minimalnih standardov in določb tega pakta o smrtni kazni, dokler traja,

H.  ker je bil 18-letni Ebrahim Hamadi avgusta obsojen na smrt zaradi domnevne sodomije pri samo šestnajstih letih, po priznanju, za katerega pravi, da je bilo pridobljeno z mučenjem,

I.  ker je moral branilec obeh primerov Mohamed Mostafei, ki je poskušal javnost osvestiti o njunih okoliščinah, zbežati iz države zaradi strahu pred aretacijo; ker se vse več odvetnikov s področja človekovih pravic, tudi ugledne osebe, kot so Mohamed Ali Dadkah, Mohamed Olijifard, Mohamed Seifazadeh in Nobelova nagrajenka Širin Ebadi, sooča z državnim pregonom v obliki nenavadnih davčnih terjatev, smrtnih groženj in groženj njihovim družinam,

J.  ker je bila Nasrin Sotudeh, odvetnica za človekove pravice, ki je visoko cenjena zaradi svojih prizadevanj za mladoletnike, ki jim grozi smrtna kazen, in zaradi zastopanja zapornikov vesti, 4. septembra 2010 aretirana na podlagi obtožb „protidržavne propagande“ ter „tajnega dogovarjanja in zbiranja z namenom ogrožanja državne varnosti“,

K.  ker je eno leto po potvorjenih predsedniških volitvah in kasnejših množičnih protestih v zaporu še vedno na stotine nasprotnikov, novinarjev in aktivistov za človekove pravice ali celo državljanov, ki zavračajo vsako povezavo z demonstracijami, kot je nizozemska državljanka Zahra Bahrami,

L.  ker bila Zahri Bahrami, ki je bila v Iranu na obisku pri svojcih, 27. decembra 2009 med protesti ob prazniku ašura odvzeta prostost in ker je bila prisiljena v televizijskem prenosu priznati vse obtožbe proti njej,

M.  ker niti mednarodne organizacije za človekove pravice niti nizozemske oblasti nimajo pravice do obiska Zahre Bahrami,

N.  ker so izsiljena priznanja, mučenje in slabo ravnanje z zaporniki, odrekanje spanca, osamitev, nezakonito pridržanje, izvajanje krutega, nehumanega in ponižujočega ravnanja, fizična zloraba, tudi spolno nasilje, in nekaznivost državnih agentov še vedno razširjeni, zaradi česar obstajajo veliki dvomi o pravičnosti in preglednosti pravnih postopkov v tej državi;

O.  ker se povečuje število primerov, kjer se miroljubne zagovornike človekovih pravic obtožuje sovraštva do boga, kar lahko pomeni smrtno kazen, kot v primeru članice odbora poročevalcev o človekovih pravicah Šive Nazar Ahari, ki je priprta od 20. decembra 2009, njeno sojenje pa je neizbežno,

P.  ker se pregon verskih in etičnih manjšin v Iranu še vedno nadaljuje; ker je bilo avgusta 2010 sedem bahajskih voditeljev, in sicer Fariba Kamalabadi, Džamaledin Handžani, Afif Najemi, Sajid Rezaie, Mavaš Sabet, Behruz Tavakoli in Vahid Tizfam, ki so v zaporu od leta 2008 le na podlagi verskih prepričanj, obtoženih na 20-letno zaporno kazen zaradi obtožb propagande proti državi in vohunjenja,

Q.  ker se nadlegovanje opozicijskih politikov Mir-Huseina Musavija in Mehdi Karubija ter drugih visokih predstavnikov političnih strank nadaljuje; ker je v začetku septembra dom nekdanjega predsedniškega kandidata Medija Karubija napadla skupina oboroženih enot v civilu, ki je hišo popisala z grafiti, vandalizirala, razbila okna ter streljala v notranjosti hiše; ker je do teh napadov prišlo potem, ko je poveljnik revolucionarne garde Mohamed Ali Džafari, za katerega bi Iranci rekli, da je „glava upora“, podal komentarje o opozicijskih voditeljih; ker policija ni poskušala zaustaviti teh napadov,

R.  ker so bili ljudje, obtoženi kaznivih dejanj, povezani s politično opozicijo v Iranu, iransko sodstvo pa je ljudi v politični opoziciji povezalo s kaznivimi dejanji, da bi tako enačili politično opozicijo s kaznivimi dejanji,

1.  izreka priznanje vsem tistim Irancem in Irankam, ki se borijo za zaščito temeljnih svoboščin, spoštovanje svojih človekovih pravic in demokratičnih načel, ki dejavno protestirajo proti kamenjanju in drugim oblikam krutega kaznovanja ter želijo živeti v družbi brez zatiranja in zastraševanja;

2.  ostro obsoja smrtno kazen s kamenjanjem Sakineh Mohamadi-Aštiani, in meni, da ne glede na dejstva, smrtna kazen s kamenjanjem ne more biti upravičena in sprejemljiva;

3.  poziva iranske oblasti, naj ponovno preučijo kazni, ki so bile izrečene Sakineh Mohamadi-Aštiani, in naj začnejo s celostno revizijo njenega primera;

4.  odločno zahteva, naj iranska vlada še enkrat preuči primer Zahre Bahrami, naj ji nemudoma zagotovi dostop do odvetnika in svetovalne službe, jo izpusti ali pa ji zagotovi pravo sojenje; poziva visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednico Komisije Catherine Ashton, naj z iranskimi oblastmi obravnava priprtje Zahre Bahrami;

5.  poziva iransko vlado, naj prepreči izvršitev smrtne kazni za Ebrahima Hamidija, 18-letnika, obtoženega sodomije, in zahteva, naj Islamska republika Iran končno odpravi smrtno kazen za zločine, storjene pred osemnajstim letom starosti, in spremeni svojo zakonodajo, da bi jo uskladila z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah, ki jih je Iran ratificiral, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah;

6.  izraža izjemno osuplost, da je Iran še vedno v skupini maloštevilnih držav skupaj z Afganistanom, Somalijo, Savdsko Arabijo, Sudanom in Nigerijo, ki še vedno izvajajo kazen s kamenjanjem; poziva iranski parlament, naj sprejme zakonodajo, ki bo kruto in nehumano prakso kamenjanja označila kot nezakonito;

7.  ponovno potrjuje svoje nasprotovanje smrtni kazni ter v skladu z resolucijama 62/149 in 63/168 Organizacije združenih narodov poziva iranske oblasti, naj do odprave smrtne kazni uvedejo moratorij na usmrtitve;

8.  poziva k predstavitvi resolucije na naslednjem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, v kateri bi se pozvalo vse države članice, ki še vedno ohranjajo smrtno kazen, da generalnemu sekretarju OZN in javnosti dajo na voljo vse informacije o smrtni kazni in usmrtitvah, s čimer bi se razkrila državna prikrivanja, povezana s smrtno kaznijo, ki so tudi eden izmed vzrokov za visoko število usmrtitev;

9.  izraža nasprotovanje kakršni koli inkriminaciji sporazumnih spolnih odnosov med odraslimi osebami ter iranske oblasti poziva k dekriminaciji „prešuštva“ in homoseksualnosti;

10.  poziva iranske oblasti, naj pravno in dejansko odpravijo vse oblike mučenja in drugega krutega, nehumanega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter naj uveljavljajo pravice do sodnega postopka in odpravijo nekaznovanost zaradi kršitev človekovih pravic;

11.  poziva Islamsko republiko Iran, naj podpiše in ratificira Konvencijo OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

12.  globoko obžaluje pomanjkanje pravičnosti in preglednosti sodnega postopka v Iranu ter poziva iranske oblasti, naj zagotovijo pravičen in odprt pritožbeni postopek;

13.  poziva iranske oblasti, naj Rdečemu polmesecu dovolijo obisk vseh zapornikov ter mednarodnim organizacijam za človekove pravice dovolijo spremljanje razmer v državi;

14.  poziva iranske oblasti, naj nemudoma izpustijo vse, ki so pridržani le na podlagi svoje udeležbe v miroljubnih protestih in želje po uporabi osnovne človekove pravice do svobode izražanja; ponovno poudarja svojo zahtevo po osvoboditvi sedmih bahajskih voditeljev;

15.  poudarja, da je svoboda misli, vesti in veroizpovedi temeljna pravica, ki jo je treba zagotavljati v vseh okoliščinah, v skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Islamska republika Iran podpisala in ratificirala;

16.  poziva, naj se aretirani odvetniki s področja človekovih pravic nemudoma izpustijo;

17.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi zlorabe sodnih pooblastil iranskih oblasti, ki ciljajo na pripadnike zagovornikov človekovih pravic in civilne družbe, kot so med drugim člani kampanje za milijon podpisov in osrednjega sveta študentske organizacije ADVAR;

18.  poziva Komisijo in Svet, naj pripravita dodatne ukrepe v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, da bi dejavno zaščitili iranske zagovornike človekovih pravic, ter spodbuja države članice, naj podpirajo evropski program za mesta zatočišča;

19.  poziva k vzpostavitvi mandata posebnega poročevalca Organizacije združenih narodov, ki bo raziskoval primere zlorabe in spodbujal obsodbo kršiteljev človekovih pravic v Iranu;

20.  zahteva, naj se sedanji seznam imen oseb in organizacij, za katere velja prepoved potovanja v EU in zamrznitev sredstev, razširi, da bo vključeval tiste, ki so odgovorni za kršenje človekovih pravic, zatiranje in omejevanje svobode v Iranu;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici EU zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov, Komisiji OZN za človekove pravice, predsedniku iranskega vrhovnega sodišča ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0060.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0016.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov